Ameriška Domovina
/V IV* E Rie/* l«l— HO
'^ce p ^
G ^5 ^ '0r9e
Oo^yn°o^ar^'3s'940aaM in špirit
' '• ^WlWUlWHlAOfOMLT	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 9, 1969
SLOVENIAN
MORMINO mwsPApm
ŠTEV. LX VII — VOL. LXVII
Sovjetski pritisk v CSR kale postopno uspehe
Vodniki ČSR so morali pod pritiskom ZSSR znova zategniti vajeti, posebno časopisju, radiu in televiziji.
PRAGA, ČSR. — Ko se pred prazniki začeli prihajati ruski maršali in generali v Prago,, je javnost takoj opazila', da jih niso hodili pozdravljat nobeni r«ovi kvizlingi. Ko^ se je takoj za tem zvedelo, da bi Kremelj poslal na Češkoslovaško še novih ^0,000 vojakov, so se hitro začele siriti govorice, da Moskva pripravlja na Češkoslovaškem vojaški režim, ker za novo civilno ^lado ne more dobiti dosti u-glednih in sposobnih čeških rdečih kvizlingov. Ta vest se je o-Prla še na poročilo iz Bratisla-Vo, da so namreč slovaški komunisti začeli bolj vneto podpirati odpor praških naprednih tovarišev. To bi pomenilo, da so se v Bratislavi začeli bati za usodo sedanjega režima v Pragi. Ako bi mu sledil, recimo, vojaški ali oivilni reakcijonarni, bi radi te-čisto gotovo trpela tudi slovaška republika s češkoslovaško federalizacijo vred.
Da Moskva že lahko gleda na določene uspehe v boju proti ljubčkovemu režimu, se ne da Zanikati. Vpoštevati je treba le sledeča dejstva:
Tako težko pričakovani kongres Komunistične partije ČSR Še ni sklican in najbrž« ne bo tako hitro. Cenzura je zmeraj o-strejša v časopisju, na radiju in na televiziji. Vsi načrti za rehabilitacijo žrtev Novotnyjevega režima so odloženi. Češki delavci tudi ne morejo računati, da bodo kmalu dobili delavske svete. Končno se v gospodarstvu vse °brača na slabše. Vlada ima že Pripravljen predlog za zvišanje c°n, noče ga pa uzakoniti, ker n' javnost lahko dobila vtis, da s° bile nove višje cene objavlje-na pritisk Moskve, da so potrošniki vsaj po tej poti kazno-Vani za zadnje izgrede proti o-kupacijskim četam.
Najhujše je dejstvo, da narod P°staja apatičen in da je prepad med javnostjo in Dubčkovim režimom zmeraj globlji.
Buški maršali torej še niso ^°gli ustoličiti nov vojaški re-
šim.
upajo pa, da ga bodo, ko se
prihodnjič vrnejo v Prago.
Nigerijski pritisk v Biafro se nadaljuje
.LAGOS, Nig. — Zvezno vojaško poveljstvo trdi, da pritiskajo ermte prve pehotne divizije dalje Proti središču Biafre Umuahia 111 so se temu približale že na aljavo topovskega streljanja. Boročilo biafranske vlade kon-^em tedna je trdilo, da so bia-ranske sile potisnile zvezne če-e nazaj in jim iztrgale pretekli . etek zavzeto železniško križišče zuakoli, ki je od glavnega me-s a Biafre oddaljeno le 8 milj.
Novi grobovi
Mrs. Frances Valetich
V	ponedeljek je nenadno umrla 82 let stara Frances Valetich s 15331 Glencoe Rd. žena Martina, mati Sylvescra, Martina Vale, Frances O’Konski in Josephine Glavic, rojena v Sloveniji, od koder je prišla še pred prvo svetovno vojno. Pokojna je bila članica S2Z št. 10 in Collin-wood Hive T.M. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob osmih, v cerkev Marijinega Vnebovzetja ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John R. Apanites
V	ponedeljek zvečer je bil ustreljen clevelandski policaj 26 let stari John R. Apanites, rojen v Clevelandu, ki je graduiral na Collimvood High 1. 1960 in na John Carroll univerzi 1. 1964. Služil je v marinskem zboru, bil pri policiji East Clevelanda, pri FBI in nato zopet pri policiji v Clevelandu. Zapustil je ženo Jacquelino, roj. Haytas, otroka Johna M. in Barbaro A., starše Johna, policijskega poročnika, in Anno, roj. Kovačevič, sestro Carole Jenovic in druge sorodnike. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Greste Fortunato
Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 78 let stari Greste Fortunato s Fairway Blvd. v Willovvicku, rojen v Italiji, od koder je prišel v ZDA v starosti 14 let, do svoje upokojitve zaposlen pri Fisher Body Co., mož Lucille, roj. Calabrese, cee Mrs. Joseph DeMarco, Mrs. Jeanne Matthews, Mrs. Robert Swaney in Mrs. Walter Fedyk, 6-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Josephine DiLaura in pok. Edwarda. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob desetih dopoldne na Lake Vie\v pokopališče.
Kako je lo mogoče!
Policija v Clevelandu se sprašuje, kako je mogoče, da je sodnik pustil na svobodo pod varščino pri dejanju ujetega roparja.
CLEVELAND, O. — Preiskava umora detektiva Johna Apa-nitesa v ponedeljek zvečer v trgovini Petrie v mestu na Euclid Avenue je dognala, da je bil ta zločin možen le zato, ker je sodnik osumljenca, ki je bil prijet 10. marca letos pri ropu v Krogerjevi trgovini na 4167 E. 131 St., izpustil pod varščino $2000. To kljub temu, da je ropar pri svojem begu tedaj vlekel s seboj kot ščit pred policijo u-upravnika v omenjeni trgovini. Imenovani ropar je bil že preje prijet od policije 32-krat! Sodnik ga je kljub temu spustil na svobodo!
Osumljenega morilca Josepha McDonalda je prijel policaj McNamara v trgovini Petrie, ko je hotel odnesti od tam $18 vredni jopič. Njega in njegovo spremljevalko je McNamara, ki je bil v trgovini zaposlen kot čuvaj, peljal v pritličje, kjer ga je čakal detektiv J. Apanites, ki je v prosti uri čuval pritličje v trgovini pred tatovi in roparji. Ko je pri prihodu v pritličje McNamara hotel McDonalda vkleniti, je ta McNamari vzel iz roke revolver in ponovno streljal nanj, nato je oddal še vrsto strelov v Apanitesa, ki je obležal mrtev.
Ranjeni McDonald je zbežal, pa so ga sledili in ga je nanj opozorjeni policaj prijel v avto-
Hmeino srce dobilo naravnega naslednika
HOUSTON, Tex. — Dr. Denton A. Cooley, ki je napravil doslej 19 operacij presaditve človeških src, več kot kdorkoli drugi, je v ponedeljek, ko je vsadil v prše 47 let starega Haskell Karpa iz Skokie, HI., srce 40 let stare vdove, ki je umrla zaradi poškodovanja možgan, izjavil, da je optimističen glede uspeha te svoje zadnje operacije.
H. Karp je živel nad 60 ur z umetnim srcem, .strojem, ki je poganjal kri po njegovem telesu, ko je njegovo srce odpovedalo in ni bilo mogoče dobiti človeškega srca, ki bi ga nadomestilo. To je bi prvi primer te vrste. Haskell Karp je v 63 urah prestal dve operaciji srca in o-stal pri tem živ.
Včeraj so se pri H. Karpu pokazali znaki pljučnice,, nato so odpovedale ledvice in H. Karp je 35 ur potem, ko je dobil naravno srce, umrl. Haskell Karp je 89. človek, ki so mu vsadili z uspešno operacijo tuje srce, pa je nato umrl.
—----o------
Turbo-vlak stekel na progi New York-Boston
BOSTON, Mass. — Včeraj je prvič peljal na progi Boston-New York novi turbo-vlak, ki ga je zgradila po naročilu zveznega p r o m e tnega tajništva United Aircraft Corporation, njegov o-brat pa je prevzela Penn Central železniška druži
Novi vlak je druga polovica posebnega preskusnega vlaka na
RDEČI SE NISO VOLJNI
KONČATI VOJSKOVANJE!
\ -
Podpredsednik Južnega Vietnama Nguyen Cao Ky je v Parizu izjavil, da rdeči v Vietnamu še niso pripravljeni končati vojskovanje, ker še vedno upajo, da bo ameriško javno mnenje prisililo ZDA k umiku iz Vietnama brez jamstva za ohranitev neodvisnosti Južnega Viet-
vzhodni obali dežele med Wa-busu, kamor se je zatekel. Sedaj shingtonom in Bostonom; Med imajo njega in njegovo sprem- Washingtonom in New Yorkom Ijevalko, ki je bila tudi ranjena, so pustili v promet posebni bi"zi je narodno spravo, pomilostitev,
nama.
PARIZ. Fr. — Razgovori med ZDA in Saigonom na eni strani ter med Hanoiem in OF na drugi se vlečejo iz tedna v teden, ne da bi se pokazal kak uspeh. Govorice o privatnih razgovorih med obema stranema nekateri potrjujejo, drugi jih odločno za-nikavajo, državni tajnik W. R. Rogers pa je dejal, da o njih sploh ne mara nič reči. Podpredsednik republike Južni Vietnam Nguyen Cao Ky je po svojem povratku sem iz Washingtona, kamor je šel na pogreb gen. Ei-senhowerja, dejal, da za enkrat rdeči ne kažejo nobene volje za končanje vojne, ker še vedno u-pajo, da bo ameriško javno mnenje prisililo vlado ZDA, da bo umaknila svoje oborožene sile iz Vietnama, ne da bi preje poskrbela za zavarovanje neodvisnosti Južnega Vietnama.
Van Thieu ponuja narodno spravo
Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je v načrtu, ki ga je razložil na skupnem zasedanju narodne skupščine, nakazal politično rešitev, ko je pristal na vlogo pristašev Osvobodilne fronte v političnem življenju Južnega Vietnama. Ponudil jim
pod stražo.
