naš tednik LETO XXXVIII. Številka 24 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 12. junija 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec SPORED: začetek ob 10.30 uri fare pridejo po skupinah — nato se predstavijo — obesijo lepake, ki so jih prinesli s seboj — po predstavitvi vseh far, dobijo otroci kapice z različnimi barvami — nato se po barvah kapic zberejo v skupine in zaplešejo ples „Seven Jumps“ 11.00 Otroci sami oblikujejo spored z različnimi postajami 15.00 zaključek postaj — priprava na mašo 16.00 maša 17.00 konec W\,Tu sem doma — moja fara, tvoja fara“ Glavna tema Otroškega dneva je „FARA“. Otroške skupine naj se že doma pripravljajo na Otroški dan. • Skupno naj narišejo lepak na temo FARA, ki ga naj prinesejo s seboj v Sele. • Fare naj se predstavijo, program ne sme biti daljši kot 1. minuto. Predstavitev prepuščena iastni zamisli. • Za začetek je važno, da skupine prinesejo s seboj napis z imenom fare. Škandal v Kanalski dolini: Ukve: Slovenski tečaj vrgli iz ljudske šole! V senci tromeje in tiste mistične točke, ki jo tako radi strapacirajo kot stičišče treh kultur, se je konec minulega tedna dogodil kulturni škandal, ki v sebi nosi ostudno podobo fašizma. Že deset let prireja kulturno društvo „Lepi vrh“ v Kanalski dolini slovenske izobraževalne tečaje. To pa zato, ker slovenščina v šoli ni enakopravna. Ti tečaji so akt slovenske samopomoči. Vsako leto so pripravili tudi zaključno akademijo, ki se je niso udeležili samo starši otrok, ki so ta tečaj obiskovali, ampak v bistvu vsa slovenska srenja v Kanalski dolini. Tudi letos je bila ta akademija predvidena v prostorih ukljanske ljudske šole. Trbiški didaktični ravnatelj pa je očitno hotel to proslavo preprečiti. Drugače si njegove utemeljitve prepovedi: „Trinajstega junija (torej jutri, v petek — op. ured.) se bo šolski svet sestal in sklenil, ali naj 7. junija (minulo soboto — op. ured.) dovoli vstop (v šolo — op. u-red.)“ ne moremo predstavlja- Strokovna šola za_ ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu je tudi letos vabila na zaključno prireditev, ki je postala že pravi ljudski praznik. V zavod šolskih sester je prišlo preteklo soboto in nedeljo ogromno ljudi, ki so si ogledali, kaj so se gojenke naučile v preteklem šolskem letu (poročilo str. 9) slika: Fera ti. Ta izjava se kar cedi od cinizma in posmehovanja domačemu, avtohtonemu kuturne-mu izražanju in celotni slovenski narodni skupnosti v Kanalski dolini. Je pa tudi nov primer, kako „resno“ si predstavljajo v Italiji globalno zaščito Slovencev. Domačini, torej prireditelj, društvo „Lepi vrh“ in starši ter otroci pa se niso pustili ustra- šiti in so zaključno prireditev preložili v ukljansko cerkev. Kot v času Turkov so se zatekli za zidovje cerkve, „kjer nam domače govorice nihče ne more prepovedati“, kakor je dejal župnik Mario Garjup. Solidarna z njimi pa je bila tudi občina Naborjet: podžupan Edi Kravanja je dejal, da je občina sprejela pokroviteljstvo nad akademijo. Iz vsebine: Zakaj ne sanirajo šole v Selah? str. 4/5 Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG Avstrijski volilci in volilke so izpričali svojo voljo. Novi predsednik bo dr. Kurt Waldheim. S presenetljivimi 53,9 odstotka je zmagal v odločilnem drugem volilnem postopku v nedeljo, 8. junija 1986. Tekmec dr. Kurt Steyrer se je moral zadovoljiti s pičlimi 46,1 odstotka. Ta izid ni toliko poraz za Steyrerja kakor predvsem klofuta socialistični stranki. Maščevali so se grehi, ki so se nabrali v vseh teh bilo vedno vse zelo komplicirano, ga je skušal z besedami poenostaviti v volilno gibanje — je odprl rane, ki v resnici nikdar niso zacele-le. Gibanje proti Waldheimu je doživelo 8. junija svoj politični poraz. Dokumenti niso dokazali tega, kar so razni ljudje obljubljali. Predstavniki Judovskega svetovnega kongresa niso nastopali ravno spretno. V svoji naivnosti so na žalost Očistiti bo treba jarke letih od 1970 naprej, ko so socialisti pod vodstvom Bruna Kretskega prevzeli oblast v Avstriji. Stranka se je dala zapeljati in skorumpirati od oblasti. Marsikdo se do morda še spominjal besed Bruna Pittermanna, ki je leta 1967 moral prepustiti najvišji stol v SPÖ Brunu Kreiskemu. „Konec bo bridek, “ je menda dejal Pit-termann, ki je moral iti med drugim tudi zaradi hudega poraza socialistov pri državnozborskih volitvah marca 1966. Takrat je ÖVP dobila absolutno večino. 8. junija je Steyrer propadel pri predsedniških volitvah. 9. junija je Sinowatz odstopil kot avstrijski zvezni kancler. Ostane pa še predsednik SPÖ, ki jo hoče peljati k novim zmagam. Dosedanji finančni minister Franz Vranitzky bo kot novi zvezni kancler imel polne roke dela, če bo hotel spraviti vladne gare spet na pravo pot. Če mu bo to s tem razpoložljivim moštvom, predvsem pa s tako druščino, kot so Steger in njegova FPÖ — poleg številnih drugih bremen tudi dediščina Kretskega — tudi uspelo, je težko reči. Vsaj upravičen je strah za nadaljnji razvoj v Avstriji. Predsedniški volilni boj — Sinowatz, za katerega je dobesedno tlačili „orožje“ v roke tistim, ki Hitlerju še danes ne morejo odpustiti, da ni dal pokončati še več Judov. Antisemitizma se niso posluževali samo wald-heimovci, tudi socialisti so večkrat stegnili svoje roke kar globoko v sod antisemitizma (v koroškem glasilu Kärntner Tageszeitung je bilo nekaj takega strupa). Osebno sem prepričan, da očitki ne držijo. Waldheim ni bil ne nacist ne SS-ovec. Kot novi predsednik — predvsem pa kot naslednik nadvse spoštovanega Rudolfa Kirchschlägerja — si bo moral ustvariti tudi zaupanje tistih, ki ga niso volili. Dejal je, da bo treba zasuti jarke. To je premalo. Jarke bo treba najprej pošteno očistiti, predvsem tistih nacističnih usedlin, ki nenehno zastrupljajo podtalnico, s tem pa življenje v Avstriji. Dosti bo priložnosti za jasno besedo, za odločen nastop proti pojavom novega antisemitizma. Predsednik Waldheim bo potreboval veliko vztrajnosti, sreče in ustreznih besed, predvsem pa dejanj v prizadevanjih, da se ohrani in utrdi ugled Avstrije. Enako bo odločilno, da usmeri korak k nam, manjšincem. Nisem edini Slovenec, ki mu to želim. Pobuda za dvojezično šolo pri Guggenbergeriu Pobudniki za dvojezično šolo v Celovcu so se prejšnji četrtek, 4. junija, razgovarjali s celovškim županom Leopoldom Guggenbergerjem o ureditvi javne dvojezične šole v koroški prestolici. Zastopniki pobude so županu predložili podpise staršev, ki v imenu več kot 100 otrok zahtevajo tako šolo. Število podpisa pa raste iz dneva v dan. Župan Guggenberger je dejal, da je želja legitimna in upravičena, vendar pa občina mesta Celovec zakonsko ni pristojna za ureditev obveznih šol, temveč deželni šolski svet. Občina je pristojna samo za primerne prostore in vzdrževanje šol in bo seveda, tako Guggenberger, v primeru, da bo dobila ustrezen nalog, dala tudi za dvojezično ljudsko šolo na razpolago primerne prostore. Ker Celovec menda ne sodi v dvojezično območje, bo težko, zakonsko utemeljiti ureditev dvojezične šole v Celovcu, še težje pa za to pridobiti člane 45-glavega mestnega in občinskega sveta. Zato bo iniciativa pismeno seznanila vse mestne in občinske odbornike o svojih težnjah. Wafra Čestitke predsednika KEL Karla Smolleja novemu zveznemu predsedniku dr. Kurtu Waldheimu V imenu Koroške enotne liste, ki je imela pred volitvami z Vami intenzivne pogovore in v svojem lastnem imenu Vam ob priliki izvolitve za zveznega predsednika izražamo naše čestitke. Koroški Slovenci s tem povezujemo pričakovanja, da boste ves ugled avstrijskega zveznega predsednika zastavili za popolno spremembo odnosov do narodnostnih skupnosti v Avstriji. Močna diskusija o preteklosti in sedanjosti Avstrije nas je prizadela — prepričani smo, da tudi Vas — in nam dala misliti. Slej ko prej precejšen del Avstrijcev, posebno Korošcev, ni predelal preteklosti. Narodnostne skupnosti tako v vsakodnevnem življenju kot v politiki doživljajo in-toleranco. Slovenci so kot posamezniki in kot skupina bili žrtev naci-režima in tudi v 2. republiki so mnogi nepoboljšljivi Avstrijci vodilno udeleženi pri okrepitvi protislovenskih in protidemokratičnih teženj. Prav ob primeru nerešenih narodnostnih problemov in sovražne in intolerantne drže do etničnih manjšin v Avstriji vidimo upravičenost aktualnih očitkov iz inozemstva. Državna pogodba iz leta 1955 je do sedaj neizpolnjena obveza, dolg države do njenih drugačegovorečih državljanov, ki so s svojim trpljenjem in uporom prispevali bistven delež k vzpostavitvi demokratične republike Avstrije. Zato prav od Vas, aktivnega zveznega predsednika, pričakujemo, da boste vzgledno in tudi za inozemstvo verodostojno pričeli s spravo s preteklostjo tako, da bo vsaj na eni skupini, namreč na koroških Slovencih, poravnana krivica iz preteklosti z dejanji v sedanjosti. V torek, 10. junija sta se NSKS in ZSO poslovila od dosedanjega predsednika SZDL, Franca Šetinca. Oba predsednika osrednjih organizacij, dr. Matevž Grilc za NSKS in dipl. inž. Feliks Wieser za ZSO, sta poudarila, da je Franca Šetinca odlikoval pomemben angažma za zadeve zamejskih Slovencev, posebno še koroških. Franc Šetinc, ki odhaja na novo službeno mesto v Beogradu, je dejal, da bo s Koroško stalno povezan. Na sliki predaja dr. Matevž Grilc Francu Šetincu spominsko darilo in mu želi vse najboljše na novem službenem mestu. Politika Šolski model deželnozborskih strank: NSKS in ZSO poslali pismo Wagnerju Osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta deželnega glavarja Wagnerja pismeno informirali, da bo njuna šolska komisija proučila šolski model, ki ga je izdelala komisija deželnozborskih strank. Wanger je ta model pred dnevi poslal tudi osrednjima organizacijama. V sledečem objavljamo besedilo pisma obeh osrednjih organizacij. Spoštovani gospod deželni glavar! Potrjujemo prejem Vašega dopisa z dne, 4, 6. 