Paprika iz Louisiane
NEW ORLEANS, La. — Do druge svetovne vojne so ZDA u-važale letno za nekako 10 mili-
Preiskava bo skušala dognati vzrok nesreče na reki Mississippi
NEW ORLEANS, La. — Posebna komisija bo začela danes s preiskavo okoliščin in vzrokov potopitve formozanske tovorne ladje “Union Faith” v strugi reke Mississippi ponoči preteklo nedeljo.. Tovorna ladja je nemara zadela v nek vlačilec olja in se vnela. Od celotne posadke 51
jonov dolarjev paprike. Nato so jo začeli gojiti s precejšnjim u-jmož se jih je rešilo 26, 25 pa jih spehom doma v južni Louisiani.1 pogrešajo.
električni vlak “Metroliner” že v januarju.	* t V
Novi turbo-vlak bo vozil enkrat dnevno iz Bostona v New York in nazaj. Prometno tajništvo hoče z njim dognati, ali imajo taki vlaki bodočnost in bi lahko pripomogli k izboljša-nu in olajšanju prometa vzdolž vzhodne obale. Promet je tam postal skoraj nerešljivo vprašanje, pa naj bo to v zraku ali na tleh.
Novi vlak bo predvidoma
skrajšal železniško vožnjo med predložil na pritisk Združenih Bostonom in New Yorkom od držav in da v bistvu niso nič no-4 na blizu 3 ure.	Ivega. Ponovil je že znane zah-
oziroma pozabitev njihovega upora, če le odlože orožje in iščejo svoje cilje s političnimi sredstvi. Za sedaj še ne dopušča možnosti, da bi bili udeleženi v vladi, ponuja jim le vlogo zakonite opozicije. Odločen je organizirati močno vladno stranko, ki se bo sposobna boriti uspešno s podporniki OF za ljudsko zaupanje.
Zastopnik Osvobodilne fronte v Parizu je k vsem tem ponudbam dejal, da jih je Van Thieu
Spor s Perujem vzorec za spore z Latinsko Ameriko
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
^V.OUDY
Vremenski
prerok
t||f pran:
Lostcpna pooblačitev, toplo z erjetnostjo dežja. Najvišja
tem
Peratura do 75.
CLEVELAND, O. — Pri sporu z Peruvansko republiko moramo razločevati štiri vprašanja:
1.	Peruvanska vlada hoče nacionalizirati rafinerijo ameriškega podjetja Mednarodne petrolejske družbe, torej ne podjetja kot takega. Podjetje ima namreč poleg rafinerije nafte še drugo premoženje. Peruvanska vlada je nacijo-nalizacijo formalno že izvedla. Odredila je celo vrednost rafinerije z zneskom $71 milijonov, ki ga je deponirala pri državni banki v Limi. ček je pa takoj zasegla ista vlada kot delno kritje za zahteve, naj podjetje plača utajene davke v znesku $690 milijonov. Podjetje seveda ugovarja vladnemu postopku in tudi vladnim cenitvam in zahtevam.
2.	Peruvanska vlada trdi, da je podjetje od 1. 1924 dalje u-tajilo vsega skupaj $690 milijonov davkov. Podjetje trdi, da to ni res. Kdo naj o tem odloča? Menda je bil dosežen sporazum, da to storijo peru-vanske sodne oblasti. Spor je
torej usmerjen na pravo pot. Koliko ima prav peruvanska vlada in koliko ameriško podjetje, bo skušala dognati preiskava.
Naj preiskava dožene, kar hoče, držalo bo najbrže, da obe strani pretiravata in da se bosta odločiil za kompromis. Da je podjetje skušalo utajiti davke, ni sicer lepo, toda v Latinski Ameriki je to v navadi. Če petrolejska podjetja pri nas doma ne plačujejo včasih nobenih davkov, o čemur ■piše te dni naše časopisje, zakaj naj bi jih plačevalo točno po zakonskih predpisih v Latinski Ameriki? Mednarodno petrolejsko društvo ni torej noben poseben davčni grešnik. Znesek “utajenih” davkov nas ne sme motiti, utaje se namreč raztezajo na dobo 45 let!
2. Amerika daje peruvanski republiki podpore v dveh oblikah: najpreje v denarju, povprečno letno nad $20 milijonov, potem pa še na ta način, da kupuje tam dogovorjeno količino sladkorja po ceni, ki
je za par sto odstotkov višja od mednarodne. Tako Peru “zasluži” pri tem uvozu veliko več kot naša podpora v denarju.
3.	Prav v podobnem položaju so tudi naše druge investicije v peruvanski republiki. Njihova vrednost je cenjena na okroglo $650 milijonov. Tudi te investicije lahko nacijo-nalizira peruvanska vlada, tudi lahko postavi zahteve po “utajenih” davkih, resnične ali pa samo namišljene. Pri presoji bodočnosti naših stikov s peruvansko vlado je treba vpoštevati tudi vrednost vseh investicij in ne samo rafinerije Mednarodne petrolejske družbe. To naravno kom-plicira pogajanja med Washingtonom in Limo.
4.	V prav enakem položaju so vse naše investicije v posameznih državah Latinske A-merike ki znašajo vse skupaj na bilijone dolarjev. To stanje pomeni mlinski kamen na vratu naše diplomacije, zaposlene v Latinski Ameriki. Da
se izogne nacijonalizaciji naših investicij, mora podpirati režime vseh vrst v Latinski Ameriki in ne samo takih, ki prisegajo na svobodno demokracijo. Poleg tega mora dajati prizadetim vladam še druge ugodnosti, na primer pretirano visoke cene za izvozno blago kot so sladkor, kolonijalno blago itd. Mora tudi gledati, da se v državah Latinske A-merike komunisti ne polastijo oblasti, saj vemo, da so naše investicije na primer na Kubi vsaj začasno čisto izgubljene. Naša federacija je prizadetim firmam že pomagala nositi izgube na Kubi s tem, da jim je dajala še posebne davčne ugodnosti.
Tako je sedanji spor s peruvansko republiko ponovno opozorilo, da imajo naše investicije v Latinski Ameriki tudi temno stran: hromijo prožnost naše zunanje politike, kar bi ne smele. Varovanje interesov naših naložb na tujem nam torej nalaga tudi huda bremena, ki se jih navadno niti ne zavedamo.
teve po “brezpogojnem11 umiku ameriških oboroženih sil iz Južnega Vietnama.
Roii s*1 nadaljujejo
SAIGON, J. Viet. — Ameriški marini, ki čistijo gornji del Južnega Vietnama, so odkrili obsežno rdeče taborišče sredi džungle. Držala se ga je poljska bolnišnica. Taborišče so zavzeli brez lastnih izgub, Dokončali pa so pri tem 35 rdečih borcev.
Taborišče je komaj 20 milj jugozahodno od Da Nanga v bližini meje Laosa. Marini vodijo v tem predelu štiri obsežne operacije. da bi očistili predel južno od Demilitarizirane cone pa vse tja do meje Laosa rdečih oporišč, pa zaprli tudi dohod novim rdečim silam, ki prihajaio s severa po Hočiminhovih potih.
Ameriški vojaški viri trdijo, da so rdeči zgradili veliko oskrbovalno središče in oporišče komaj 20 milj severno od Demilitarizirane cone in ga dobro zavarovali pred napadi iz zraka. A-meriški vojaški vodniki bi radi to oporišče uničili, pa je Washington njihove predloge odklonil.
Rdeča spomladanska ofenziva dalje popušča. Večina rdečih sil naj bi se umikala s področja Saigona in njegove okolice proti meji Kambodže na oddih in reorganizacijo. Tudi drugod po Južnem Vietnamu ni prišlo nikjer do večjih spopadov. Včeraj so rdeči streljali na 15 mest in vladnih postojank, med drugim tudi na sam Saigon, vendar niso povzročili večje škode.
Iz Clevelanda j in okolice
Politične večerje—
Za mestnega župana C. Stoke-sa je nocoj v Convention Centru “priznalna” večerja po $100 za udeleženca. Udeležilo se jo bo več znanih županov, glavni govornik pa bo sen. E. Muskie, lanski demokratski podpredsedniški kandidat. Republikanci prirejajo vrsto večerij v raznih krajih mesta po 98 centov, na katere vabijo vse, ki so pripravljeni podpreti njihovega županskega kandidata. Udeležence na teh večerjah bosta poleg drugih republikanskih veličin obiskala Seth Taft in R. Perk, ki ju navajajo kot najbolj verjetna županska kandidata.
Pozdravi iz Sv. dežele—
G. Jože Grdina z Addison Rd. pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave s poti po Sv. deželi, kamor je šel na romanje pred Cvetno nedeljo, tako da je že Cvetno nedeljo doživel v Jeruzalemu, nato pa hodil ves Veliki teden po stopinjah Odrešenika.
Rokoborba—
Jutri v četrtek zvečer se bodo v Areni na Euclid Avenue znova pomerili poklicni rokoborci Reginald in Hartford Leve ter Johnny Powers in Moose Cho-lak za prvenstvo.
Vrhovno sodišče: Doma ‘umazanija’ dovoljena!
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da imajo Amerikanci pravico v svojih domovih brati in gledati, kar hočejo. “Država nima pravice ukazovati človeku, ki sedi sam v svojem domu, kake knjige lahko bere ali kake fil me sme gledati,” je zapisal sod nik T. Marshall v imenu vrhovnega sodišča ZDA.
To je soglasno razveljavilo obsodbo R. E. Stanleyja iz Atlante v državi Georgia, ki je bil obso jen zaradi tega, ker je imel t predalu svoje pisalne mize “u mazan”, polten film. Državni zakon o “spodobnosti” v Georgiji smatra za kaznivo že samo posest pornografskih slik in filmov, v večini drugih držav Unije posest sama ni kazniva, pač pa njihovo kazanje ali širjenje.
Odločitev vrhovnega sodišča je omenjeni državni zakon v Georgiji razveljavila, ker država, kot je dejal sodnik T. Marshall, nima pravice “nadzirati moralnosti človeških misli”. Pripomnil je, da bi sicer kdo utegnil tak namen smatrati za “plemenit”, toda ta je kljub temu v nasprotju s 1. dopolnilom zvezne ustave.
Ray hoče novo razpravo
MEMPHIS, Tenn. — James Earl Ray, ki je bil obsojen na 99 let zapora zaradi umora dr. M. L. Kinga, je v ponedeljek preko
Zadnje vesti
PRAGA, ČSR. — Prez:dij Centralnega komiteta Komunistične partije je včeraj ves dan razpravljal in nato objavil, da je “položaj še vedno zelo resen”. Sklenil je klicati na odgovor urednike in časnikarje, ki so objavljali članke v nesoglasju s partijsko linijo. “Lis-ty”, tedensko glasilo časnikarske unije, je bil do nadaljnjega ustavljen.
NEW YORK, N.Y. — V stanovanju sovjetskega poslanika J. Malika so se včeraj zbrali na razpravo o položaju na Srednjem vzhodu poslaniki ZDA, Vel. Britanije in Francije. Britanski zastopnik Lord Ca-radon je po razgovoru izjavil, da je bil dosežen napredek. Nov sestanek je določen za prihodnji ponedeljek TEL AVIV, Izrael. — Včeraj zjutraj so palestinski gverilci napadli z raketami i/ Akabe v Jordaniji izraelski Elath. Na ta napad sta odgovorili izraelski letali z napadom na Akabo, pri čemer naj bi bilo 8 oseb mrtvih in 10 i an jenih. — Tekom včerajšnjega dneva je prišlo ponovno do obsežnega topovskega streljanja med izraelskimi in egiptskimi silami preko Sueškega pre-kopa.
CHICAGO, 111. — Neod' isen demokrat William S. Singer, 28 let stari odvetnik, je pri včerajšnjih posebnih volitvah za mestni svet zmagal z 200 glasovi nad uradnim strankinim kandidatom župana R. J. Da-leyja. Singer je dobil 11,983 g laso,-, njegov uradni tekmec pa 11,780.
— . II==| svojih odvetnikov zahteval novo razpravo pred kazenskim sodiščem okraja Shelby.
J. E. Ray je 10. marca priznal umor dr. M. L. Kinga in bil obsojen na 99 let, sedaj nemara upa, da bo pred poroto boljše odrezal. Čas zaslišanja še ni dolo-1 čen.
Ameriška Domovina
/%■/V» R ■ «r/% !%l—■ « o (Vir
0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week Of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ga Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
dija bi se znebila močnega soseda in bi se brez posebnega tveganja še bolj gnala za Kašmir. Kitajski je pa na tem, da se azijski svet zdrobi na čim več malih držav. Čim več jih bo, tem lažje se bo v njih uveljavljala kitajska zunanja politika. To bo morda nagnalo Ameriko in Sovjetsko zvezo, da bosta za en sam Pakistan v sedanjem obsegu, toda na zdravi federalni podlagi.
Vse to je stvar bodočnosti. Trenutno moramo iz previdnosti računati, da se bo sedanja pakistanska kriza vlekla nekaj let, morda tudi desetletij. To ne bo nič čudnega. Saj se že vleče več kot dve desetletji, zakaj se ne bi še dalj časa?
CHICAGO
^ _

VČERAJ
Križišče Amerike
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 70 Weds., April 9, 1969
Pakistanska kriza
* PRI NAS TAKO — V DRU- pravem koncu imet’.”
1GIH DEŽELAH PA “TAKO”. —* ZAHTEVE PO REFORMAH Pri nas v Združenih državah je —Naraščanje zločinov vseh raz-loterija prepovedana. Loterija nih vrst se množi zadnjih par let
I je igranje in stavi j an j e za denar, I lahko tudi za druge dobitke. Če
veliko hitreje, kakor jih pa morejo oblasti omejevati in ustavljati. So razlogi in vzroki za to. Kakor ne morejo poljedelci in vrtnarji odstranjevati plevela po poljih in vrtovih brez praktičnega orodja, tako ne morejo javne oblasti nastopati pri omejevanju zločinstva, če jim ni dana jasno določena oblast s pravimi postavami za take potrebe.
V naši Uniji imamo mešanico raznih postav. V vsaki državi po svoje urejene in umerjene. V nekaterih strožje, v drugih manj stroge. Poleg tega imajo nad
So v veljavi za večje zločine stroge kazni. Toda pri obravnavah in zasliševanjih se pa kaj radi plazijo okrog politični vplivi.
Velikokrat so že prišli in še tu in tam prihajajo na dan zločinski škandali raznih zlih sindikatov, ki vodijo prepovedana obratovanja te ali one vrste. Časopisi glasno dokazujejo krivde, navajajo slučaje, o katerih bi človek mislil, zdaj jih bodo pa zašili.
Pa jih “zašijejo”?
Ha, po svoje. Dosti grmenja, malo dežja. Sindikati imajo mažo in znajo z njo mazati. Fiškali (kakor pravijo odvetnikom Karlovcu), imajo pa dobre jezike, nekateri še politikarje za seboj in vse se uredi, da se oblaki razpode sem in tja in sindikatom zopet sije nova luna.
Vse to pušča za'seboj gotove spomine pri takih, ki se jim taka obratovanja dopadejo.
Ali ne da to misliti, ko dnev-
Vkljub vsej sodobni tehniki obveščanja preko časopis-L^avec> ^ stavi na gotovo števil-ja, radija in televizije še zmeraj ni vsaj Amerika našla pra- K0 številke, iste zadene, dobi, ve podlage, kako bi prav cenila svetovne dogo.dke, skol^p^j. ^ar je določeno, to sploh zve zanje. Ravno te dni je na primer naša javnost ^e'|v vsoti ali blagu za tako srečo, loma zares, deloma za šalo na široko obravnavala mali otok|je dolga druga vrsta sreč-Anguillo s 6,000 prebivalci, pri tem se ji pa še niti sanjaloKanj Loterijska in druga vrsta ni kaj vse se pripravlja v azijski državi Pakistanu, ki ima Isrečkanja so dovoljena po ev-okoli 135 milijonov prebivalcev.	dopskih in drugih deželah. Pra-
To je bil vzrok, da nas je nepričakovan umik pakistan- vjj0 da državam donašajo z ob-skega diktatorja Ayuba Khana močno presenetil. Tisti davčevanjem lepe dohodke, redki opazovalci, ki so se podrobneje zanimali za to deželo, prva leta, ko so se kolonije v so se pa zmeraj bali, da se tam nekaj pripravlja. Do tega Ameriki osvobodile, je bilo sreč-sklepa jim ni bilo težko priti. Treba jim je bilo le misliti na Kanje dovoljeno, s srečkanjem pakistansko politično zgodovino.	so si pomagale razne pomožne
Pakistan ni bil nikoli v Zgodovini konsolidirano narod- akcije za dobrodelja in drugo. V njimi še velik vpliv politikarji. no področje, zato so pa preko njega šli celi ljudski valovi v is. stoletju je bilo srečkanje ze-dobi preseljevanja narodov. Vsi so pustili svoje sledove na lo popularno v Združenih drža-pakistanski zemlji. Tako najdemo v Pakistanu sledove cele vah. Leta 1777 je Kontinentalni vrste narodov, ki jih je usoda gonila preko te zemlje. Paki- kongres skušal pomnožiti denar stansko prebivalstvo je s časom postalo pravi mozaik, ki ne za razne namene prav z loterij-najde para na zemlji. Skupna vez je le muslimanska vera. skim srečkanjem.
Pakistancem mankajo torej vsi elementi, ki so potrebni za Kmalu zatem, posebno v za-rojstvo in obstoj narodov.	četku 19. stoletja, pa so začeli
Niso pa Pakistanci sami odgovorni za to stanje. Od- zlasti v Pennsylvaniji loterijstvu govornost pada deloma tudi na Anglijo. Dosti dolgo je u- nasprotovati. L. 1833 so v Penni pravljala Pakistan, dobro je lahko spoznala, kaj Pakistan J organizirali drušvo, ki je začelo potrebuje, pa je skrbela le za dobro upravo in v njej vež- na vso moč agitirati, da se lote-bala tudi pakistanske domačine. Ni pa skrbela ne za nji- rijsko in druga taka srečkanja hovo kulturo ne za njihovo splošno izobrazbo ne za razvoj prekličejo in ustavijo. Vpliv za riarodne zavesti ne za njihovo narodno gospodarstvo.	to je narastel in kmalu zatem so
Da Pakistan 1. 1947, ko je Anglija zapuščala Indijo, zakonodaje držav druga za druse ni bil zrel za samostojno narodno državo, je Anglija do- go proglasile srečkanje za nepo-bro vedela, zato je hotela napraviti iz vse Indije le eno stavno in od tedaj naprej je v državo. Verski fanatizem muslimanskih Pakistancev na naših državah loterijstvo prepo-eni strani, na drugi pa hindujskih Indijcev je to zamisel po- vedano.
kopal. Nastali sta dve republiki, pri čemur je Pakistan od- z ene strani je ta prepoved rezal slabše.	Ina mestu. To je v korist neved-
Pakistanci so dobili svojo republiko, toda narodna za- njm “srečolovcem”, katere vednost jim je bila še tuja in jim je še danes, kar je trdil |ziasti y tistih prvih časih ZDA tudi Ayub Khan v svoji poslovilni izjavi. Dežela je bila da-Lkubili s srečkanji za vsakim volje razbita v dva dela: vzhodni in zahodni Pakistan; obajgai0m
dela sta pa oddaljena drug od drugega po indijskem pasu,l Na drugi strani se pa zdi, da ki je širok 1,000 do 1,200 milj. .Oba dela sta si torej že pohe bi oblasti dobro kontrolirale oddaljenosti zelo odtujena.	Isrečkanja, bi na nje lahko nalo-
Da bo odtujenost še večja, je poskrbel zahodni Paki-j žile mastne davke in naše upra-stan, kjer se nahaja središče pakistanske javne uprave injve bi imele manj skrbi, kje in sedež pakistanske vlade. Zahodni Pakistan je dobil paki- kako priti do denarja za te in stansko glavno mesto, pakistansko centralno vlado in je v one potrebe, javnem življenju hitro dosegel premoč na vseh področjih, Ljudje (to premnogi) pa vse-posebno na gospodarskem. V tem pogledu je na primer raz-Uno “zapucajo” denar, če ga ne voj v Pakistanu precej podoben razvoju v Jugoslaviji. pri srečkanju, ga pa drugod.