86 v katerem nam posredujete šolski model, ki ga je izdelala komisija, sestavljena od deželnozborskih strank. Vaš model bo proučila šolska komisija obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Na podlagi ocene in predlogov te naše šolske komisije bomo zavzeli k Vašemu predlogu stališče. Sicer pa tudi ob tej priliki poudarjamo, da smo koroški Slovenci že izdelali vrsto predlogov za mirno rešitev manjšinsko-šolskega vprašanja, katerih bistvene izsledke v Vašem modelu zaenkrat nismo zasledili. Ob robu povedano: Haider — Das „ Trauerspiel“ Ko je del koroškega dnevnega časopisja prejšnji teden pisal, da bo v gospodarsko osirotele in oslabljene Borovlje prišla firma UNIOR iz Zreč v Slovenskih Konjicah in s tem zagotovila delo za najmanj 40 delavcev, se je pogiavnik koroških nacionalnih liberalcev Haider takoj oglasil. Takoj je videl domovino ogroženo in začel besedičiti o neki tragediji (Trauerspiel), ker da mora sedaj celo jugoslovansko podjetje reševati probleme z zaposlenostjo. In vse to samo, ker je VOEST bila nezmožna, pravočasno priskrbeti nadomestno produkcijo. Seveda je Haider takoj pokazal na „nadomestno produkcijo“ — namreč žične kontejnerje, ki naj bi jih v mestu puškar- jev izdelovali po naročilu nemške avtomobilske industrije. , Takoj je torej Haider spustil mačka iz Žaklja: vse skupaj je tragedija zato, ker je UNIOR slovenska, ne pa nemška (iz ZR Nemčije) firma. Očitno pa široka brezposelnost, ki je v Borovljah najbolj tepla mladino in družine, zanj nikoli ni bila tragedija. Ta prava tragedija pa je to, da deželni politik kuha s tako dramatičnimi dejstvi, kot je to brezposelnost, svojo nacionalistično juhco. No, malo smo pobrskali po koroških in slovenskih časopisih, kaj so letos marca zapisali o obisku uradne koroške delegacije v Ljubljani. Član delegacije je bil seve tudi Haider. Lej, lej: Haider nič ni imel proti sodelovanju, tudi gospodarskemu ne, med obema deželama. Na Koroškem pa, v varnem zavetju svojih pribočnikov in določenega javnega mnenja, jo je „pogumno“ užgal po tem sodelovanju. -bodeča neža- Popravek V štev. 23 Našega tednika, z dne 5. junija, sta jo nam tiskarski škrat in tehnični hudiček hudo zagodla. Na prvi strani v članku „brez šolskih poizkusov nobenih sprememb!“ bi moralo pisati: „ ... orientirati po Wagnerjevih smernicah, da vsak otrok uživa pouk, ki ga zanj želijo starši“ in „ ... minister Moritz je jasno dejal, da v šolstvu ne more večina vsiliti manjšini nobenega šolskega modela.“ Prosimo za razumevanje in se opravičujemo. Novoizvoljenemu zveznemu predsedniku republike Avstrije, dr. Kurtu Waldhei-mu je Narodni svet koroških Slovencev poslal čestitke. V brzojavki izraža NSKS upanje, da se bo novoizvoljeni predsednik kakor njegov predhodnik zavzemal za težnje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Slovenska skupnost je začela z novo akcijo za dosego zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Slovenska skupnost — ~ nova akcija___________________________ Novo deželno tajništvo je na prvih zasedanjih posvetilo veliko pozornosti problematiki globalne zaščite in vloge slovenske enotne delegacije, ki povezu-je vse komponente v boju za temeljne narodnostne pravice._________________________________ Deželno tajništvo je podčrtalo pomen enotnih stališč o bistvenih vprašanjih, predvsem kar zadeva zaščitni zakon. Izdelalo je tudi nekatere predloge o enotnem delu delegacije in oblikah enotnega nastopanja. Enotno nastopanje pa seveda nobeni slovenski komponenti ne jemlje pravice oz. jo le obvezuje do dolžnosti, da se za naše pravice bori na vseh ravneh z vsemi primernimi sredstvi. Zato je Slovenska skupnost sklenila, da napne vse sile, da bi se zadeva globalnega zaščitnega zakona premaknila z mrtvega tira, na katerem se je znašla tako na parlamentarni kot na vladni ravni. Posebno odgovornost za sedanji položaj imajo seveda vladne stranke. Ker je Slovenska skupnost na deželni ravni in v krajevnem merilu v koalicijah s strankami vladnega zavezništva, je kot enakopravni partner zavezništev sklenila, da poseže tudi pri najvišjih predstavnikih teh strank, da bi jih spodbudila v pozitivnem reševanju slovenske problematike. Prvi tak stik je bil z vrhom socialnodemokratske stranke v Rimu; zastopnika Slovenske skupnosti Gradnik in dr. Mirko Špacapan sta imela razgovor tako s tajnikom, ministrom Ni-colazzijem, kot z ministrom za deželna vprašanja Vizzinijem, ki je bil svojčas zadolžen, da na vladni ravni sledi vprašanju globalne zaščite. V sredo, 4. junija pa so bili ravno pri ministru Vizziniju deželni tajnik Ivo Jevnikar, podtajnik Gradimir Gradnik in deželni predsednik Marjan Terpin. Minister je v razgovoru povedal, da želi izpolniti nalogo, ki mu jo je lani poveril ministrski predsednik Craxi. V prvih stikih s predstavniki vladnih strank je že lani sestavil predlog osnutka zakonskega določila, ki naj bi služil zgolj kot osnova za razpravo v vladnih vrstah. Ob kritičnih pripombah predstavnikov slovenske stranke glede besedila je minister ponovil misel, da gre za delovni osnutek, ki ga je pripravljen spreminjati in popravljati pred vlo- žitvijo v parlament in pred parlamentarno razpravo. Potrdil je tudi obvezo, da se bo pred izdelavo dokončnega osnutka ponovno posvetoval s Slovenci. Minister pa je tudi omenil težave, zaradi katerih je vsa zadeva že več mesecev ustavljena. V vladni koaliciji ni soglasja o zaščitnem zakonu, zato vprašanje še sploh ni prišlo na dnevni red ministrskega sveta. Med nedavnim preverjanjem vladnega programa je minister Vizzini na medstrankarskem zasedanju v Rimu opozoril na nujnost rešitve dolgoletnega problema. Pismeno je pozval vladne stranke k opombam in stališčem glede delovnega osnutka. V prihodnjih dneh bo ponovno urgiral, še ta mesec pa misli sklicati zastopnike vladnih strank, da preveri, koliko so dozoreli sklepi. Potem bo potegnil svoje zaključke in poročal predsedniku vlade. Deželno vodstvo Slovenske skupnosti se je ministru zahvalilo za stvarno poročilo, ponovilo pa je nekatere bistvene slovenske zahteve, tajništvo je potrdilo namen, da v najkrajšem času nadaljuje z razgovori s partnerji deželne večine. Predstavniki Slovenske skupnosti so imeli v Rimu tudi daljši razgovor s senatorjem francoske stranke UNION Val-dostaine Sossonom, ki je eden izmed predlegateljev zakonskega predloga zakonske zaščite, ki ga je izdelala Slovenska skupnost. Na te korake slovenske stranke so italijanski nacionalisti v Trstu že reagirali in danes se je „Odbor za zaščito italijanstva“ iz Trsta brzojavno obrnil na ministra Vizzi-nija s svoji znanimi argumenti. Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je v času po V. deželnem kongresu izpopolnilo svoje programe. Njegov vrh je sedaj naslenji: tajnik: Ivo Jevnikar, podtajnik: Gradimir Gradnik, predsednik: Marjan Terpin, podpredsednik: dr. Rafko Dolhar, predsednik deželnega nadzornega odbora je inž. Aljoša Vešel, predsednik razsodišča pa: Hadrijan Koršič. Gospodarstvo/Kultura STRAN A ČETRTEK, 4 12. junija 1986 STRAN c ČETRTEK, _______O 12. junija 1986 Anketa Predsedniške volitve, 8. junija 1986 Novi zvezni predsednik je dr. Kurt Waldheim Najdaljši volilni boj v avstrijski zgodovini, ki v drugem krogu le ni bil več tako ostuden, ampak so zanj bila značilna različna poroštva, je mimo. Z rezultatom, ki ga niti največji optimisti, kaj šele pesimisti, niso pričakovali, je postal dr. Kurt Waldheim novi avstrijski zvezni predsednik. Če sta že strankini centrali in različna društva — tudi iz inozemstva — pridno mešali brozgo sta predsedniška kandidata vsekakor prikazala nivo v medsebojnih odnosih (beri tudi komentar na strani 2). Pripombe: objavljamo število glasov in odstotke ter število neveljavnih glasov volitev 8. junija in v oklepajih 4. maja 1986. St = Steyreer, W = Waldheim, S = Scrinzi, F. NI-B = Freda Blau-Nleissner, Nev = neveljavni glasovi. Celovec-dežela ŽRELEC: St 2195 59,1 % (2054 55,0%), W 1520 40,9% (1464 39,2%), S (70 1,9%), F. B-M (144 3,9%); BISTRICA V ROŽU: S 1004 61,6% (994 58,5%), W 626 38,4% (574 33,8%), S (24 1,4%), F. B-M (106 6,2); BOROVLJE: St 3074 58,6% (2897 53,8), W 2171 41,4% (2074 38,5%), S (97 1,8%), F. B-M (317 5,9%); GRABŠTANJ: St 771 46,1 % (755 45,0%), W 901 53,9% (838 49,9%), S (24 1,4%), F. B-M (62 3,7%); HODIŠE: St 805 52,9% (653 48,3%), W 716 47,1 % (597 44,2%), S (20 1,5%), F. B-M (81 6,0%); KOTMARA VAS: St 930 55,3% (908 53,8%), W 752 44,7% (676 40,0%), S (16 0,9%), F. B-M (88 5,2%); BILČOVS: St 556 54,5% (515 49,8%), W 465 45,5% (440 42,6%), S (22 2,1 %), F. B-M (57 5,5); ŠTALENSKA GORA: St 848 51,4% (791 47,4%), W 801 48,6% (775 46,4%), S (32 1,9), F. B-M (71 4,3%); ŽIHPOLJE: St 358 37,9% (348 35,4%), W 587 62,1 % (561 57,1%), S (25 2,5%), F. B-M (48 4,9%); OTOK: St 402 38,2% (313 35,7%), W 650 61,8% (487 55,5%), S (30 3,4%), F. B-M (47 5,4%); POKRČE: St 785 52,2% (765 50,4%), W 719 47,8% (682 44,9%), S (20 1,3%), F. B-M (52 3,4%); ŠMARJETA V ROŽU: St 391 51,3% (387 50,4%), W 371 48,7% (355 46,2%), S (11 1,4%), F. M-B (15 2,0%); ŠKOFIČE: St 801 58,8% (776 57,4%), W 561 41,2% (509 37,7%), S (16 1,2%), F. M-B (50 3,7%); DHOLICA: St 756 57,8% (669 54,3%), W 551 42,2% (502 40,7%), S (12 1,0%), F. M-B (49 4,0%); SELE: St 295 64,3% (279 58,6%), W 164 35,7% (155 32,6%), S (0), F. M-B (42 8,8%); Velikovec PLIBERK: 2012 56,0% (1877 49,9%), W 1579 44,0% (1467 39,0%), S (54 1,4%), F. B-M (361 9,6%); DJEKŠE: St 296 44,0% (315 45,1%), W 376 56,0% (356 51,0%), S (14 2,0%), F. B-M (13 1,9%); DOBRLA VAS: St 2203 58,7% (2078 55,3%), W 1553 41,3% (1481 39,4%), S (58 1,5%), F. B-M (144 3,8%); ŽELEZNA KAPLA-BELA: St 1441 67,5% (1364 64,0%), W 695 32,5% (632 29,7%), S (28 1,3%), F. B-M (106 5,0%); GALICIJA: St 568 52,8% (557 49,7%), W 507 47,2% (506 45,1%), S (11 1,0%), F. B-M (47 4,2%); GLOBASNICA: St 581 59,3% (516 51,6%), W 398 40,7% (389 38,9%), S (6 0,6), F. B-M (89 8,9 %); GREBINJ: St 972 42,5% (953 40,2%), W 1315 57,5% (1271 53,6%), S (50 2,1 %), F. B-M (98 4.1 %); SUHA: St 400 53,3% (380 48,3%), W 351 46,7% (354 45,0%), S (7 0,9%), F. B-M (45 5,7%); RUDA: St 539 54,0% (540 52,5%), W 459 46,0% (434 42,2%), S (16 1,6%), F. B-M (38 3,7%); ŠKOCIJAN: St 1773 52,8% (1387 48,7%), W 1582 47,2% (1262 44,3%), S (51 1,8%), F. B-M (148 5,2%); ŽITARA VAS: St 911 63,4% (852 58,7%), W 527 36,6% (478 32,9%), S (34 2,3%), F. B-M (88 6.1 %); VELIKOVEC: St 3647 52,0% (3511 49,4%), W 3371 48,0 (3175 44,6%), S (162 2,3%), F. B-M (265 3,7%); Celovec-mesto St 26.638 47,9% (25.902 44,3%), W 28.922 52,1 % (27.055 46,3%), S (1885 3,2%), F. B-M (3592 6,1 %); Beljak-mesto St 19.148 54.7% (18.522 50,9%), W 15.884 45,3% (15.111 41,5%), S (825 2,3%), F. B-M (1950 5,4%); Šmohor ŠMOHOR: St 2412 49,3% (2246 46.6%), W 2480 50,7% (2214 46,0%), S (166 3,4%), F. B-M (189 3,9%); Beljak-dežela BEKŠTANJ: St 2819 55,9% (2625 52,4%), W 2224 44,1 % (2073 41,4%), S (80 1,6%), F. B-M (231 4,6%); STRAJA VAS: St 513 54,0% (484 48,9%), W 437 46,0% (442 44,6%), S (14 1,4%), F. B-M (50 5.1 %); ČAJNA: St 907 59,6% (866 56.1 %), 615 40,4% (600 38,9%), S (26 1,7%), F. B-M (51 3,3%); ROŽEK: St 520 54,5% (498 51,1%), W 435 45,5% (404 41,4%), S (12 1,2%), F. B-M (61 6,3%); ŠT. JAKOB V ROŽU: St 1769 63,9% (1706 60,0%), W 1001 36,1% (946 33,3%), S (32 1,1%), F. B-M (159 5,6%); VRBA: St 2570 47,4% (2265 44,6%), W 2852 52,6% (2343 46.1 %), S (187 3,7%), F. B-M (288 5,7%); VERNBERK: St 1464 57,3% (1431 54,4%), 1091 42,7% (1068 40,6%), S (48 1,8), F. B-M (83 3,2%); AVSTRIJA: St 2,107.317 46,09% (2,061.104 43,7%), W 2,464.598 53,91% (2,343.463 49,7%), S (55.940 1,2%), F. B-M 259.471 5,5%), Nev. 174.052 (144.750), Vol. udeležba (87,3% (89,5%); KOROŠKA: St 180.785 51,7% (174.252 49,0%), W 168.646 48,3% (155.838 43,8%), S (10.012 2,8%), F. B-M (15.596 4,4%), Nev. 15.660 (12.502), Vol. udeležba 93,3% (94, 37%); Sete: ho satelit omogočil sprejem TV? Čeprav so Sele le sorazmerno majhna, za turista mirna in idilična občina, se dogajajo vsaj v občinski sobi dokaj zanimive stvari, katere pa je treba šele — po intenzivnem iskanju — izkopati. Župan Anton Hribernik (SPÖ) se izogiba vsem medijem (pred kratkim mu je menda uspelo pregnati iz Sel celo reporterja znanega nemškega „Sterna“. „Vsaka reportaža in vsako poročilo o Selah bi lahko škodovala,“ tako trdi vsaj selski župan. Silvo Kumer • Zakaj ne sanirajo šole v Selah? • Selski turistični prospekt za „rekordno ceno“ Ljudska šola v Selah je v dokaj slabem stanju — zato zahteva EL takojšnjo sanacijo. Župan Hribernik te iniciative doslej ni bil preveč vesel, čeprav je on sam ravnatelj te šole. Parabolična antena, s katero bi lahko vsi Selani sprejemali spored 12 televizijskih oddajnikov. Občina bi lahko prispevala vsakemu gospodinjstvu pri nabavi antene približno 5000 šilingov in bi se s tem odločila za najbolj ugodno rešitev. Turistični prospekt zelo pomanjkljiv Komu bi dejansko kakšno poročilo o Selah lahko škodovalo, od župana sicer nismo mogli zvedeti, na vsak način pa gotovo ne turizmu, ki je v občini pod Košuto šele v povojih. Zato je občinski svet sklenil izdati prospekt, s katerim naj bi predvsem v inozemstvu vabili goste v Sele. Socialistični občinski odbornik Tomi Ogris je prevzel skrb za izdelavo prospekta. Kot prva je neka znana celovška tiskarna napravila ponudbo (10.000 komadov za 25.000 šil.), kljub temu pa so se odločili za drugo podjetje, ki bi menda naj bilo še cenejše. Kot se je na koncu izkazalo, se je Tomi Ogris krepko zaračunal. 5000 prospektov je stalo celih 33.000 šilingov, debeli konec kupčije pa je šele Prišel. Ker si Ogris ni zagotovil ^seh avtorskih pravic objavljenih slik v prospektu, je morala občina plačati nekemu nemškemu fotografu za 3 slike honorar v višini 21.000 šilingov. Xprej je občino stala izdelava Prospekta vsega skupaj 54.000 šjjingov. Če primerjamo sprva Predvidene stroške s končnimi, ge je prospekt podražil za več {got 300%.___________________ Ob robu je treba še omeniti, ba je prospekt zelo nepopoln (rnanjkajo mdr. slike o vlečni-ci, umetnem jezeru v Borovnici itd.) Sanacija šole v Selah ^ zakaj čaka župan? Zadnjič so v Selah pred petindvajsetimi leti popravljali šolsko poslopje. Razumljivo, ba je danes v dokaj slabem stanju in da ne odgovarja več Popolnoma vsem sodobnim Potrebam šolarjev. Zato je lani jeseni EL predlagala županu sanacijo šole, s tem bi tudi nadalje bil zagotovljen normalen šolski pouk v Selah. Doslej se župan očitno še ni brigal za predlog Enotne liste, dejal pa je, da bi pravzaprav bila sanacija šole potrebna. „Denar se bi dal priskrbeti, samo zaradi sosednjih zemljišč bi bilo gotovo mnogo težav,“ tako župan, ki je mnenja, da bi tako najbolje bilo šolo podreti in na novo sezidati. Kako bo šlo v tem vprašanju zdaj naprej, še ni jasno, župan ne kaže ravno največ volje, Enotna lista pa hoče doseči še letos dokončno rešitev. Podžupan Nanti Olip; „V najkrajšem času moramo na potrebni seji obravnavati to vprašanje — tudi naši šolarji se naj lahko učijo pod normalnimi pogoji.“ Parabolične antene za vsa gospodinjstva? Kot znano, v Selah ne sprejemajo vsa gospodinjstva avstrijskega televizijskega sporeda. Deloma so te težave že rešili s pretvorniki pri Kvadniku, kljub temu pa so še gospodinjstva, ki dobijo le spored RTV Ljubljane. Zato je trenutno eden primarnih ciljev zagotoviti vsem Selanom sprejem avstrijske televizije. Mdr. bi bila možna gradnja velikega pretvornika, ki pa bi stal menda vsaj 400.000 šilingov. Vrhu tega bi letno nastajali stroški pri oskrbi naprave. • Možna pa bi bila tudi druga • rešitev. Gospodinjstva bi 2 lahko nabavila navadne pa-2 rabolične antene, s kateri-0 mi lahko sprejemamo spo- • red 12 televizijskih oddajni- • kov. Stanejo od pet do pet-9 najst tisoč šilingov. Občina 2 pa bi sredstva za pretvornik 2 namenila podporam in bi s 2 tem omogočila verjetno • najcenejšo, najbolj praktič- • no in funkcionalno rešitev. Naslovna stran selskega turističnega prospekta, ki je stal občino celih 54.000 šilingov. Prospekt pa ni bil samo zelo drag, ampak je na žalost tudi zelo pomanjkljiv. =2^5=== Št. Jakob v Rožu — žalostne novice! V tednu od 1. junija do 7. junija 1986 so bili kar trije pogrebi. Kot prvo smo pokopali 72-letno Terezijo Roter, ki je nepričakovano umrla in so jo našli mrtvo v njenem stanovanju. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 2. 6. 1986. V nedeljo, 1. junija 1986 sta vso faro pretresli žalostni vesti, da se je z motornim kolesom smrtno ponesrečil še komaj 16 let stari Štefan Keuschnig, sin našega pismonoše iz Št. Jakoba, in da je v bolnici po težki bolezni umrl še komaj 47 let stari družinski oče Sigi Stroj iz Srej pri Št. Jakobu. Sigi je bil kot marljiv delavec in skrben družinski oče povsod zelo priljubljen. Pripra- vil je svoji družini lep dom in so tudi vse njegove misli in skrbi veljale do zadnjega trenutka samo družini in materi. Čeprav še tako mlad, je vedel, da za njega ni več pomoči in kljub temu je vdano pričakoval neizbežno smrt. Ogromna množica ljudi je Sigija spremljala na zadnji poti. V sredo, 4. 6. smo se poslovili od mladega Štefana Keu-schniga, tudi njega je spremljala ogromna množica ljudi, predvsem mladina, ki se je hotela posloviti od svojega prijatelja, ki je tako usodno moral že tako mlad zapustiti ta svet. Vsem prizadetim družinam izrekamo naše iskreno sožalje. Slovo od Andreja Cimžaija Po dolgi in hudi bolezni je dotrpel v soboto, 31. maja 1986 v celovški bolnišnici Andrej Čimžar, pd. Andrejc v Ča-horčah. Zapustil nas je mož, ki je nadvse ljubil svoj slovenski narod, ki je iskreno cenil in spoštoval dediščino, ki jo je dobil od matere. Rodil se je 13. novembra 1907 v zavedni družini. Izučil se je za zidarja in leta pa leta zidal hiše drugim, pa tudi sebi je postavil ličen dom. Sodeloval je pri domačem društvu „Gorjanci“, predvsem pevci so mu bili pri srcu. Dolga leta pa je tudi bil odbornik posojilnice v Kotmari vasi. V dobi nacizma je tudi njega doletela kruta usoda izgnanstva. Tudi on je videl Hesselberg, tako imenovano sveto goro Frankov. Po vojski pa ga je zadela druga huda bridkost, ko je postala njegova hčerka žrtev prometne nesreče. Pri pogrebu v sredo, 4. junija, se je poslovila velika množica ljudi od človeka, ki je živel poštenost in pridnost. Župnik Maks Michor je orisal med mašo zadušnico lik rajnega, ki mu besede mati, domovina, Bog niso bile samo besede. Zahvalil se mu je za vse, kar je napravil za cerkev. Z rajnim Andrejem je odšel od nas tudi velik prijatelj cerkvenega petja. V slovo je zapel tudi moški zbor SPD „Gorjanci“. V imenu Zveze slovenskih izgnancev se je poslovil od nekdanjega sotrpina predsednik Jože Partl. Naj rajni Andrej počiva v miru. Ženi Mici, rejencu Štefanu, sestri in bratom z družinami, pa vsem sorodnikom izrekamo svoje iskreno sožalje. Slovenec naslednik torontskega nadškofa Papež Janez Pavel II. je pred kratkim podpisal dekret, da bo naslednik sedanjega torontskega nadškofa, kardinala Emmetta Carterja postal škof Alojzij Ambrožič. Škof Ambrožič se je rodil v Sloveniji, po vojni pa je družina emigri-rala v Kanado, kjer je bodoči torontski nadškof obiskoval gimnazijo in bogoslovje. Teološko je škofa Ambrožiča treba menda prisoditi med konzervatino krilo. Pomožni škof je postal leta 1976 in je bil odgovoren za razne narodne skupnosti. Škof Ambrožič nikoli in nikdar ni skrival ali zatajil svojega slovenstva, nasprotno, kjer je bilo možno, se je aktivno vključil v slovensko duhovno življenje. Med drugim je tudi uredniški član Celovškega Zvona. Imenovanje Alojzija Ambrožiča za naslednika torontskega nadškofa je v kanadskem tisku zelo odmevalo, saj šteje torontski nadškof med najvplivnejše cerkvene dostojanstvenike države. Škofu Alojziju Ambrožiču za imenovanje iskreno čestitamo. Šmihel: koncert orkestra iz Celja Tamburaški simfonični orkester iz Celja je igral preteklo soboto v Šmihelu. Na povabilo KPD Šmihel je v soboto, 7. junija tamburaški simfonični orkester iz Celja, ki ga vodi dirigent Srečo Cizelj, priredil v farni dvorani večerni koncert. Orkester, ki je pred kratkim obhajal svojo 40-letnico, sestavljajo pretežno mladi člani. Z mladostno energijo in občudovanja vredno preciznostjo so zaigrali odlomke iz del svetovnih mojstrov: Wolfganga Amadeusa Mozarta, Čajkovskega, Johanna StrauBa, Sebastijana Bacha, Janka Gregorca, Elvisa Presle- ya. Koncert, ki je bil na zelo visoki ravni in poslušalcem v velik užitek, bi bil zelo primeren za kulturno središče v Celovcu, ker za podeželske odre je orkester skoraj malce prevelik. Večino igranih skladb je za orkester priredil dirigent sam. V so-loizvedbi pa je na flavto zaigrala Breda Klanček. Povezovala in orkester predstavila je napovedovalka Tanja Petrovič. Vsi, ki so se koncerta udeležili — škoda da jih ni bilo več — so bili navdušeni nad izvajanji tega velikega orkestra. 