Zato je razumljivo, zakaj se danes ves svet sprašuje, Kakor sem že preje omenil, ali ni morda kriza v Pakistanu tudi zadnja. Vse namreč j evropske države dovoljujejo ta-kaže, da ji bo sledil razcep države na vzhodni in zahodni ka srečkanja. Zanimiv je v tem del. To se ne bo morda zgodilo hitro, toda razvoj se je začel oziru pogled na malo državico gibati v tej smeri.	I Monaco, ki leži v podalpskem
Usmeril ga je pa — po ironiji usode — ravno novi vo- primorju v Franciji ob Sredo-jaški diktatorski režim. Novi vojaški diktator Yahya Khanhemskem morju. Njena glavna ,6 namreč že v svoji prvi izjavi povedal, da hoče varovati mesta so: La Condamine, Monte red in zakonitost za vsako ceno. Zato je postavil na čelo Carlo in Monaco. Ozemlje je uprave same vojake, zato je tudi ukinil vse civilne pravice, majhno, komaj pol kvadratne kar jih je njegov prednik še pustil Pakistanu. Pa vendar milje. Vse prebivalstvo šteje o-bi tako izjavo moral dati, recimo, tisti general, ki ga je Ya- krog 22,700. hya pooblastil za vzdrževanje reda in miru. Yahya sam bi Posebnost je, da posečajo to moral dati politično izjavo, povedati bi moral, kako misli najmanjšo deželo strastni igral-vladati, kako misli urediti odnose do vzhodnega Pakistana, h in srečolovci. Državici pa to kdaj misli vrniti deželi svobodo, na kakšno podlago hoče dobro služi. Do leta 1964 so ime-postaviti svojo gospodarsko in socijalno politiko, kako se h tam določene davke na vse dobo Obnašal do Opozicije itd.	I bitke pri srečanjih in stavah v
O vsem tem je Yahya molčal. Zato se je treba bati, da višini 25'/, . Od tedaj naprej pa Treba je le, da z glasnim nagla-bo samo nadaljeval politiko svojega prednika Ayuba. Tako po 40%. Plača naj, kdor dobi, je šanjem njenih zahtev ne jenja. lahko dočakamo novo diktaturo, najbrže še slabšo od prejš-hjih geslo. In ker berači ne ho-,.je. Da bi to pakistanski delovni ljudje dolgo prenašali, dijo tja sreče iskat, ampak veči-morejo upati le'prijatelji novega režima.. Ayubova dikta- noma kosmati in dobrorejeni bo-tura je namreč trajala ravno toliko časa, da je opozicija žeUataši, ki ne srečkujejo samo s našla pota in načine, kako se ji da z uspehom kljubovati; suhimi knofi, ampak s tisočaki1 delovni ljudje in šolana mladina že vedo, kako je treba pri- in milijončki, to donaša mali de-j
rejati manifestacije in jih hitro preusmeriti v demonstraci- želici obilico mastnih dohod- EUCLID O. — Dne 23. marca ic in izgrede. Da trenutno vsi ubogajo nove upravne gospo- kov, da ni treba v deželici no- 1969 sem čital v clevelandskem j darje, ni nič čudnega. Jih še ne poznajo in ne vedo, kje so benih drugih davkov, kakor to časopisu, kako nekatere petro-najbolj občutljivi.	povedo nekatera poročila. ilejske družbe in posamezniki, ki
Precejšnjo vlogo bo pri iskanju bodočnosti za Paki- Ce bi vprašali o tem za pojas-[imajo letne dohodke čez milijon stan igral tudi zunanji svet. Naša dežela se na primer ne bo vtikala v vprašanje, ali naj na pakistanskem prostoru obstojata ena ali dve državi. Simpatizirali bosta za načrt o dveh državah Indija in Kitajska’ seveda iz različnih nagibov. In-
bogate. Skrajni čas je, da opozorimo naše kongresnike in zvezne senatorje, da naj uzakonijo popust za delavce in reveže, ne samo za bogatine. Popust imamo že čez 30 let po $600 na leto, manj kot $11 na teden. To je zadostovalo pred 30 leti, v času depresije, ne danes! Kje so bili ves ta čas demokratje. Svoje plače so med tem časom večkrat dvignili, davke so tudi večkrat dvignili, popusta pa ne. Čas je sedaj, da se ljudje dvignejo proti pretiranim davkom.
So ljudje, ki že drugi in tretji rod žive samo od javne podpore (welfare). To moramo drugi plačati. Demokratje se vrtijo okrog teh, ki so na podpori, za glasove: namesto da bi jih poslali v tovarne na delo, jim obljubljajo^ še večjo pomoč. Ako bo še dalje tako, dajmo naše glasove drugi stranki, da nam olajša pretirane davke.
Upokojenci se brigajo za carine na pakete v domovino, zakaj se ne bi pobrigali za davčni popust njih sinov in hčera tukaj, ker zaradi pretiranih davkov tudi tukaj kmalu ne bodo imeli drugega kot za staro obleko. Kdo v stari domovini se bo spomnil na nje, še manj pa na carino? Amerikanci bodimo ponosni na svojo deželo ter pridno delajmo po tovarnah ali kjerkoli smo zaposleni! Držimo se dela, ne pa življenja na račun javnih podpor!	Jacob Strekal
------o------
Romanje ameriških Slovencev po Evropi
BLIZU JE ZEMLJA
Spet je pomlad in Sava pod okna
dekliška prinaša pozdrav, iščem kot nekdaj znane obraze,
kdo bi jih v sreči nocoj ne spoznal?
V zraku pomlad je in mačice sveže
kot sanja vise nad vodo, misli moje ko pesmi piščali vriskajb in pojo.
Blizu je zeinlja, blizu ljudje, ki sem jih ljubil nekoč, sveži podlesek in mačice bele, mesec nad Savo smejoč.
M, Jakopič
Družabni večer
CLEVELAND, O. — Odpraz-novali smo veliko noč, prvo pomladno cvetje je po vrteh. Vsi vemo, da ni več daleč čas, ko bomo vsi pričeli odhajati v naravo. Gotovo je lepše, biti zunaj kakor v zaprtem prostoru, toda srečanja po dvoranah in dvora-
in
no čitamo, kako se razni mafi-stični sindikati množe po vele-Uicah so navadno iskrenejša mestih, da prav to pušča za seboj bližja, slaba semena, ki jih taki k slabemu nagnjeni pobirajo? To o-svaja tudi mnoge druge posameznike, da padajo v razna zločinska poskušanja.
Skrajni čas je že, da bi zakonodajalci dvignili glave in dali v teh ozirih našim oblastem ostrejše zobe!
Prav tako tudi proti takim ne-rednostim, ko protestne demonstracije, ki jih vodijo revolucijo-narni elementi, ki hodijo od mesta do mesta in podpihujejo mladino, je potrebno ostro nastopiti.
Čemu prenašati in trpeti to?
Zato imajo prav in so na mestu vsi tisti, ki se zadnje čase o-glašajo bolj in bolj in zahtevajo, da se postave in zakone za boljši rad in pa omejevanja zločinstva reformira in poostri. Javnost ima pri tem veliko moč.
III. Barcelona — Lurd
CLEVELAND, O. — Petek, 7. junija 1968. — Ko smo v Lurdu na postaji stopili iz avtobusa, smo bili zopet bolj negotovi. To-do naša negotovost je bila nepotrebna, kajti kmalu smo bili veselo presenečeni. Vstopili smo v pisarno avtobusne postaje. Takoj smo naročili taksi, da nas popelje v hotel, ki so nam ga priporočili v Barceloni.
Poleg edine uradnice, ki je s prav osornim obrazom izvrševala svoje dolžnosti, je bil v čakalnici še neki prijazen gospod z majhno brado, ki nas je z zanimanjem opazoval. Ko je slišal, da govorimo z uradnico angleško, je pristopil in vprašal: “Are you from Chicago?” Moja mama je brž pritrdila. “Ali ste Slovenci?” je nato gospod vprašal po naše. Naše začudenje se je spremenilo v Veselo p,resečenje. Naše nepričakovano srečanje z gospodom Jakobom Vučinom (nekateri Slovenci v Clevelandu sp ga spoznali, ko je bil tukaj na obisku), misijonarjem za slovenske izseljence v Nici, nas je seveda opogumilo, da smo kmalu pozabili na vse naše negotovosti in težave.
“Kje so pa ostali romarji? Ali ste samo štirje? Jaz sem jih pričakoval okoli osemdeset.” Hiteli smo z odgovori. Kakor gospod Mavčec na Portugalskem, je bil tudi gospod Vučina naprošen, da bi vodil romanje na božji poti v Lurdu. Na žalost ga zopet ni nihče obvestil o spremembah v romarskem programu.
Gospod Vučina se je pripeljal v. Lurd iz oddaljene Nice, da bi sprejel ameriške Slovence in vodil njih romanje. Bil je seveda zelo razočaran, ko smo se prikazali le štirje. Imel je že rezerviran hotel, v katerem je bilo na razpolago prostora za vso romarsko skupino. Bil je to Hotel Lavalliere, ki je prav blizu lur-ške bazilike. Ta hotel je postal nekak center za slovenske romarje. Vsako leto prenočuje v njem toliko Slovencev, da se je gospa lastnica, Francozinja po rodu, že toliko naučila slovensko, da se v glavnem že pomeni.
Med okusno večerjo smo gospodu Vučini razložili, da ostanemo v Lurdu komaj čez noč ter da moramo biti že prihodnji večer, v soboto, nazaj v Barceloni, da se pridružimo ostalim romarjem za nadaljnjo potovanje v Rim. Seveda se je dobri gospod zopet začudil, kajti pričakoval je, da bomo ostali tam nekaj dni. Po kratkem razgovoru smo se domenili za program prihodnjega dne.
Sobota, 8. junija 1968. — Zju traj je nad Lurdom ležala go-
R.
Za nižje davke, za življenje od dela
Zavoljo tega je Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu izbralo soboto,
12. aprila, za svoj družabni ve-'sta megla, ki se je ponoči priva čer. Ob večerji, pesmi, v prijetni lila nad mesto z mogočnih Pire družbi želi članom in prijate-1 nejev. Lurški grad “Le Chateau-Ijem pokazati, da smo drug dru-^ fort”, ki je vrh hriba nad gemu potrebni. Strašno težko je stom, se je komaj razločil v ju-ostati slovensko živ in zelo težko tranji sivini. Kjlub temu, da je je vztrajati v ideji, ki se nam zdi^ bil čas našega obiska sredi prava in trdna, če vsak ostaja marske sezone, je bilo v Lurdu sam v svojem svetu.	|le malo romarjev. Neurejene
Zaprtost vase je velika napa- razmere v Franciji so močno ka mnogih, zakaj iz zaprtosti iz- vplivale na romarska in turistič-haja zagrenjenost, nezanimanje na potovanja, in oddaljevanje od slovenske Od hotela smo imeli samo par skupnosti. Biti skupaj v hudem minut hoda do mostu Pont-in dobrem, misliti skupaj na svo- Vieux, ki križa reko Gave de jo organizacijo, misliti na tiste, Pau. Na drugi strani mostu se ki spadajo k naši skupni mizi in vije proti baziliki in votlini Bou-so invalidi, daleč od nas, misliti levard de la Grotte. Na obeh na svoj list in nazadnje, misliti,1 straneh te ulice so trgovine in da spadamo skupaj — vse to je stojnice z različnimi verskimi vredno, da se zberemo v soboto, spominčki. Svoje blago razstavi-12. aprila, v Baragovem domu. jo trgovci kar po pločniku ta-Živeti v slovenski skupnosti je ko, da moraš kar po sredi ceste, velika dobrota. To vedo tisti, ki da se izogneš bolj vsiljivim. Na so daleč od nje. Pridimo, pove- tem delu boulevarda prav do selimo se, razgovorimo in zave- vhoda v ograjene prostore pridajmo se:	dokler bomo bitje kazovanj je stojnica pri stojnici,
skupnosti še čutili, dotlej bomo Komercializacija svetega kraja
živeli.