18. junija praznuje gospod Feliks Hribar z Obirskega v Železni Kapli svoj 80. rojstni dan. Gospodu Hribarju za ta visoki življenjski jubilej iskreno čestitajo vsi domači, sosedje in drugi znanci. Zvestemu bralcu „Našega tednika“ veljajo tudi neš čestitke in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. * Prejšnjo soboto sta si obljubila zvestobo Herbert Miksche s Prebelj in Veronika Waschnig iz Čahorč. Mlademu paru iz srca čestitamo in želimo vso srečo na skupni življenjski poti. * V Selah na Šajdi je te dni praznovala svojo 50-letnico gospa Marija Pegrin. Naš tednik ji želi vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. * Svojo 60-letnico je v Ško-fičah slavila zvesta cerkvena pevka Pepi Košir. Želimo ji vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi EL-Škofiče. * V Celovcu je gospa Alojzija Rovšek praznovala svojo 80-letnico. Zvesti in nadvse družabni bralki Našega tednika iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta ter na še veliko skupnih izletov z Našim tednikom. * Družini Justi in Folti Waldhauser, Podnarjevima v Podnu pri Slovenjem Plaj-berku se je rodil sin Tomaž. Srečnima staršema in mlademu zemljanu želimo vse najboljše, posebno pa zdravja. Draga bralka in dragi bralec! Prav gotovo je tudi kje v Tvoji bližini vidna taka ali drugačna oblika dvojezičnosti, pa najsi bo sad uradnega akta ali pa zasebna oblika samopomoči za uveljavitev naše besede v javnosti. Obe obliki sta vzpodbudni! Prav bi bilo, da bi te dokumente dvojezičnosti predstavili širši javnosti. Zato te vabimo, da sodeluješ pri akciji „Iniciativa dvojezičnosti“, ki jo s tem začenja Naš tednik in da nam pošlješ fotografije teh dokumentov vidne dvojezičnosti. Radi in z veseljem jih bomo objavili. Prosimo, da ne pozabiš svojega imena in tudi ne kraja, kjer si posnetek naredila ali naredil. Že vnaprej se ti zahvaljujemo za Tvoje sodelovanje! Vse slike bojo sodelovale na posebni razstavi! Prej so na Radišah avtomobili večkrat ovirali nemoten dostop na pokopališče in v cerkev. Odkar pa stoji tabla „Parkiranje prepovedano — Parkverbot“, ki jo je postavil cerkveni urad, pa teh problemov skoraj ni več. Foto: Franc Wakounig Koncert Alpskega kluba „Obir“ Minulo soboto je priredil „Alpski klub Obir“ v Selah pri Trklu' koncert pod geslom „Rož-Podjuna“. Pred številno publiko, ki je prišla tudi iz Podjune in celo iz zgornjega Roža, so nastopili: mešani pevski zbor in dekliški zbor iz Sel, družina Moschitz iz Št. Janža, vokalni kvintet iz Št. Lipša, trio Toni Mak, trio Pavlič iz Obir-skega in znani Obirski vižarji. Po kulturnem programu, ki je bil pravi uspeh, pa je sledil ples, na katerem je ansambel „Fantje vseh vetrov“ zabaval do jutranjih ur. Narodni svet koroških Slovencev je zastopal predsednik KEL Karel Smolle. Št. Janž / St. Johann 33, 9162 Struga / Strau Tel.: 0 42 28/30 26 • Razpisuje delovno mesto na področju ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA Predpogoj: znanje obeh deželnih jezikov, po možnosti tudi angleščine. Nudimo dobre pogoje za izkušene moči. Nastop službe možen takoj. • Iščemo kvalificirane ali nekvalificirane ženske za delo v konfekciji. Delovni čas od 6. do 14. ure. ESPRESSO-KAVARNA BAR FENE otvoritev v soboto, 5. julija 1986 Nagelče 1 9123 St. Primož Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu vabi na KMEČKI PLES v soboto, 12. 7. 1986, ob 21. uri v gostišču JUENNA v Čepičah Igra znani ansambel „ŠTIRJE KOVAČI“ po plesu, v nedeljo, 13. 7. 1986, TEKMA KOSCEV pri gostišču Juenna PRODAM v dobrem stanju ALTSAKSOFON. Cena po dogovoru. Tel.: 0 42 35/2^02 Vabimo vse prijatelje izletov na enodnevno potovanje z železnico. kdaj: v nedeljo, 29. junija 1986 kam: iz Pliberka v Zell/See (Kaprun) odhod: ob 5.45 iz Pliberka, nazaj: ob 20.30 uri cena: samo 650,— šil., za otroke do 12 leta 500,— šil. Prodaja vozovnic in točnejše informacije dobite pri železniški postaji Pliberk KDAJ? CENA: 22. junija — 24. junija 1986 Od S 1040,------------ naprej 9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 - 22 19 Vozimo z aklimatiziranimi avtobusi. Pisma bralcev PISMA BRALCEV Film „0 Železni Kapli“ Pri ponovitvi akademije Slovenske gimnazije v Železni Kapli je prof. Stefan Pinter pokazal film „O Železni Kapli“. Kot je sam dejal, naj bi ta film pokazal zgodovino Kaple in tudi pestrost kulturnega delovanja. Vendar — čim dalje je film trajal, tem bolj sem moral spoznati, da ta film kaže le eno stran kapelške politike. Mnenja sem, da, če se v filmu poleg kulture omeni tudi politika, potem se mora ta res tudi objektivno pokazati. In to se v tem filmu pač ni zgodilo. Govorilo se je o tem, da imajo v kapelški občini socialisti večino in da so in še delujejo v tej stranki zavedni Slovenci in kulturni delavci. Spregovoril je tudi dolgoletni občinski odbornik in podžupan Železne Kaple, ki se je hvalil, koliko se je za Kapeičane napravilo, kako važna je bila združitev občine Bela z Železno Kaplo itd. Nisem pa mogel zaslediti, kaj se je v tistih tridesetih letih, kar je on občinski odbornik, napravilo za enakopravnost slovenščine na občini. Mar niso ravno ti ljudje tedaj pred trinajstimi leti, ko sem prišel v občinski svet kot kandidat samostojne slovenske liste in sem tudi pri sejah spregovoril v moji materinščini, rekli: „Franci, tudi tebe bomo še naučili nemško“. Priznati moram, da je vzdušje sedaj malo bolje, a vendar se še zgodi, ko spregovorim slovensko, da slišim od socialističnega župana poziv „Amtsprache ist deutsch“. A tudi te grožnje me he odvračajo od tega, da bi govoril v Kapli povsod tako, kot me je mama naučila. V filmu sem boleče pogrešal, da se bi vsaj z eno besedo omenilo, da tu delujeta tudi dva zavedna Slovenca kot občinska odbornika za enakopravnost slovenščine v občini, za dvojezične napise v šoli in občini, za dvojezični vrtec itd. In, da pri vsaki seji govoriva slovensko, kar večina odbornikov ne sliši rada. Posebno naju pa vedno boli, ko morajo tudi ti zavedni slovenski socialisti glasovati proti predlogom, ki so v prid slovenski narodni skupnosti. Če se bo pri nas v Kapli ob vsaki priložnosti slovensko samostojno politično gibanje zamolčalo, potem bo težko priti kdaj na skupno zeleno vejo — škoda!? Franc Smrtnik občinski odbornik Enotne liste Korotan in slovenski študenti Čeprav imam vse razumevanje za kritiko naših dragih študentov, moram vseeno dati nekaj pojasnil k njihovemu dvakratnemu pisanju v NT, da ne bi nastala v javnosti napačna slika študentskega doma Korotan. Najprej moram popraviti nekaj napačnih trditev. Ni res, da „večina slovenskih študentov zapusti po enem letu Korotan.“ To je le redek slučaj: letos dva, lani nobeden, predlanskim eden. Letos so pa kar trije zaključili svoj študij v Korotanu. — Ni res, da „se prebivalci Korotana sami med sabo ne smejo obiskovati“. Res je le to, da fantje ne smejo v sobe deklet in obratno. Lahko so pa skupaj noč in dan v skupnih prostorih. — Ni res, da nimajo možnosti soodločanja v domovskih zadevah.“ Res je nasprotno, da imajo vse možnosti in vso mojo pomoč ne samo za soodločanje, temveč tudi za samostojno organiziranje vsega, kar se tiče študijskega, narodnega in družabnega področja. Za upravo pa niso ne sposobni, ne pristojni. V resnici gre slovenskim študentom le za hišni red. Namreč za nered namesto reda. Povejmo še bolj konkretno. V obeh spisih je jasno izpovedano, da jih najbolj žuli zadeva prostih obiskov in še posebno obiskov različnega spola, kakor da koroški Slovenci ne bi imeli drugih problemov. K tej zadevi moram povedati sledeče. Korotan je prvi študentski dom na Dunaju, v katerem stanujejo fantje in dekleta, vendar v ločenih oddelkih. Od vsega začetka sem jim hotel nuditi možnost, da se srečajo in spoznavajo ter da se organizirajo v skupnih prostorih. Leta 1968 so dosegli svoj višek študentski nemiri, katerim je sledila tako imenovana seksualna revolucija, ki je skoraj v vseh študentskih domovih podrla vse pregreje in prinesla vso prostost. Ker pa proti božji zapovedi ne velja nobena revolucija, smo se v Korotanu držati krščanskega načela, da predzakonski spolni odnosi niso moralno opravičljivi. Ker pa skupno bivanje fanta in dekleta v zaprti sobi (čeprav pod imenom obiska) nujno pomeni nevarnost nevzdržnosti, so ostali taki obiski v našem domu nedovoljeni. Študenti mi očitajo, da ne upoštevam njihovo polnoletnost. To ne drži. Vsak je odgovoren za svoje dejanje. Mora po upoštevati skupnost, v kateri se nahaja. Korotan ima versko vzgojno usmeritev, ki zahteva določeni red. Vsak je pred sprejemom v dom točno obveščen o hišnem redu. Kdor ga prostovoljno s podpisom sprejme, nima pravice, da se mu potem upira. Celo novi državni zakon za študentske domove dopušča versko usmerjenim domovom, da se ravnajo po verskih načelih. Ne vem, zakaj naj bi se mi tem načelom odpovedali. Kakor spoštujemo svobodo vesti in prepričanje vsakega študenta, tako naj vsak študent, ki hoče uživati prednosti našega doma, spoštuje njegovo ureditev. Slovenskim študentom nudimo znatne ugodnosti za prijetno bivanje, uspešno študiranje in narodno izoblikovanje. Kdor se jih hoče poslužiti, je dobrodošel, nima pa nobene pravice, da bi izsilil v domu drugačno usmeritev. Če je toliko slovenskih študentov, ki jih naš hišni red tako straši, da raje ne pridejo v Korotan, je to žalostno spričevalo. Nad tem se veselijo le tisti, ki zasedajo njihova mesta. Pripomniti moram še, da sem za hišni red sam odgovoren, in je zato popolnoma neumestno, da se študenti pritožujejo zaradi hišnega reda proti Mohorjevi družbi. Stokrat sem jim povedal, da s protesti ne bodo nič dosegli, temveč da so le naši prijateljski odnosi odločilnega pomena za prijetno bivanje v domu ter za izgladitev morebitnih ostrin v hišnem redu. Ravno na podlagi našega hišnega reda imajo ugodnosti, ki jih drugače ne bi imeli. Prosti obiski pomenijo nemir in nered. Zato v našem domu ne pridejo v poštev. Ivan Tomažič KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 TarviserstraBe 16 (VINKO KUŠEJ) (MILKA KOKOT) tel.: O 42 22 / 51 25 28 tel.: O 42 22 / 51 43 00 Spoštovani starši! Vljudno Vam sporočamo, da bo letovanje otrok na MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer: ___________od 24. julija do 7. avgusta________________________ KOORDINACIJSKI ODBOR NUDI: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400,— šil., prevozni stroški 400,— šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 10. julij. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. • Globasnica Sklepni koncert glasbene šole na Koroškem Čas: v petek, 20. junija 1986, ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Globasnici V počastitev mednarodnega leta miru CELOVŠKA UNIVERZA vabi na javno diskusijo tema: Manjšinsko šolstvo — pred odločitvijo? Modeli za reformo in konfrontacija čas: četrtek, 19. junija 1986, ob 20. uri kraj: univerza Celovec — soba 109 diskutirajo: dr. Josef Feldner (KHD) univ. prof. dr. Peter Gstettner (UNI Celovec) vodja diskusije: univ. prof. dr. Friedbert Aspetsberger (UNI Celovec) Reportaža Tradicionalna zaključna prireditev je privabila tudi letos obiskovalce z vse Koroške, ki so si mdr. ogledali tudi razstavo ročnih del. Z mag. Olgo Gallob so gojenke naštudirale programsko točko aerobike, ki je predvsem med mlajšimi obiskovalci zbudila veliko zanimanje. Zaključna prireditev strok, šole v St. Jakobu Prikaz široke in bogate dejavnosti Vsakoletna zaključna prireditev strokovne šole za ženske poklice v St. Jakobu je postala že pravi ljudski praznik. Tako je prišlo v šentjakobski zavod šolskih sester tudi preteklo soboto in nedeljo ogromno ljudi od blizu in daleč na to že tradicionalno slavje, na katerem imajo gojenke priložnost, da prikažejo, kaj so se v času šolskega leta naučile in kaj so izdelale. Pri modni reviji so dekleta predvajala lastne modele, ki so bili odlično narejeni. Uvodoma je bila na sporedu mini modna revija, pri kateri so dekleta predvajala lastne modele, ki so bili tako izvrstni, da človek skoraj nisi mogel verjeti, da bi jih gojenke Same sešile. Vse bolj si imel vtis, da so pač bile deklice enkrat po nakupih v kakšnem francoskem modnem salonu. Kako naporno, težko in hektično je lahko življenje v šoli, to so dekleta odlično prikazala z aerobiko, katero je z njimi naštudirala mag. Olga Gallob. Za glasbeni okvir prireditve pa je z dekliškim zborom kot vsako leto poskrbel prof. Jože Ropitz. Tudi tokrat nismo slišali le slovenske narodne pesmi, ampak tudi pesmi v drugih jezikih. Režijo za igro „Naše mesto“ je tudi tokrat prevzel zvesti režiser Peter Sticker, ki se je letos moral voziti na vaje iz Podjune. Drama Thorntona Wilderja „Naše mesto“ je pravzaprav drama človekove minljivosti. Vsebina je preprosta in prikazuje vsakdanje življenje v angleški provinci Gro-vers Gorners. V središču je rutina družinskega življenja. Sosedova otroka Emily in George, katerih očeta sta prominenten urednik in znan zdravnik, se poročita. Pri porodu drugega otroka umrje Emily. Kot mrtva ima le eno željo: namreč, da bi še enkrat lahko doživela na tem svetu svoj 12. rojstni dan. Vrnitev mrtve v svet živih je višek igre. Vendar se Emily prostovoljno in osebno močno prizadeta vrne v svet mrtvih s spoznanjem, da je bila sicer na tem svetu srečna, da pa nikoli ni spoznala oziroma se nikoli ni zavedala, da je življenje le enkratno bivanje na tem svetu. Skratka: cela drama je bila kljub preprosti vsebini prikaz strastnega iskanja smisla življenja. Pri oceni te igre je treba pohvaliti vse igralce, ker so se dobro vživeli v svoje vloge in poleg tega podali svoje tekste še v lepi slovenščini. Na priljubljeni in izredno dobro obiskani zaključni pireditvi je predsednik K KZ dr. Janko Zerzer poleg staršev gojenk pozdravil tudi vrsto častnih gostov, ki so s svojim obiskom potrdili važno in imenitno vlogo vzgojnega dela šolskih sester v naši družbi. Poleg tega je dr. Zerzer v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen dvojezične vzgoje, ki prinaša dekletom v poklicnem življenju ogromno prednosti in je vsem poslušalkam in poslušalcem prireditve zaželel prijeten popoldan pri dobrodušnem spremljanju bogatega in obširnega sporeda. Pripravila Heidi Stingler Predsednik Krščanske kulturne zveze, dr. Janko Zerzer, je na zaključni prireditvi spregovoril pozdravne besede. Med častnimi gosti zaključne prireditve strokovne šole v Št. Jakobu: zastopnik škofa mons. Mihael Krištof, podpredsednik dež. šol. sveta Hans Lindner, predsednik NSKS dr. Grilc, preds. KEL Smolle, podpr. KKZ Lovro Kassl, podpreds. SPZ Weiss, ravn. Slov. gimnazije dr. Vospernik, prelata Hornböck in Zimulin, nadzornika dv. sv. Inzko in dr. Čegovnik, vodja referata za pospeševanje manjšine pri dež. vladi dr. Apovnik, ravnatelj župan Gressl, preds. Zveze slov. zadrug Mihi Antonič, bivši ravn. Slov. gimnazije dr. Zablatnik, domači župnik Karicelj in vrsta duhovščine. Kultura STRAN -i fN ČETRTEK, IU 12. junija 1986 kulturni dnevi Slovennev videmske nnkraiine Čedermaci zbujajo narodno zavest poroča Franc Wakounig j V Cankarjevem domu v Ljubljani so se v ponedeljek, 9. junija začeli pod geslom „Slovenci tam za goro“ kulturni dnevi Slovencev iz Italije ali točneje: Slovencev videmske pokrajine. Dnevi so se pričeli z veliko dokumentarno razstavo v preddverju tega osrednjega slovenskega kulturnega hrama. Navzoči so bili politični in kulturni predstavniki Slovenije in videmske pokrajine, kot kulturni minister Slovenije Vladimir Kavčič, ki je razstavo odprl, nadalje prefekt videmske pokrajine,^ slovenski metropolit in nadškof Alojzij Šuštar, predsednik Slovenske skupnosti Marjan Trpin in tajnik Ivan Jevnikar, predsednik SKZGZ Boris Race, univerzitetni profesor dr. Matjaž Kmecl, predsednik ZKOS Jože Osterman in mnogi drugi. Po otvoritvi razstave je bila diskusija na temo „o sedanjem političnem trenutku Slovencev videmske pokrajine“, ki jo je vodil Igor Gruden. Feruc-cio Klavora, Salvatore Venosi, Jole Namor, Michaele Karligh, Živa Gruden in Maurizio Namor so povedali, kako so našli svojo narodno identiteto, kako so se zanjo borili in si jo končno priborili, da so mogli biti in postati to, kar so bili že njihovi starši: namreč Slovenci. In to, čeprav jih je znacio-nalizirano italijansko okolje obsipavalo in obkladalo s psovkami kot „schiavi“ in drugo. Povedali so, da potres v Furlaniji ni podiral samo hiš in cerkva, ampak da je strl tudi okovje strahu, v katero so bili vkovani Slovenci v videmski pokrajini. Prebudil jih je v novo narodno vigred. Posebno mladina je poprijela. Povedali so, da potrebujejo delovna mesta, kajti sicer bojo odšli še poslednji beneški Slovenci, Rezijani in kanalski Slovenci iz svojih vasic s trebuhom za Gospa Ivanka Vrhovščak vodi KIC Gospa Ivanka Vrhovščak iz Slovenije, nova predstojnica jugoslovanskega kulturnoinformacijskega centra (KIC) na Dunaju, je v ponedeljek bila na predstavitvenem obisku pri osrednjih organizacijah koroških Slovencev. Na sedežu NSKS jo je pozdravil predsednik dr. Matevž Grilc in ji zaželel uspešno delovanje na Dunaju povezano z željo, da bi koroški Slovenci bili tvoren del stikov med Avstrijo in Jugoslavijo. ' Diskutanti za mizo: (od leve proti desni): Maurizio Namor, Živa Gruden, Michaele Karligh, Jole Namor, Salvatore Venosi, dr. Ferruccio Klavora in Igor Gruden. kruhom v italijansko jezikovno in kulturno okolje, kjer se bojo prej ali slej za njimi izgubile vse sledi. Dosežki samopomoči — otroški vrtec, kulturna društva, časopis in razno drugo berivo ter načrtovana privatna osnovna šola pa so dokaz, da naši rojaki „tam za goro“ niso drža- li križem rok. Ne samo zato, ampak tudi in prav posebno zato morajo doživeti vseslovensko narodno solidarnost. In prav na njih, na „mlajših bratrih“ bomo čez nekaj let mogli in morali izmeriti kup te solidarnosti. Upajmo, da ne bo premajhen in preskop. Slovenci tam za goro, neupogljivi Čedermaci zbujajo narodno vest! Ponovitev šolske akademije Slovenske gimnazije v Železni Kapli V soboto, 7. 6. 1986 zvečer je bila v farni dvorani v Železni Kapli ponovitev šolske akdemije Slovenske gimnazije. Letosje bila Slovenska gimnazija tesneje povezana z SRD „Zarja“ iz Železne Kaple in SRD Valentin Polanšek z Obirskega. V Železni Kapli je Slovensko gimnazijo in vse navzoče profesorje v imenu obeh društev pozdravil predsednik SRD Valentin Polanšek, dr. Gustl Brumnik. Dejal je, da je to zaključna prireditev v sklopu sodelovanja med gimnazijo in društvi iz Kaple. Naštel je tudi še srečanja, ki so potekala v teku leta. Tako so se društveniki in profesorji prvič srečali, ko so Ka-pelčani podarili gimnaziji božično drevo. V februarju so se skupno sankali pri Šejinu v Beli. Pred nedavnim pa so se srečali na Rebrci, si ogledali Peršmanovo domačijo in se nato podali v Korte k Franclnu, kjer so v prijetnem vzdušju posedeli skupaj z društveniki. Kot spomin je dr. Brumnik podaril gimnaziji sliko Foltija Po-lanška ml., mladega umetnika z Obirskega in kaseto ter ploščo Zarje. Dr. Vospernik, ravnatelj Slovenske gimnazije, je v svojem govoru poudaril važnost povezovanja gimnazije s podeželjem. Dejal je, da je in še raste naša kultura iz teh majhnih celic društev in brez teh bi ne bilo tako obilne žet- ve — Slovenske gimnazije. Slovenska gimnazija in društva so drug od drugega odvisna — Slovenska gimnazija bi brez društev ne bila tako velika — in tudi društva bi brez nje ne bila tako pestra in velika. Kajti vedno več je absolventov, ki se aktivno vključujejo v društveno delo in s tem mnogo doprinesejo k obstoju naše kulture in slovenske narodne skupnosti. Program so otvorili domačini, mešani pevski zbor SPD Zarja s hrvaško „Na Kordunu“, sledili so „mala folklorna skupina Zarja“, Obirski ženski oktet in na koncu še tamburaši. Nadaljnji