Karel Mauser
ne plačajo nobenih
nilo kakega Ribenčana Urbana, dolarjev, kako so Monakovci do tfega pri-'davkov.
šli, bi odgovoril:	| Čudno ali resnično, taka je po-
"Znati je treba! Pa glav’co na stava, odirati reveža, bogati pa
je tukaj na višku v nasprotju s Fatimo, kjer je bilo komaj opaziti kaj podobnega. Nekdo je iz-V računal, da je v celem Lurdu
Gozdni požari so dragi
SACRAMENTO, Calif. — preteklih letih je povprečno uni- kar 450 različnih trgovin z ver-čil ogenj letno preko 300,000 a- skimi spominki, krov gozda. Škodo računajo Ko prestopiš železna vrata letno na najmanj 4 milijone do- ograjene prostore okoli bazilike, larjev.	1 pa prideš v drugi svet. Tukaj te
objame tišina, kot bi bil ves ta kraj velika cerkev. Tudi mimoidoči govore v nizkem tonu, včasih skoraj šepetaje.
Naravna votlina, kjer se je Bernardki prikazala Marija, je pod strmim hribom, ki se spušča prav do reke Gave. Včasih je reka tekla prav ob robu votline. Sedaj so strugo uredili tako, da teče toliko proč od votline, da je pred njo velik prostor, ki je ves tlakovan in kjer se ob slovesnostih zberejo pobožni tisoči. Levo od votline priteče s hriba med skalami zdravilna lurška voda. Seveda danes ne teče več kar iz skale, ampak je napeljana po ceveh, ker jo vsak romar lahko pije ali pa si napolni steklenico. Na levi strani votline je o-bešenih nešteto palic in drugih spominov, ki so jih tam pustili v zahvalo za ozdravljenje pohabljenci in drugi bolniki.
Med ogledom votline smo opazili nekega škofa, ki je molil pred Marijinim kipom. G. Vučina nam je pojasnil, da je to lurški škof, ki bere vsako soboto zjutraj v votlini sv. mašo. Ob začetku škofove sv. maše je prišla iz zakristije cela procesija ministrantov (okoli 20 ali 30), ki so se nato v polkrogu razvrstili o koli oltarja in asistirali pri sv. maši. Poleg ministrantov so pn sv. maši pomagali tudi posebni asistenti, ki se imenujejo “bran-cardier”. Preko ramen nosijo neke vrste usnjate pasove, ki so na hrbtu povezani. Ti asistenti so prostovoljci, ki nudijo raznovrstno pomoč neštetim bolnikom, ki vedno v trumah prihajajo prosit za zdravje Lurško Mater Božjo. Poleg tega izvršujejo različne posle, največkrat najbolj neprijetne, pri vzdrževanju lurške božje poti.
Še preden je bila škofova maša končana, smo odšli v glavno baziliko, kjer je imel g. Vučina samo za nas slovensko sv. mašo. Po dolgih letih sem bil zopet za m i n i s t r anta. Takrat sem se spomnil tistih otroških let v taborišču v Špitalu, ko smo vstajali že pred šesto uro zjutraj, da smo lahko ministrirali.
Lurška bazilika je potisnjena ob strm breg, ki se dviga od reke Gave. Bazilika pravzaprav sestoji iz treh cerkva, druga vrh druge, vse so zgrajene v bizan-tinsko-romanskem slogu. Najnižja in tudi največja cerkev ima strop zgrajen v obliki velikanske poloble, ki je visoka okrog dvajset metrov. Ta najnižja bazilika se imenuje Roženvenska. Kakor ona v Fatimi je tudi ta zgrajena na način podoben cerkvi sv. Petra v Rimu. Na obeh straneh je stena podaljšana v kolonade, ki se kot dve veliki roki razprostirata okoli velikan-skeg prostora pred baziliko. Ta prostor je imenovan Roženven-ski trg, kjer se ob slovesnostih
zbere na tisoče romarjev. P° vrhu teh kolonad, ki se polago* ma dvigajo od tal trga, je pre-hod, po katerem se pride do dru ge manjše cerkve, vrhu prve-Ta cerkev se imenuje Kripta. Je vklesana v živo skalo nad votlino in je bila postavljena še, ko je živela Bernardka. V to cerkev se pride po dolgem hodniku, kjer so ozdravljeni bolniki skozi leta pustili po stenah vse mog0' če spomine na njihovo bolezen-V tej baziliki je vedno na razpolago duhovnik za spovedovanje-Vrhu Kripte je Bazilika, cerkev z visokim koničastim stolpom, ki sega proti nebu. V tem stolpu so štirje zvonovi, ki vsake pol ure zadonijo v zvokih P°' znane lurške himne.
Gospod Vučina je še podal blagoslov in maša je bila končana. Za nekaj trenutkov se je vsak še vtopil v svojo molitev, nakar smo se morali posloviti o bazilike.
(Še pride)
Tone Arko
Slovenci, Slovenke, Ameriška Domovina je VAŠ list, dopisujte vanj!
^oooocoooooooooaooooooocoocoooooooocoocoooooooooooooc JEAN GIONO:
ŽETEV
000000cc0000000c00000000000000000300000c0000ži0000000g
Marneche se splazi po kolenih k Panturlu, se stisne k njemu in ga boža s svojimi velikimi, koščenimi prsti:
“O, Brae, vzdihne, “jezik mi je težek!”
In tako ostaneta dolgo brez kesede, popolnoma nema.
“Sinko!” spregovori žena. “Mama!” odvrne Panturle.
V tej tišini se je nenadoma spomnil svoje matere, ki je že zdavnaj mrtva in so jo razjedle že vrbe tam doli v dolini.
Stisnjena k Panturlu, drhti Mameche z vsemi svojimi živci kakor koza. Potem se umiri. ®oža njegovo močno bedro in Pri tem izgovarja sladke besede, ki prihajajo iz njenega kot smokva sladkega srca.
“Mislim na svoje dete, na svo-iega malega Rolanda, ki prav tako leži tu doli pod travnimi koreninami. Tu ni pravice. Srae! Drugim ljudem ostane, kar ljubijo, in gredo za svojo Srečo. Samo meni se je vse, kar je bilo k srcu priraslo, spremenilo v travo in vodo te zemlje in zato hočem ostati tukaj, dokler se ne bom še sama spremenila v to zemljo.”
“Tudi jaz bom ostal, Mameče,” pravi Panturle, “mati mi je..
“Povedala ti bom nekaj, sinko, nekaj, kar grebe v meni ka-k°r z lopato in zaradi česar strašno trpim. Dokler sva še tu-kaJ... toda pozneje bo nastala ^vja goščava in vse bo zginilo.
Poslušaj: prvi čas, ko sva se t'zela, sva bila na delu v okolici Pignatella. Vedno sem ga spremljala na poti; pot je šla skozi §°zd in tam so bili oglarji. Ne-^ega dne sva se približala kopitu, ki se je še kadilo. Vse dre-vje naokrog je bilo posekano; bedela sva, da človek, ki je sekal drevesa, nosi les vedno prav na to mesto. Hotela sva zvedeti, za-Mrj to počne. Približala sva se mestu in tedaj sva zapazila: pod tremi drevesi je bila postavljena hišica; pravim ti ‘una cosa di Mente’, prej nič, ti pravim, komaj kot oreh velika. Pred njo pa j1 sedela žena z dvema malčko-:ma> ki sta se valila po tleh kot mlada psička.
„ Vljudno sva povprašala in Zena nama je odgovorila. Ta dvojčka da nista cela družina, ^retji brat je že v zemlji in zelo °bziren je do lesene ograje, ki §a obkroža od vseh strani. Tudi stari ženin oče leži v tej zemlji m še majhna deklica, ki je umr-a> stara komaj eno uro.
Iznad vsega, Brae, pa se je su'd v dimu kope živ človek in v iljem kdo ve še koliko bodočih
n°vih bitij.
Morda je zdaj nastala že cela vas. pr; nas pa _
Marneche, pojdiva pit mle-°- pravi Panturle.
!n prime skodelico. Mleko se Ie že povsem ohladilo, kot bi zamrznilo pod lepo, debelo sme-ano. Preden Marneche pije, po-m°či v mleko svoj črni prst in z n°htom izvleče kozjo dlako.
^rem domov. Kam si spra-Mla Karolino?”
^Tja zadaj, na travo.”
Imaš še krompirja?”
“Imam.”
Cdej, da ti bo vzdržal do pr-‘h Omskih dni, kajti tedaj bom v S(d v Bourettes in pogledat, ga bom mogel še kaj dobiti v gav>^n0 Za zajca- Imaš sicer vse-
Vsega imam, sinko. Zdaj se °rava oba čvrsto stisniti, da se °pa lehko obdržala.”
Uokr"tUrle stoP* Pred vrata in *sj.. kozo. Ta pride. Potem je pojati kamenje na stezi, ki se k . 1tczo Panturlovih korakov ZdhpC strmmi.
aJ je Marneche sama s sveto
■ui +«* 'IthjiBf■
Devico, ki se še vedno smehlja
s svojo smetano na ustih.
“Belissima!”
In v zanosu proži in širi svoje dolge, črne roke.
“Mia Bella, ljubim te bolj ko vse na svetu! Pridi, obrisala te bom.”	i
In vzame Mater božjo na kolena, ji odveže rožni venec in čisti oljčna zrnca, drugo za drugim; pljuje v rob svoje suknje in z njim umiva sveti Devici usta.
“Pridi, ne jezi se; ti ri kljub vsemu vedno moja najboljša in najlepša!”
Potem upre pogled v praznino, vsa zmedena zaradi svojega spomina in trpljenja.
Popoldne pride Panturle spet, k Mamechi; ura je štiri. V tem času je zimsko sonce vedno obešeno na borovec vrhu hriba; šele pozneje zaide za drugo stran in izgine za vzpetino.
Panturle je ves dan nosil na svojih plečih breme namišljenega nakovala, toda breme, ki je bilo mnogo težje od tistega prvega zjutraj.
Ves dan!
Kdaj pa kdaj začuti majhno ranico, katero mu je vtisnil železni rob nakovala. In godrnja predse- “Gaubert je odšel.” Cev čas mu postane jasno, da ta vzklik: “Gaubert je odšel”, pomeni, da je zdaj sam v Aubignanu, sam z Mamecho, ki mu ni kakšna posebna zabava. Oh, da! Nič več ne bo slišal, kako udarja srce vasi! Nakovalo je zginila. Zginilo je obenem z Joselovim vozom, odpeljalo se je med Gaubertovimi koleni. In nič več ne bo slišal tistega: pan pan, pan pan, pan pan, kar je pomenilo edino življenje v tej izumrli vasi in pravilo: Gaubert se dolgočasi; Gaubert se spominja časov, ko je bil mojster plugov.
In ves dan je nosil na sebi težko breme nakovala.
Nosi ga še sedaj, ko se vzpo nja k Mamechini hiši.
Poslednji sončni prst zapušča borovec tam na bregu in sonce zapada za griče. Nekoliko kapelj sončne krvi je obrizgalo nebo, toda noč jih briše s sivo roko.
Na Mamechinem ognjišču gori ogenj, toda veter piha skozi ognjišče, žvižga svojo pesem ter se igra z dimom in prahom, ki se dviga v vrtincih in žene plamen k tlom.
Protikomunistični borci priredijo zabavo s plesom
Nekaj pogledov in pripomb za
njihovo strašno tragedijo.
CLEVELAND, O. — Organizacija slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi svojo letno zabavo 12. aprila 1.1. v Baragovem domu na St. Clair ju.
Človek živi v družbi in že s lem dejstvom, da z njim bivajo drugi, nastane vprašanje o dolžnosti do bližnjega, do okolice. Družina, ki ustvarja temelj in če se ta poruši, na čem naj sloni človeštvo — daje možu in ženi možnost organizirane skupnosti, si ju z otroki vred veže v nadalj-no celoto in tako ustvarjajo trdi kamen v zgradbi višjega reda.
Ljudje iste krvi, jezika, običajev, ki jih je zgodovina povezala večjo skupnost, imajo tudi dolžnosti do nje, sicer se skupnost podre in razkroj načne posameznika in potem vso veliko družino, ki se ni zavedala življenjskih dolžnosti. Tej skupnosti pravimo narod. Gotovo je in ni nam treba dokazovati, da smo Slovenci narod. Vsak od nas ču ti, da je slovenske narodnosti.
Toliko o tem, da nam malo o-mehča naša srca, malo poživi našo narodno zavednost in da na tej prireditvi, vsak po svoji možnosti žrtvuje svoj prispevek, kateri je namenjen v sklad za invalidski fond. Invalidi, vdove in sirote čakajo na našo pomoč, ignoriram od tamkajšnjih oblastnikov.
Če komu niso dovolj dejanja iz prošlosti, naj si ogleda narodovo zavest in borbenost slovenskega človeka, ko gre za njegov obstoj, saj mu zločinski komunizem odreka ravno narodnost in ga hoče stopiti v svetovno mešanico.
Izmislili so si komunizem in začeli revolucijo proti slovenskemu narodu v času, ko smo bili na milost in nemilost izročeni strahopetni savojski vojski. Prvega boja nismo začeli mi, ampak izdajalski komunisti, ki so si izmislili lažno OF in se zvezali s strahopetnimi laškimi zajci, ko nas domobrancev in četnikov še dolgo nikjer ni bilo.
Nas so poslali le požgani domovi iz Dolenjske, Notranjske, Bele krajine!
Panturle žveči tobak: kepa tobaka, ki jo je izgrebel iz d n a svojega žepa in je pomešana s travnatimi bilkami in z živalskimi dlakami.
Grenko je.
“... prekleto vreme.”
Veter je postal objesten in kazno jt, da bo besnel še cele tri dni.
“Obrni se malo, da te pogledam!” izpregovori Marneche. “Stopi k ognju, Brae, da bom videla ...”
“Kaj pa češ videti?”
“Stopi no malo ...”
Panturle se skloni, da bi ga ogenj vsega obsijal. Povsem ognju stopi.
Panturle je še mlad in močan človek. Lica so mu podlita s krvjo; oko mu je živo, obraz ima obrasel z lepo brado, z lepo, zdravo brado, po kateri se pre taka kri. Na kosteh mu počiva jedro meso, štiridesetletne meso okrepljeno z življenjem in sposobno za življenje. Roke so mu močne: kot olje se pretaka i njih moč vse do koncev prstov.
“No, si me ogledala?”
“Sem!”
“Pa?”
“Pa mislim na tistega oglarja .. .”
“Da,” pravi Panturle.
Potem pljune v žerjavico in j nadaljuje:
Poklicali so nas, nedolžno pobiti očetje in matere, hčere, sinovi, bratje in sestre! Pozvala nas je Krimska jama in druga kraška brezna, polna slovenskih kosti!
Privreli smo izza bodeče žice italijanskih taborišč, kamor so nas v dogovoru s savojci poslali komunistični voditelji v italijanski službi agentje!
Zbrali smo se, da zakličemo vsem in vsakomur: Dovolj je razbojstev na zemlji slovenski!
Hočemo nov in pravičnejši red, ker slovenski narod hoče živeti!
Zato smo tudi mi Slovenci vzeli orožje v roke! Zagrabili smo za orožje, da branimo dom in narod proti komunističnim laškim zaveznikom.
Zaupajoč samim sebi, dobro smo vedeli, da je v skrajnem slučaju le mrzlo jeklo v trdnih slovenskih rokah, v rokah slovenske narodne vojske dovolj močan porok, da bo naš svoboden dom ostal naroden — slovenski. Da bo v tem domu živela poštena slovenska družina po narodnih običajih pradedov in veri očetov. Da bo na kmečkem domu, ki je steber našega naroda, ostal ^.slovenski kmet ponosen gospodar in ne suženj — kolhoznik. Da bo slovenski kmet svoj gospodar na svoji zemlji in da bo s pesmijo stopal za plugom! Zakaj? Ker orje svojo lastno zemljo! Da bo slovenski delavec, ki je ponos našega slovenskega naroda, v skrajnem slučaju z orožjem iztrebil lažno OF. Naša disciplina je bila porok, da bo v tem svetem boju zmaga samo naša.
Niso se bali žrtev! Niso omahovali pred težavami in trpljenjem, katere so jih še čakale!
V	divjem ognju pravih narodnih borcev, zaupajoč svojim poveljnikom do slepe pokorščine v spoznanju, da v najtežjem trenutku naše zgodovine nikdo ni mogel pametneje ravnati kot naši voditelji, razen onih, ki so nas pozivali po radiu, naj se priključimo Titovi vojski.
V	srednjem veku evropske dežele še niso bile tako gosto naseljene, niti tako obdelane in preprežene s cestami kot dandanes. Pokrajine so bile divje, polne obširnih gozdov, državna o-blast je bila šibka in zato ni bilo čudno, da je bilo zelo razširjeno roparstvo.
Roparske tolpe so se skrivale po gozdovih in napadale ljudi, ki so potovali po cestah.
Naša slovenska zemlja je v zadnjih par desetletjih bila v istem stanju, kot so bile evropske dežele pred nekaj stoletji. vojskej ki mu je po prevari oz.
Naši gozdovi so bili polni ro"| izdajstvu padla v roke, so pobili parjev-komunistov, ki so v zna- in tudi še žive pometali v jame. menju srpa in kladiva rušili slo- v jugosiaviji so zmagale ru-venske vasi, mučili in morili slo- 'ke divizije; §e celo so Rusi ča-venske može, žene in otroke, po-kali na partizanske voditelje, kradli ljudem živino in živež, da katerim s0 potem izročili oblast
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
so nekateri ostali brez vsega.
V času sile in stiske so že pred stoletji vstajali slovenski vitezi, ko so branili slovenski narod pred napadalci.
Čas je pokazal, da plemstvo srca med slovenskim narodom ni umrlo. Proti rdeči pošasti, katera je zarila svoje kremplje skoro v vse kontinente sveta, so iz krvi, ki je oblila slovensko zemljo, vstali novi slovenski vitezi: SLOVENSKA NARODNA VOJSKA. Vi slovenski vojaki! Vas je doletela čast, da bi rešili s peterokrako sovjetsko zvezdo oskrunjeno slovensko belo-mo-dro-rdečo zastavo in jo dvignili očiščeno in neomadeževano na svoje bojne prapore!
Nihče vam ne bi mogel jemati viteškega naslova, saj bi imeli vse pogoje, ki so bili potrebni za viteza v srednjem veku. Niso se borili na močno utrjenih gradovih ali izza obzidja cerkva, marveč na odprtem terenu in ne iz zased.
Naš narod hoče živeti svobod no življenje v družbi še ostalih evropskih narodov. Tega se zavedamo in vsakomur odločno povemo, da:
Dokler ne bodo pozidani naši požgani domovi, dokler ne bodo zravnane gomile na slovenskih grobiščih, dokler bodo med žu Ijevimi dlanmi slovenskih mater tekle solze na grobove, v kolikor jih je doseženih in vidnih po nedolžnem poklanih sinov in hčera, dokler bo slovenska deca zaman klicala očeta in mater, ki so ju pobili rdeči,,,J«'vc,iki, dotlej naš narod ne bo priznal komunističnega razbojnika in izdajalca za brata!
Še v strašnih časih, ko so divji Turki ropali in morili po naših krajih, ujetnikov niso pobili. Vse ujetnike so odvajali v sužnost. Te ujetnike so si dali za drag denar tudi odkupiti. Komunizem ^ 20. stoletju je strašnejši od divjih Turkov! Večino slovenske
' ' '............................................................................................... ...........................................................................................................................\
v roke.