program pa je oblikovala Slovenska gimnazija. Na koncu pa je še Stefan Pinter predstavil polurni film „O Železni Kapli“. V tem filmu naj bi se pokazala zgodovina in kultura — ter politično življenje Kaple. A to je samo delno uspelo. Veliko je v filmu bilo govora o političnem življenju in pri tem se je nekaj važnih in pomembnih stvari pozabilo ali pa se jih ni bilo splačalo omeniti. CJO Skoraj, da je bilo čutiti kakor bi zastal dih po Ločah, ko je šla žalostna novica od hiše do hiše — da je popolnoma iznenadeno preminul pretekli teden 5. junija Poje-cov oče —- Otmar Simčič, mizarski mojster v pokoju doma v Dobju. Blago srce, ki je bilo ena sama ljubezen, je prenehalo biti, noga je zastala sredi koraka — hrast, ki ga noben vihar ni mogel ukloniti, je padel. Pokojnik se je rodil na pragu prve svetovne vojne, in prav ta, medvojna in povojna leta ter svetovna gospodarska kriza, ki je sledila tem, so spremljala njegova otroška leta. Od doma je podedoval pridnost in delavnost ter globoko ljubezen do svojega rodu, do materinščine, do slovenskega jezika. Ta ga je že v mladih letih vodila v krog takratnih slovenskih, narodnih delavcev — kulturnikov. Kot vnet igralec, pobudnik moškega pevskega zbora in tamburaške skupine je končno prevzel vodstveno vlogo v takratnem slovenskem prosvetnem društvu „Jepa“ v Ločah. Nacistična strahovlada je sicer prehodno prekinila in razbila društvo, toda takoj po njegovem propadu se je Otmar s svojimi brati ter drugimi rojaki lotil obnovitvenih del, in prav kmalu je slo- vensko, kulturno delovanje v Ločah zopet zaživelo. Gospodarske razmere v naslednjih letih so sicer tudi naše mlade ljudi vse bolj vlekle iz Koroške v druge avstrijske dežele ali celo v inozemstvo, tako se je tisti prvi razmah nekoliko umiril. Že pa je doraščala mlada, povojna generacija, ki je pričela polagoma prevzemati vlogo nekdanjih kulturnikov in tako je pred- sednik društva Otmar doživljal ponoven kulturni razcvet. Po nekaj desetletjih je končno predal pred-stojništvo v mlajše roke, ostal pa, kot častni predsednik še nadalje neutrudljiv in zvest društvenik, ki je le redko kdaj izpustil kako njeno prireditev. Bil je skromne in mirne narave, a dobrotljiv ter skrben družinski oče; šel je tudi sosedom rad na roke. Vneto je prebiral slovenske knjige in bil tako zelo razgledan. Živo se je zanimal za dogodke doma in v svetu, svoj domači okoliš je poznal, kot le redko kdo. Kljub svojim, skoro 72. križem ter poškodbi iz vojne je bil stalno na nogah ali na kolesu, rad celo zahajal v planine; posebno še na naš planinski dom na Bleščečo. In prav sredi še tako močno utripajočega življenja je omahnil; nenadna smrt je prizadela domačim, posebno še ženi šibkega zdravja težko bolečino. Obilna je bila udeležba na nedeljskem pogrebu, ki ga je vodil domači župnik Jakob Škofič. Ob odprtem grobu sta se od rajnega poslovila — zastopnica društva vojnih žrtev in predsednik SRD „Jepa — Baško jezero“; zadnji je v obeh deželnih jezikih orisal lik pokojnika, kot stanovitnega, neomahljivega narodnjaka ter izrekel besede zahvale za njegovo prizadevanje in narodno zvestobo. Cerkveni pevci ter društveni moški pevski zbor pa sta zapela ganljive žalostinke pevcu, ki ga ni več med nami. Otmarja, ki počiva v ljubljeni, domači zemlji, hočemo ohraniti v častnem spominu; težko prizadeti družini ter sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje. F. Č. Oče se poslavlja PRIREDITVE • Tinje od sobote, 14. 6., do nedelje, 15. 6., IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA GRADIŠČANSKO Ogled pasijona v Šmarjeti za župnije iz Ziljske doline Vodi: g. žpk. Stanko Trap Prijave čimprej na Dom v Tinjah ali župnijski urad Bistrica na Zilji v sredo, 18. 6., ob 5. uri POTOVANJE NA MONTAŽ Naročili bomo kombi in z devetimi ljudmi prepotovali nekaj gora. V tem letu bi za „poskuš-no“ začeli z goro MONTAŽ Smisel te ideje: gojiti skupnost — medsebojni pogovor v tišini — spoznati naravno očarljivost in lepoto ter se z veseljem sprehajati Ob slabem vremenu bomo preložili potovanje na teden pozneje! Vodi: žpk. Peter Sticker, Globasnica od petka, 20. 6., ob 19. uri do nedelje, 22. 6., ob 13. uri SEMINAR: SPOLNOST KOT DIALOG MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV Vodita: univ. prof. dr. Kurt Loe-wit, Innsbruck, univ. prof. dr. Hans Rotter, Innsbruck • Globasnica NAŠE MESTO — drama Thorntona Wilderja Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Čas: v nedeljo, 15. junija 1986, ob 20. uri Kraj: gostilna Šoštar v Globasnici Gostuje: igralske skupina Strokovne šole za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Režija: Peter Sticker • Celovec MANJŠINSKO ŠOLSKO VPRAŠANJE - PRED ODLOČITVIJO? — javna diskusija Prireditelj: Arbeitsgemein- schaft Volksgruppenfrage Čas: četrtek, 19. junija 1986, ob 20. uri Kraj: Celovška Univerza, Z-109 Uvodna referata: dr. Josef Feldner, univ. prof. dr. Peter Gstettner • Rebrca ŠOLANJE ZA SODELAVCE KATOLIŠKE MLADINE PO FARAH Prireditelj: Katoliška mladina Čas: sobota, 21. 6. (15.00) in nedelja 22. 6. (17.00) Kraj: mladinski center na Rebrci Vodita: mag. Štefan Kramer, kpl. Pep Marketz Prijave sprejema Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec 0 42 22 / 51 11 66 • Globasnica SREČANJE S ČLANI KLUBA KOROŠKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI Čas: v nedeljo, 15. junija 1986, ob 16. un Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Nastopajo: Ženski pevski zbor „Petrol“ iz Ljubljane; MoPz „F. L. Lesičjak“ iz Štebna; Ansambel „Veseli Planšarji“ • Pliberk KONCERT Mešanega pevskega zbora „J. P. Gallus“ Cas: v četrtek, 19. 6., ob 20.30 Kraj: farna dvorana v Pliberku • Celovec Koroška vigred: PRAZNIK KOROŠKIH LITERA- TOV IN POPEVKARJEV Čas: v soboto, 14. 6., ob 15.00 Kraj: Celovško kopališče (Strandbad) ob Vrbskem jezeru Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA SETIČE (1922 m) nad Selami, skupno s Tržičani Čas: v nedeljo, 22. junija 1986 • Rebrca IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA VZGOJITELJICE V OTROŠKIH VRTCIH IN ZA VODJE OTROŠKIH SKUPIN Čas: ponedeljek, 14. 7. — sobote, 19. 7. 1986 Kraj: Mladinski center na Rebrci Novo ustanovljeno društvo „CLUB TRE POPOLI“ Za pospeševanje sodelovanja v regiji Alpe-Jadran (predsednik: dr. Artur Roßbacher) vabi na predavanje „ALPE-JADRAN: SKUPNOST VLAD — SKUPNOST NARODOV“ Čas: v četrtek, 19. junija 1986, ob 19.30 uri Kraj: v poslopju KELAG, v Celovcu, Arnulfplatz 2 Predavatelj: dr. Franco Flami-ni, direktor tiskovne službe Beneške regije Darovi za tiskovni sklad: Kan Gm, šmihei 20,-, Ana Čebul, Šmihel 20,—; Joško Kušej, Šmihel 40,—; Fridrich Jernej, Šmihel 20,—; Sofija Močilnik, Bistrica 20,—; Amalija Krištof, Bistrica 20,—; Terezija Merwa, Bistrica 50,—; N. N., Bistrica 20,—; Ciril Rudolf, Bistrica 30,—; Marija Jernej, Črgoviče 50,—; Marija Writz, Šteben, 50,—; Franc Ambroš, Šteben 50,—; Ludvik Pörtsch, Šteben 100,—; Johan Dumpelnik, Šteben 20,—; Rihard Dumpelnik, Šteben 20,—; Janez Writz, Šteben 20,—; Marija Va-vče, Letina 20,—; Marica Rudolf, Konovece 50,— ; Marija Kapun, Konovece 30,—; Marija Stefan, Dvor 20,— ; Andrej Wakounig, Dvor 20,—; Franc Trap, Dvor 70,—; Marija Fera, Dvor 20,—; N. N., Globasnica 70,—; Karl Pikalo, Podroje 20,—; Rajmund Greiner, Podroje 70,—; preč. g. Peter Sticker, Globasnica 70,—; družina Čebul, Globasnica 30,—; Bernadka Srienc, Večna vas 20,—; Stanko Božič, Večna vas 30,—; Ana Dlopst, Večna vas 20,—; Flo- rijan Dlopst, Podgora 50,—; Marija Dlopst, Podgora 20,—; N. N., Breška vas 20,—; N. N., Breška vas 20,—; Helena Močnik, Šmihel 50,—; Miha Golavčnik, Podjuna 50,—; Blaž Kordež, Podjuna 30,—; Peter Wutte, Čepiče 20,—; Johan Zanki, Mala vas 70,—; Franc Zanki, Mala vas 20,—; Fridrich Hudi, Globasnica 120,—; Janez Tratar, Dobrla vas 50,—; Ursula Silan, Sreje 20,—; Barbara Wutte, Podgrad 70,—; Marija Lamprecht, Podgrad 20,—; Štefanija Hirtl, Podgrad 20,—; Gregor Sternad-Slugovec 50,—; Andrej Polzer, Sp. Vinare 20,—; Ana Mišic, Rikarja vas 20,—; Tomaž Ur-ak, Naglče 70,—; P. N. 100,—; Andrej Škof, Gluhi les 20,—; Ana Wutte,, Gluhi les 20,—; Adolf Marlot, Pudab 70,—; Ani Küster, Mokrije 20,—; Ana Prunč, Mokrije 20,—; Josef Verdel, Bela 40,—; Adolf Kanzian, Apače 20,—; Barbara Hirm, Apače 100,—; Franc Urank, Encelna vas 20,—; Marija Božič, Encelna vas 20,—; Josef Mohar, Encelna vas 20,—; Radio/televizija STRAN -i r\ ČETRTEK, \C. 12. junija 1986 STRAN ^ q ČETRTEK, IO 12. junija 1986 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 13. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Priča — 12.15 Tuzemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Igra-vec — 21.25 Dvojnik Didi — 23.00 Ludwig II. 1.20 Poročila Sobota, 14. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Dvojnik Didi — 12.10 Nočni studio — 13.10 Poročila — 14.25 Ljubi Avguštin — 15.55 Biblija — 16.00 Nils Holgersson — 16.25 Veter v rokah — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Črni bratje — j 17.30 Ravioli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dunaj in njegova glasba — 18.50 Vprašanja kristjana — j 19.00 Avstrija danes — 19.30 j Čas v sliki — 19.55 Šport —-20.15 Variete Ronacher — 21.50 Film special — 22.15 Nevarno srečanje — 23.50 Solid gold — 0.35 Poročila Nedelja, 15. junija: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 14.30 Doc Savage — mož iz brona — 16.10 Slike v zrcalu — 16.25 Listamo v slikanici — 16.45 Tao Tao — 17.10 Impresije Nove Zelandije — 17.35 Čaladnik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 1.50 Poročila Ponedeljek, 16. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ali moram spet v mestece — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Calimero — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Av- strija v sliki — 18.30 Mi —.19-00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Schwarzwaldklinik — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.10 Šiling — 22.30 Mumija Münchna — 23.15 Zahodno od Santa Fe — 23.40 Poročila Torek, 17. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila —- 9.05 Urad, urad_ — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 To ni za mala dekleta — 12.00 Tom in Jerry — 12.15 Mumija Münchna — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Made in Austria — 21.15 Dallas — 22.00 Apropos film — 22.45 Številka šest — 23.55 Nogomet — 1.50 Poročila Sreda, 18. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Doc Savage — mož iz bro-I na — 12.05 Konji — 12.15 Črni biser bele gospe — 13.00 Poročila — 16.30 Brke in zajčja noga — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Polo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Sun-set Boulevard“ — 22.00 Billy Wilder — 23.15 Zahodno od Santa Fe — 23.40 Nogomet — 1,50 Poročila Četrtek, 19. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 „Sunset Boulevard“ — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Po- ročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindba-dove pustolovščine — 17.30 Skrivnostne globine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svoje dni — 21.15 Montreux 1986 — 21.50 Intimna oddaljenost — 22.55 Peter Greena-way: Robert Ashley — 23.50 Perfect lives (1) — 0.20 Poročila 1. SPORED Nedelja, 15. junija: 9.05 Poročila — 9.10 Živ žav — 10.10 Flipper — 10.35 Kitajec v Scotland Yardu — 11.25 Piknik v Rogaški Slatini — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.05 Izlet z Anito — 16.55 Poročila — 17.00 Pod lipo — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TV D — 19.55 SP v nogometu — 21.45 Posladkana vodi- j ca — 22.50 Poročila — 22.55 | Športni pregled — 23.50 SP v nogometu TVD — 22.50 Očaranje — 23.55 SP v nogometu Torek, 17. junija: 9.10 Računalniški informacijski sistemi — 9.40 Rudarski poklic — 10.05 Arhitektura — 10.30 Goli sveta — 15.50 TV mozaik — Šolska TV — 17.10 Goli sveta — 17.25 Poročila — 17.30 O kamenčku, fižolčku in slamici — 17.45 Ta čudoviti notni svet — i 19.00 Danes — 19.30 TVD — 19.55 SP v nogometu — 21.50 TVD — 22.05 Poročilo s skupne seje RK SZDL in RS ZSS — 22.30 Važno je imenovati se Ernest — 23.55 SP v nogometu Četrtek, 19. junija: 9.35 Fern — rdeči jelen — 10.30 Goli sveta — 16.10 TV mozaik — 17.10 Goli sveta — 17.25 Poročila — 17.30 Slovenske ljudske pravljice — 17.45 Miniature — 18.15 Obramba in samozaščita — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.00 Pogovor s Stanetom Dolancem — 22.05 Rogaška 85 — M. Deržaj — 22.25 TVD Petek, 20. junija: 9.00 Tednik — 16.30 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Beli delfin — 17.45 Flipper — 18.15 Šola plavanja — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Calypso odpluje proti Amazonki — 20.35 Bergerac — 21.35 TVD — 21.50 Moj fant Sobota, 21. junija: 8.00 Poročila — 8.05 Žiga žaga — 8.25 Na črko, na črko — 8.55 O kamenčku, fižolčku in slamici — 9.10 Oblaček pohajaček — 9.25 Slovenske ljudske pravljice — 9.40 Ta čudoviti notni svet — 10.40 MPZ Zagorje 84 — 11.10 Amazonka: Calypso odpljuje proti Amazonki — 11.35 Poročila — Poročila — Serjoža — Šport — 18.25 Na zvezi — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 19.55 SP v nogometu — 21.50 Zrcalo tedna — 22.15 TVD — 22.30 Plavolasec z enim črnim čevljem — 23.50 SP v nogmetu NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Ponedeljek, 16. junija: 8.55 Zrcalo tedna — 9.15 Integrali — 10.30 Goli sveta — 15.35 TV mozaik — 17.10 Goli sveta — 17.25 Poročila — 17.30 Žiga žaga — 17.50 Na črko, na črko — 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Vse reke tečejo — 21.05 Aktualno: Jugoslavija pred kongresom — 22.35 Sreda, 18. junija: 9.00 Dva bregova — 10.40 Goli sveta — 15.35 TV mozaik — 17.15 Goli sveta — 17.30 Poročila — 17.35 Oblaček-pohajaček —- 17.45 Kje je meja — 18.20 Kisli dež — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 19.55 SP v nogometu — 21.50 TVD — 22.10 Film tedna: Četrta želja — 23.55 SP v nogometu 2. SPORED Petek, 13. junija: 16.25 Poldark — 17.15 Zgodovina pomorske plovbe — 18.00 Nogomet — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.20 Nogomet — 0.00 Zahodno j od Santa Fe — 0.25 Poročila Sobota, 14. junija: 15.00 Dvakrat sedem — 15.30 j Kompjuterski tečaj — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Zverinske poti — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Nogomet — 18.30 Operni vodič — 19.00 Trailer — 19.30 II Ritorno D’ulisse in Patria — 22.50 Šport — 0.20 Poročila Nedelja, 15. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Sloveo od Gutenberga — 10.30 Dežnikar — 16.00 V deželo gledati — 16.45 Sto mojstrovin — 16.55 Ljubite klasiko? — 17.40 Mestni praznik na Dunaju — 18.30 Brez nagobčnika — 19.25 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj storjenega dejanja — 21.55 Dinastija — 22.40 V j krvnem sorodstvu — 0.10 Poročila Ponedeljek, 16. junija: 17.30 Mi ljudje — 18.00 Nogomet — 18.30 Lipova cesta — 19.00 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.20 Možje — 23.45 Nogomet — 1.50 Poročila Torek, 17. junija: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Nogomet — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.20 Club 2 — nato poročila Sreda, 18. junija: 17.00 Design — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Nogomet — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.30 Ludwig II. — 23.50 Poročila Četrtek, 19. junija: 17.15 Svet v letu 2000 — 18.00 Nogomet — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.15 Woody Wood-pecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2 — nato poročila • Celovec MAČEK MURI Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Slovensko šolsko društvo Čas: v petek, 13. junija 1986, ob 19. uri Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 • Bilčovs KONCERT Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bil-čovsu Čas: v nedeljo, 15. junija 1986, ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Nastopajo: Savinjski moški oktet „Žalec“, Mladinski pihalni orkester in Dekliški pevski zbor • Sveče NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE (oddelek Sveče in Št. Janž) Čas: v soboto, 14. junija 1986, ob 19.30 uri Kraj: v stari šoli v Svečah • Dobrla vas V nedeljo, 15. junija 1986 je v Dobri! vasi od 10. do 12. ure v prostorih kulturnega doma predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc na razpolago v vseh pravnih vprašanjih • Globasnica ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NA KOROŠKEM Čas: v petek, 20. junija 1986, ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Globasnici V počastitev mednarodnega leta miru • Celovec Razstava Ernsta Arbeitsteina je dostopna v delovnem času Mohorjeve knjigarne, to je od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00 ure. RADIQ»E LOVEC SLOVEČ ODDAJE Petek, 13. 6.1986 Ponedeljek, 16. 6.1986 Koroški liki: Razmišljanje o Ce-^rje gonja — V živo z Dolške lovškem rokopisu (dr. R. Vo-P|anine pri Žili spernik) > Naša lepa beseda (prof. J- Ofek, 17. 6. 1986 Messner) ladinska oddaja (F. Krištof) Sobota, 14. 6.1986 ^reda> 18- 6- 1986 Duhovni nagovor (kpl. Pepe 400-|etnici smrti Primoža Marketz) — Voščila (Marica ^UDarJa Hartman) 'etrtek, 19. 6.1986 »i °ž, Podjuna, Žila Nedelja, 15. 6.1986 ^ Na zatožni klopi — Vesela zvO' ®tek, 20. 6. 1986 čna slika v narečju (M. Miškul' Drnača in ledinska imena: Bo- nik) Ovije - 2. (dr. A. Feinig). • Galerija Rožek Razstava Karla Vouka je odprta do 15. junija 1986, ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00 ure. • Borovlje SLAVNOSTNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA VESTNIKA (Slovenski Vestnik praznuje 40-letnico) Čas: v soboto, 14. junija 1986, s pričetkom ob 20. uri Kraj: v Mestni hiši v Borovljah Kulturni spored bodo oblikovali: • Moški pevski zbor SPD Borovlje * Mešani pevski zbor „Podjuna Pliberk“ * Koroški oktet KUD „Prežihov Voranc“ Ravne na Koroškem * Hatski trio z Gradiščanske; * Gledališki igralec Anton Petje, član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu * Gledališki igralec Peter Raab, član Mestnega gledališča v Celovcu Po kulturnem sporedu bo družabnost. Za ples bo igral ansambel „12. NADSTROPJE“ iz Ljubljane • Št. Jakob OTROCI — POZOR! MAČEK MURI (musical) nas bo v petek, 13. junija, ob 16.00 obiskal v farnem domu v Št. Jakobu. Prireditelj: SPD „Rož“ 2. SPORED Nedelja, 15. junija: 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA — 12.00 Sto let po Lisztu — 13.30 Motorne dirke za VN Jugoslavije — 15.00 Boks — 15.45 Boks — 16.30 Vaterpolo — 18.25 Izviri — 19.10 Prometni krog - 19.30 TVD - 20.00 Podobe časa — 20.50 Poročila — 20.55 Poezija — 21.25 Reportaža — 21.55 Glasbena oddaja — 22.35 Pavlakovi Ponedeljek, 16. junija: 15.00 Podium - 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 Nogomet — 17.40 Test — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 19.45 Risanka — 19.50 Nogomet — 22.15 Dinastija Torek, 17. junija: 15.00 Želeli ste — poglejte — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 Nogomet — 17.40 Test - 17.55 TVD - 18.15 Pisani svet — Korenjak, nihče mu ni enak — 18.45 Izobraževalna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Ob 50-letnici belveders-ke vstaje — 21.20 Mali koncert — 21.50 9 dni enega leta Sreda, 18. junija: 15.00 Zgodbe iz starih mest — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 Nogomet — 17.40 Memorialni atletski miting „Boris Hanžekovič“ — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni večer — 22.05 Poročila — 22.10 Dokumentarna oddaja Četrtek, 19. junija: 15.00 Muppet schow — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 Nogomet — 17.40 Test — 17.55 TVD — 18.15 Sonce na dlani — 18.45 Znanstveni mozaik — 19.30 TVD - 20.00 Tujci in bratje — 20.55 Medigra — 21.05 Umetniški večer Petek, 20. junija: 15.00 Zabavna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Dokumentarna oddaja — 16.40 Zgodovina letalstva — 17.35 Test — 17.55 TVD — 18.15 Lutkomendija — 18.45 Izobraževalna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Srečanje s Stankom Šepičem — 20.45 Poročila — 20.50 Porota — 21.55 Nočni kino: Petelinji boj Sobota, 21. junija: 14.40 Jugoslavija, dober dan — 15.10 