Vse naše vojaštvo se je umikalo le pred Rusi, nikakor pa ne pred domačimi partizani, čeravno smo pri odstopanju bili v bojih z njimi.
Da naša narodna vojska ni podlegla nad premočjo sovražnika, marveč je bila izdana na konferencah v Jalti in Potsdamu. Tega ne smejo pozabiti naše mlajše generacije.
Nesmiselno je po tolikih letih napadati tega ali drugega za delno odgovornost, kar vse skupaj ne more prinesti nobenega zboljšanja. In ne samo to, napadajo se indirektno ljudje v zadevah še izpred vojnih časov in katere zadeve so bile že takrat z obstoječim zakonom urejene.
Ko se je del članstva oddvojil od svoje matične organizacije SPKB, so doma vidno pokazali zadovoljstvo ter razglasili, da je organizacija razpadla. V resnici ni bistvene razlike, marveč je celotna organizacija v ekonomskem smislu kar dobro ojačana.
Sedaj imamo vsako leto kar dvojne prireditve, saj jih ljudje radi obiskujejo; od sedaj naprej bomo kar obiskovali eno in drugo prireditev. Logično je, da bo uspeh pomoči potrebnih večji, ker bodo pošiljali na dve strani; vsak svojim pomoči potrebnim.
Predsednica Izseljeniške matice v Ljubljani navaja v svojem letnem poročilu med drugim tudi sledeče: Znano je, da se je del politične emigracije oddvojil od svoje organizacije. Dalje dokazuje, da se ta del, ki se je oddvojil, “pasivizira” do jugoslovanskega komunizma. Mi tega ne verjamemo!
Vsi zavedni Slovenci in prijatelji ste vljudno vabljeni na ta družabni večer. Žrtvujmo v sklad za naše invalide, vdove in sirote, ki so prezirani od svojih oblastnikov. To bomo dosegli tem, da obiščemo prireditev, ki je za ta cilj namenjena z večer jo vred samo 2 dolarja.
Igral bo nam dobro poznani orkester “Sonet” vse melodije po želji plesalcev.
Kot zadnje ne pozabimo: Naša narodna vojska je pokopana, a nam, ki smo ostali, je sveta dolžnost dokazovati, da je slovenska narodna vojska IME LA PRAV!
Valentin Potočnik
uradnih podatkov, koliko mestnega prebivalstva je moralo iti na deželo, so pa v arhivu obširna poročila, kako je radi tega preseljevanja prišlo do trenj in demonstracij, ki so tupatam prešle v pravo lokalno državljansko vojno.
Prva atomska elektrarna v Indiji v obratu
BOMBAY, Ind. — Pretekli teden je prva atomska elektrarna poslala energijo v državno e-lektrično mrežo za poskušnjo, predno bo začela obratovati. Tarapur atomska elektrarna stoji kakih 60 milj od tod. Zgradila jo je General Electric Company s posojilom 80 milijonov dolarjev.
Moški dobijo delo
Delo za žensko Iščemo žensko, da bi delala družbo bolni ženi srednje starosti in ji skuhala Kosilo, v Collinwoodu 3 dni, 4 ure na dan. Kličite LI 1-5705 med 6. in 8. uro zvečer.	(72)
TUDI NA DR. C. BARNADRA SO SE SPOMNILI — Na pustnem karnevalu v Viarregio v Italiji so se spomnili v pustnem sprevodu tudi na južnoafriškega presajevalča človeških src dr. Christiana Bar nar da.
Mao je preselil že 25 bilijonov šnteligentov
HONG KONG. — Ker se ravno sedaj vrši v Peipingu kongres Kitajske komunistične stranke, so časnikarji začeli vrtati po raznih kotih, kje bi od krili zanimive podatke. Zato so tudi sprožili vprašanje, koliko šolanih kitajskih delovnih ljudi je moralo zadnji dve leti zapu stiti službe v mestih in iti na deželo, da jih režim prevzgoji za prave komuniste.
Točnega števila jim ni moge nihče povedati, cenijo pa, da jih je moralo odromati na deželo okoli 25 milijonov. Posledice niso izostale. V mestih primanjku je usposobljenih strokovnjakov povsod, v javni upravi, v šolskih zavodih, znanstvenih institutih v bolnicah, na univerzah, v laboratorijih in predavalnicah itd.
Nesrečnih 25 milijonov pregnancev iz mest se ne počuti dobro ne deželi. Dasiravno tam ^rimanj kuje * delavcev, nov i; h pfišlekov domačini ne marajo. Vedo namreč, da jih kmetsko delo ne veseli, zato pa odjedajo domačim delavcem že itak pičlo odmerjeno prehrano.
Javna uprava nima nobenih
Priložnosti v tovarni
najhitrejše rastoče družbe v letalski industriji. Na razpolago so sledeča mesta zaradi naše nagle širitve:
Jig Builder Plastic Tool Maker Press Brake Operator Paint Spray Trainees Custodian
Prva in druga zmena, ugodno tovariško ozračje pri delu in nadpovprečne obrobne koristi. Mora znati govoriti angleško. Kličite ali se javite osebno na:
AMERICAN AVIATION CORP.
318 Bishop Road 449-2200
Ženske dobijo delo
Kuharica dobi delo
Iščemo izkušeno kuharico za delni čas, v četrtek, petek in soboto od 5. do 10. zvečer. Kličite med 3. in 4. uro pop. za sestanek 731-9689.
MIHELICH’S HOME TOWN RESTAURANT 830 Babbitt Rd.
(75)
Female Help Wanted
ASSISTANT BILLER
to assist in billing, some inventory and general office work.
700 E. 73 St.	881-1515
(71)
Cafeteria help wanted
BOWMAN PRODUCTS 850 E. 72nd St.
Apply
HOUGH FOODS INC.
Interviewing hours:
9 to 11 A.M. or 2 to 3 P.M.
(70)
GENERAL OFFICE
Experienced in accounts receivable; must be able to write letters, check credit.
700 E. 73 St. 881-1515
(71)
MALI OGLASI
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje, kopalnica, furnez. Vprašajte za ključ na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer.	(73)
POTREBUJEMO HIŠE
za prodajo
KINKOPF REALTY 531-6346
(73)
Slovenka išče
tri sobe s kopalnico, najrajši spodaj, za eno osebo, v okolici Grovewood Ave. Kličite 432-1938.	—(4,9,11 apr)
KAREL MAUSER:
ROTI J A
“Najboljše bi še bilo, ko bi odšel s Prtovea. Kakšen hudič me je zmotil, da sem se vrnil?”
“Si mislil, da ti bo Rotija kar padla v naročje”, se mu je zarežal glas iz kota.
“Nisem mislil tega, toda, da me bo pa tako sprejela, se pa nisem nadejal”, je Tine skoraj na glas zavrnil hihitajočo se porogljivost.
“Kar si nekoč iskal, to si zdaj našel.”
Tine se je vdal in legel na posteljo. Ni mogel več mishti. Pobeljen strop je bil lep kakor baldahin za procesijo, toda prazen. Kakor v zaporu, mu je ušla misel nazaj in bilo ga je sram vse zapravljene preteklosti, ko je trošil svoje moči in bil podoben otroku, ki ne loči krajcarja od zlatnika.
“Nemara se še vse sprevrže”, se je tolažil.” Ko bo otrok shodil, bo morda tudi Rotija boljše volje. Za večno gotovo ne bo taka. Spoznati mora, da je za otroka boljše, da ima očeta, kakor pa da ga bo vsak porival v kot. Na kmetih so nezakonski otroci večji reveži kakor beraški.”
Večer je našel Tineta še kar na postelji. Bogve do kdaj bi še spal, da ga ni prjšla klicat Tine-
tovčeva dekla. Pri Tinetovcu so
ga čakali z večerjo.
❖
Za Vse svete je naletaval sneg, toda veter se je obrnil in začelo je deževati. Ilovnata pota so postala spolzka, po kolovozih so stale luže in ljudem se ni prav nikamor ljubilo.
Nekatere ženske so že zagnale kolovrate.
“Kolovrati brenče, ni daleč do zime”, je Tinetovec nagovoril Tineta, ki je porinil voz pod skedenj. “Kako kaniš? Boš ostal pri nas, ali greš spet v tovarno? Škovinčeva Marjeta mi je vedela povedati, da se misliš posloviti.”
Tinetovcu bi bilo žal za Tinetom. Takega hlapca ne najdeš zlepa, pa še tesariti zna.
“Ostati mislim”, je izgoltal Tine. “Na pomlad bom pa videl, kako bo bolj kazalo, tudi v mestu ni za vse.”
“Prav, Tine. Vesel sem, da boš ostal. Kar bal sem se, da nas boš zapustil. Ce ti je prav, bi te poslal čez zimo v Jelovco. Precej posekanega lesa imam, ki ga bo treba speljati v Škofjo Loko, ti se razumeš na les. Lanskega voznika mi je Kožar prevzel, ker se je Jernej priženil na Jamnik in ne bo dosti z njim.
CHICAGO, ILL.
	—	— — _■ 		—
	MALE HELP
Transportation SUPERVISOR
EXPERIENCED, NIGHTS PERMANENT — GOOD STARTING SALARY, FRANKLIN PARK AREA — FRINGE BENEFITS
671-2500
(70)
OPTICAL LABS OPENINGS EXPERIENCE NEEDED
Our new lab is really humming. Business is still growing and growing. We have need for experienced lab workers to step into some real opportunity positions at the busiest production lab you can find. .. Are you ready for the challenge.
SURFACE ROOM BENCH HANDS
Employee benefits and good working conditions. Qualihcd applicants interviewed in Cleveland at our expense. Moving allowance provided.	, mK ii*)i
Please Send Resume In Confidence To:
Mr. Josserand, Or Call (216) 271-4011
Cole National Laboratories
18903 S. Miles Blvd.
Warrensville Heights, Ohio
— An Equal Opportunity Employer —
(70)
ORDER PICKERS
2 MEN NEEDED — NIGHT SHIFT — GROCERY EXPERIENCE HELPFUL — UNION SCALE — OWN TRANSPORTATION NEEDED. FRANKLIN PARK LOCATION
ASK FOR MR. A. PETYO
CALL 671-2500
(70)
FORK LIFT OPERATOR
DAY SHIFT — GROCERY WAREHOUSE. — UNION SCALE — OWN TRANSPORTATION NEEDED — FRANKLIN PARK LOCATION
CALL 671-2500
ASK FOR MR. A. PETYO
•'T '*1^	I
Seveda, če ti je prav. Ne silim te pa ne. Rad bi pa videl.” Tinetu je bila ponudba koj všeč. Nemara bo Rotija mečja, ko ga ne bo tolikokrat videla.
Sveti Miklavž je prinesel darilo, za katerega je Tine vsak dan prosil. Sneg. Tako je kos-matal, da je Prtovč kar zginil v metežu. Snežilo je na polomljene veje, na strehe, na drevje in na pomrznjena tla.
Rotijina kajža je utonila v snegu. Tinetova bajta je pa samevala. Tine je odše’ na Kališnik.
PRETRGANA VERIGA
Rotija se je oddahnila. Dela ni bilo. Tine je naredko prišel v vas in Jurček je rasel. Januar se je bližal koncu. Večeri so bili tako tihi, da je bilo slišati vranje krakanje kakor kričanje hripavega pojanca.
Na Prtovču so brneli kolovrati, dolgo v noč so gorek petrolejke in bleda svetloba je dežila skoz majhna okna na sneg.
Jurček se je že skušal postavljati na noge. Ob Rotijini roki je že kar malo stopical. Ponavadi pa se je sam plazil po hiši, obredel vse kote; sedel pod mizo, luščil omet in ga jedel, se igral z mačko in iz vseh lukenj vlekel stvari, na katere je bila Rotija že zdavnaj pozabila.
Škovinka je vsak dan prihajala v kajžo. Brez otroka se ji je zdelo življenje dolgočasno. Saj se je skušala ukvarjati tudi s kolovratom, pa se je sredi dela spomnila na Jurčka in ni mogla drugače, da je vstala in odben-cala k Rotiji.
“Tako sem se navadila na tega bučmana, da ne morem strpeti brez njega”, je potožila. “Ne
CHICAGO, ILL.
bodi huda.”
Rotiji je bilo všeč, se je lahko včasih vsaj k delu spravila. Kakor brž je bil namreč Jurček sam, je koj kakšno nakrenil. Zadnjič mu je ravno še pravi čas vzela žebelj, ki ga je bil paglavec izpulil iz zidu. Ga je že tiščal v usta.
“Verjameš, da postaja Tinetu podoben”, je večkrat namignila škovinka in tudi Marjeta je to že opazila in povedala Rotiji. Rotiji je bilo na moč hudo. Vseskozi je bila prepričana, da se je otrok zagnal samo po njej, zdaj pa sama vidi, da je pol Tineta pol nje.
Toda ljubezen do otroka se ji zavoljo tega ni zmanjšala.
“Saj takrat sem Tineta imela rada”, se je mirila. “Obeh kri se pretaka v otroku.”
Zdaj, ko je bil Tine v Jelovci, je večkrat mislila nanj. Ne z jezo, temveč z nekim usmiljenjem in odpuščanjem. Kadarkoli se je ozrla v Jurčka, se ji je zdelo, da jo gleda Tine z začudenimi očmi, v katerih se iskrijo solze.
“Kar iz naročja sem mu izpulila otroka”, ji je bilo hudo, kadarkoli se je spomnila na svojo ihto.
“Lahko bi lepše napravila”, se je kregala. “Saj mu ni nič hotel. Še piškot mu je dal.’’
“Za božične praznike je prišel Tine na Prtovč. Še resnejši je bil kakor sicer in Rotiji se je zdelo, da so mu pri ušesih lasje rahlo posiveli. K Škovincu je prišel voščit praznike, ko je bila ravno z Jurčkom tam. Nerodno mu je bilo, vendar ni mogel drugače, da je še njej voščil. Segel ji je v roko in mimogrede pobožal Jurčka, ki se mu je smejal.
“Kako je že zrasel”, ni vedel kaj reči. Rotija ni nič odgovorila, vendar se ni mogla zma-
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — To live in and take care of 2 Motherless children. $20 week. Private home. PH. 775-2359 Wk. days after 6 p.m.
(70)
(70)
CHILD CARE in my home. 7 AM *o 5 PM. 5 days Mon. thru Fri. $40 every 2 wks.
Ph. 281-1285
(70)
MATURE WOMAN for Child Care. 0 days a wk. 7 AM to 4 PM. Lite cooking. Ph. 226-5773	,
(70)
REAL ESTATE FOR SALE
BELLWOOD — Brick raised ranch 3 bdrm. tile bath and shower. Full bsmt. Nr. everything. $24 000.
By appt. Ph. 547-7549
(70)
BRICK BUILDING 5% rms. 3 bdrm. 2 car gar. Cor. loc. to everything. Vic. Devon & Ashland. $40,000 or best offer.
338-5315
(70)
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
gati, da bi prikrila rdeč;co, ki ji! je planila v obraz.
“Usedi se in kaj povej”, je silil Škovinc v Tineta, ter ukazal Marjeti, naj prinese nekaj potice. “Kako je kaj z lesom, imaš dosti vožnje?”
Tine je bil kratek. Kar gorelo mu je pod nogami. Rotija je brez besede sedela pri peči in zadrževala otroka, ki ji je silil iz narečja.
“Tako je. Sneg nagaja. Zeri-nov Tomaž si je zvil nego. Sani mu je zaneslo in srečo je imel, da mu je ni zlomilo.”
Tine je z očmi ošvrknil Rotijo, prigriznil potico in zvrnil kozarček slivovke, ki jo je Škovinc prinesel.
“Popoldne se bom že še kaj oglasila”, je nenadoma vstala Rotija in krenila skoz vrata.
Tine je buljil za njo, potlej pa hripavo rekel:
“Zavoljo mene ji ni bilo treba hoditi. Saj sem tako mislil koj oditi.”
Škovincu se je fant zasmilil. Da ima Rotijo rad, še malo ni dvomi1. Že z očmi veliko pokaže.
“Pobotajta se”, je rekel čez čas. “Otroku bo težko brez očeta. Pogrešil, si takrat, ko si bil tak, toda zdaj tudi Rotija ne dela prav. Prav je, ko bi se vzela, preden bi otrok prišel k pameti.”
“Tako sem sam mislil”, se je nekaj omehčalo v Tinetu. “Saj ne vem, da sem mogel včasih biti tak. Zdaj ko mi je žal, se pa Rotija kuja. Je pač križ.”
“Otrok ti je pa močno podoben”, je Škovinc bezal naprej. Naj v fantu ostane volja, saj se bo Rotija nekoč tudi omehčala. Ni, da bi se morda spet zavrgel.
“Mi je, pa kaj pomaga. Še v naročje ga ne smem vzeti.”
“To je zato, ker si se ga otepal”, je usekal Škovinc. “Rotija mi je povedala, da si jo gonil h konjederki. Sram te bodi. Bog te je s prave strane dregnil.”
Tine je zardel in ni vedel kaj odgovoriti.
“Toda vse se še lahko popravi. Kakor se mi zdi, Rotija veliko
premišlja. Kar nič ni prave volje. Preveč ne tišči vanjo. Čas vse prinese. Pa pameten bodi, kakor si zdaj. Si slišal?”
Tine je prikimal in še Marjeti se je fant zasmilil, kakor ga včasih ni mogla. Saj zdaj je ves drug.
“Trdo pokoro dela”, jo rekla Marjeta, ko je Tine krenil proti bajti.
“Trdo”, je pritrdil škovinc. “Toda Rotija bi lahko tudi že malo odnehala. Ne vem, kaj misli. Pa naj bi Jerneja vzela, saj je dosti ministriral okoli nje.”
Marjeti je postalo nerodno in pri priči jo je pocedila iz hiše. Škovinc žensk kar ne razume. Nič ne pomislijo, kaj jim je v korist m kaj v škodo.

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEmnore 1-G300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors
Furniture Dealers
CARRY OUT RESTAURANT BY OWNER — Good suburban loc. Well cst. Moving out of state. $8,000 of best offer.
832-9525 or 833-8776 ___________________________(72)
TAVERN and 4 lane bowling alley. Semi-automatic. $10,000. Rental $225 mo. By OWNER. 3935 N. Kedzie Ph. IN 3-9G3G
(70)
STEAK HOUSE—Newly remodeled. Good location. Will sell or take partner.
Ph. 334-9446
____________________________(70)
GROCERY — Est. in Lombard, 111. Will sell cheap. Owner has other business; good location, good business.	Ph. 288-9549
(70)
USED CAR LOT needs capital for stock. Secured loan paying 10%. Daily-Weekly returns. No partners. Bank handles all deals. Lof. located in western suburbs on major 4-lane hiwy. $5,000 to $10,000 needed ... Ph. 834-5588
(70)
VEČER V
DEČVAH
priredi
KRES v soboto, 26. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave.
MALE HELP
We Offer Excellent Immediate Opportunities For 1) Supervisor — Quality Control College degree with minimum 5 years quality control experience. Must be capable of developing complete quality control program.
2) Plant & Equipment Engineers — Project Engineering degree and 3 to 5 years experience or 10 years experience with technical training beyond high school. Must be capable of handling project assignments relating to welding, air conditioning, hydraulic and electricity.
3) Product Development Engineers
Engineering degree and 3 to 5 years experience or 10 years experience in. water heater field. Must be capable of planning necessary work, coordinating results to get design change. Must also be capable of work with field service and approval agencies.
4) Design Draftsmen
Must demonstrate proficiency in product drawing involving layout, 3 dimensional projection techniques and ability to apply mathematical formula in drafting problems.
5) Two Production Foremen
Press room or metal fabrication and welding experience necessary. Excellent benefits, salaries commensurate with qualifications and experience.
Call collect 815-933-8241 for confidential interview or send resume to James Chaney, Personnel Dept.
A. O. SMITH CORP.
P. O. BOX 28, KANKAKEE ILL. 60901
— An Equal Opportunity Employer —■ Saturday Interviews Available
(71)
JUTRANJA TIŠINA — Ribič stoji v vodi ob Weedon otoku v Floridi, ko vzhaja sonce, in čaka na ribico, da bo ugriznila v njegov trnek.
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
PO NAJKRAJŠI POTI — Konj se je znebil jezdeca pri deo nastopih v St. Petersburghu na kaj kratek način.
m
r
m
I 1
ji
h.’t
i/ii
M
L
ilfe-t
SNEG JU NE MOTI — Vikuna in njen mladič v živalskem vrtu se ne vznemirjata zaradi svežega snega, ki ju ja P° zdravil zjutraj. Sta ga vajeni iz njune domovine v Andski
gorah.