Miti in legende - 15.25 Po Titovih poteh svobode — 16.25 Izkušnje zaželene, niso pa neobhodne — 17.55 Banjica — 18.55 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena oddaja — 21.40 Poročila — 21.45 Športna sobota — 22.05 Za ko- I nec tedna Šport SAK ob koncu na 4. mestu — kljub temu: priprave na novo sezono so se že začele SAK je v zadnji tekmi z zmago proti zadnjemu iz Magdalena še prehitel Mostič (Brückl) in se je s tem uvrstil na odličnem 4. mestu. S to odlično uvrstitvijo gotovo nobeden ni računal, predvsem pa ne vodstvo kluba, ki je bilo predvsem z delom trenerja Jagodiča zelo zadovoljno. Jagodič bo ostal tudi v novi sezoni trener SAK, ki bo letos sodeloval tudi na tekmah za avstrijski pokal SAKiSK Magdalen 3:0 (1:0) SAK: Rauscher 4, Kreutz 5, Wie-ser 4, Woschitz 4 (46. Kert 4), Sad-jak 5, Stern 5, Ratajec 4 (80. Gregorič 0), Jovičevič 4, Pihorner 5, Velik 5, Ramšak 5; Annabichl, 300 gledalcev Sodnik: Fischer (dober) Strelci: Pichorner (25. prosti strel, 85) in Velik (82. prosti strel) V tekmi proti Magdaleno je pustil Jagodič igrati tudi dva mlada igralca, Dominika Kerta in Francija Wieserja, ki je že v zadnjih dveh tekmah pokazal svoj talent. S tem je trener Jagodič jasno nakazal, kako misli pri SAK nadaljevati svoje trenersko delo. V moštvo vgraditi čim več lastnih mladih igralcev, in z novimi igralci, ki bodo letos prišli k moštvu, zgraditi močno ekipo. Mario Pichorner, ki je dal proti Magdaleno dva krasna gola, bo tudi v naslednjem letu napadal za slovensko ekipo, prav-tako bo zopet igral za SAK vratar Rauscher. Glede Sterna še ni vse popolnoma jasno, baje ga hoče dentist Kornberger videti v Pliberškem moštvu. Tudi s Prescher-nom, ki v zadnjem času enostavno ni prišel na tekme, se bo SAK še pogovarjal. Preschern in Železna Kapla sta namreč podpisala s SAK pogodbo tudi za naslednje, leto — in zdaj je odvisno od funkcionarjev SAK, kje bo naslednje leto igral mladi nogometaš. Ivan Ramšak, ki je prišel od Rude, pa se je že popolnoma vživel v moštvo in je postal v pravem smislu besede z dušo in telesom član Slovenskega atletskega kluba. Tudi on bo ostal zvest SAK. Koroška liga: 1. Trg 26 17 7 2 69:25 41 2. Obervel. 26 16 6 4 54:29 38 3. Matrei 26 14 5 7 47:33 33 4. SAK 26 12 7 7 40:28 31 5. Mostič 26 13 5 8 34:34 31 6. Lienz 26 10 7 9 43:31 27 7. Breže 26 9 9 8 28:29 27 8. WAC 26 9 8 9 34:32 26 9. Pliberk 26 8 9 9 47:41 25 10. Šmohor 26 6 9 11 28:46 21 11. Irschen 25 7 4 14 33:53 18 12. Št. Vid 26 6 6 14 17:41 18 13. ASK 26 3 10 13 21:43 16 14. Magdal. 25 3 4 18 31:61 10 Nužej Lampichier, soustanovitelj kluba, pa se hoče letos dokončno posloviti. Navijači in soigralci pa tega nočejo vzeti popolnoma na znanje, kajti tudi v sedemnajstem letu obstoja SAK bi radi videli izkušenega nogometaša v svoji sredi. Legionarja Jovičevič in Ratajec bosta zapustila SAK. Ker v novi sezoni sme igrati le še en legionar, bo iz Slovenije prišel menda eden najboljših napadalcev. Mdr. bi SAK rad dobil Breznikarja, ki igra trenutno v II. ligi pri Kopru. Pichorner je postal s 14 goli najboljši strelec SAK Marijan Velik po vsej verjetnosti ne bo odšel k Avstriji, „ker ga srce preveč drži pri SAK,“ tako Velik. Roman Razcynski pa bo prav gotovo ostal še eno leto pri Celovčanih, ki še igrajo v 1. ligi. Seveda pa bo SAK skušal prido-dobiti še nekaj mladih perspektivnih igralcev iz nižjih razredov. Prve pogovore s tremi igralci je SAK že imel, počakati pa je treba, kako se bodo kontakti naprej razvili. Zato nočemo že ta teden objaviti konkretnih imen, ki pa so športnemu uredništvu dobro znani. Na vsak način pa bodo bralci NT kot prvi zvedeli o transferjih. Najboljši strelci SAK: Pichorner 14 golov Velik 11 golov Polanšek 5 golov Ratajec 4 golov Ramšak 2 gola Zlatko Ratajec (sredina) bo letos zapustil SAK. Ratajec je bil eden najboljših legionarjev, ki jih je doslej imel SAK, zato se SAK prav posebno težko loči od njega. Ratajec bo igral v naslednji sezoni pri Olimpiji slika: Fera TEKMOVANJE ZA NAGRADO PoBo SELE: 1. Matjaž Jakopič 93 točk 2. Nanti Olip 83 točk 3. Zdravko Oraže 82 točk 4. Nanti Travnik 75 točk 5. Joža Čertov 72 točk 6. Silvert Užnik 71 točk SAK: (končni rezultat) 1. Franc Sadjak 109 točke 2. Peter Stern 108 točke 3. Albin Rauscher 95 točk 4. Zlato Ratajec 94 točk Miha Kreutz 94 točk 6. Marijan Velik 88 točk 7. Mario Pichorner 86 točk 8. Nuži Lampichier 75 točk 9. Justin Polanšek 71 točk Ivan Ramšak 71 točk ŠMIHEL: 1. Kristijan Lopinsky 93 točk 2. Jože Šuler 89 točk 3. Helmut Kräusler 79 točk 4. Stanko Blažej 74 točk Villi Hutter 74 točk 6. Franc Verhnjak 73 točk nt-šport Podliga: 1. Wolfsberg 25 18 3 4 71:25 39 2. Treibach 25 16 6 3 54:23 38 3. Št. Andraž 25 13 9 3 41:24 35 4. ATUS Borovlje 25 10 8 7 34:22 28 5. St. Leonhard 25 8 10 7 46:37 26 6. Weitensfeld 25 8 9 8 23:24 25 7. Ruda 25 10 5 10 32:38 25 8. Velikovec 25 6 11 8 23:39 23 9. Dobrla vas 25 7 8 10 26:38 22 10. ASV 25 4 13 8 17:21 21 11. KAC 25 5 10 10 24:30 20 12. ASKÖ Šmihel 25 6 7 12 23:33 19 13. Vrba 25 3 9 13 25:60 15 14. DSG Obir Sele 25 5 4 16 29:54 14 Šport Selani izpadli iz podiige brez kvalifikacije? Pomoč Selanov „bratom“ v Šmihelu? DSG Obir Sele — ASKÖ Šmihel 0:3 (0:1) DSG Sele: Silver Užnik 2, N. Hribernik 3, Jakopič 3, K. Hribernik 2, (67. Siegfried Užnik 2), J. Čertov 3, A. Čertov 2, Travnik 3, Olip 3, Gregorič 2, (61. Kelih 3), Hobel 2, Oraže 2. ASKÖ Šmihel: Verhnjak 3, Andrej 2, Šuler 4, Lopinsky 3, Motschnig 3, H. Kräusler 3, Pajenk 3, W. Kräusler 4, Blažej 3, (67. Berchtold 3), Hutter 4, Buchwald 3, (67. Wriesnig 2). Železna Kapla, 350 gledalcev Sodnik: Zellot (poprečen) Strelci: Pajenk (9.), Buchwald (64.) in W. Kräusler (69.). Šmihel Selani so moralj prejšnjo nedeljo nastopiti v Železni Kapli proti šmihelskemu moštvu. Kot je znano, je KFV zaradi dogodkov proti Rudi, ko so menda Selani napadli sodnika Wulza iz Grebinja, zaprli igrišče za eno tekmo, povrhu pa so dobili še kazen v višini 5000,— šilingov. Selani so šli v ta derbi brez prave motivacije, kajti z izpadom so se že spoprijaznili. Moštvo sploh ni pokazalo volje, vedno bolj pa so prišli do igre Šmihelčani, ki so imeli najboljšega igralca Hutterja v napadu. Že v deveti minuti je po težki napaki obrambe povedel Pajenk na 0:1. Od tega trenutka naprej pa je tekma Selanov popolnoma propadla. Pred koncem tekme pa je zapravil Nanti Travnik, ki misli zapustiti Selane, še enajstmetrovko. Šmihelčani igrajo naslednji teden doma proti KAC, katerega z zmago lahko še prehitijo in se rešijo kvalifikacijskih tekem. Selani pa bodo morali naslednjo leto igrati v prvem razredu. Martin Hobel in Andrej Herman sta imela v derbiju več trdih dvobojev. slike: Fera Vratar Franc Verhnjak ni imel dela, in je že sedmo tekmo vigredi brez zadetka. Zmaga doma Dobrla vas — Weitensfeld 3:0 (1:0) Dobrla vas: Novak 3, Sadjak 5, K. Kolle-ritsch 4, Wernitznig 3, Golautschnig 3, Prosen 3, (45. Širnik 4), Roscher 5, M. Sadjak 3, M. Lesjak 3, Mišic 4 Dobrla vas: 100 gledalcev Sodnik: Hitzenhammer (zelo dober) Strelci: M. Lesjak (11., 75), Širnik (65.). Na Dobrolškem igrišču se je zbrala tokrat le majhna množica navijačev, ki so bili dokaj zadovoljni. Domačini so zmagali in s tem dokončno ušli izpadu. Zdravko Oraže (desno) in Šmihelčan Kristijan Lopinsky v špektakularnem dvoboju. Lopinsky vodi pred zadnjo tekmo na lestvici v tekmovanju za nagrado PoBo, drugi pa legionar Šuler. Slovenska športna zveza sporoča, da se bo začelo 1. slovensko namiznoteniško prvenstvo 22. 6. 1986 Skupina i: Sele I, Sele II, Obir I, NTK Celovec I. Skupina II: Sele II, Modestov dom, Škocijan Julija se bo začelo povratno kolo. Odbojka: kvalifikacija za regionalno ligo SK Dob brez sreče V kvalifikacijskem turnirju za regionalno ligo je koroški prvak SK Dob igral dokaj nesrečno. Legionar Branko Golob se je poškodoval že pri segrevanju, Gerhard Kitzinger. pa je izpadel v prvi tekmi. Tako so Dobljani zgubili vse tri tekme SK Dob — Amstetten 1:3 (15:10, 14:16, 13:15, 12:15) SK Dob — Sokol X 0:3 (12:15, 14:16, 10:15) SK Dob — Mürzzuschlag 0:3 (9:15, 12:15, 15:17). Prvi poraz LIEBENFELS — BILČOVS 4:0 (2:0) Bilčovs: Johan Gasser 3, Glantschnig 3, Maierhofer 3, W. Kuess 3, J. Kuess 3, Stojilkowsky 3, Zablatnig 4, Schöffmann 3, Spendier 4, Ogris 3, Krainer 3 Liebenfels, 150 gledalcev Sodnik: Wukisevitsch (poprečen) Strelci: Ternjak (3), Rabitsch Rdeči karton: Ogris (kritiziranje) Z zadnjo enajsterico je tokrat moral nastopiti Bilčovs v Liebenfelsu. Vrsta igralcev je bila poškodovanih, tako so igrali večinoma igralci iz moštva pod 23. Bilčovščani so trenutno na četrtem mestu, katerega bodo najbrž tudi obdržali. Globašani se niso trudili Globasnica — Grebinj 3:4 (1:3) Globasnica: Žmavc 1, (45. Modre 3), Hutter 2, Fera 3, Schatz 3, Micheu 3, Dum-pelnik 3, Konečnik 3, Dlopst 4, Wölbl 2 (Sadjak 4), Galo 3, Thonhofer 3. Globasnica, 150 gledalcev Sodnik: Strelci: Hutter, Galo, Sadjak, oz. Sadjak (3), Pistotnik. Globašani se v tej tekmi niso ravno najbolj trudili. V prvem polčasu so dobili tri ku-riozne gole, zato je tudi Žmavc ostal v odmoru v kabini. Grebinj je z zmago poboljšal svoj položaj v boju za obstoj. Oglas Pripravil Center za turistično D anes imate pred seboj ©##©©©##©#©#©©©©©©©# 28. junija v Ljubljani. Ob prvo „turistično vabilo“ g iz Slovenije. Naša iskrena g želja je, da tudi Slovenci na © avstrijski strani meje po- 0 stanejo naši gostje, ki bodo g v Sloveniji prijetno in do- U mače sprejeti, ki bodo ob- © čutili vso prisrčnost, do- 0 mačnost in lepoto Sloveni- g je. Slovenija je majhna de- 1 žela, komaj 20.000 kva- © dratnih kilometrov meri, a 0 je tako lepa, da so že mno- || gi predlagali, naj postane U evropski naravni park. © II vendar, danes vas § rl vabimo v Ljubljano, © prijazno glavno mesto Slo- © venije. Tu se bo od 23. do 0 28. junija pelo in plesalo, § kajti tu se bo zbralo 21 po- @ ročnih parov, ki se bodo © Prizor s prireditve „Ohcet v Ljubljani“ Danes prva turistična priloga o Sloveniji Vabimo na „OHCET V LJUBLJANI“ Velika mednarodna turistična pri- g reditev od 23. do 28. junija. Poroka ^ po starih običajih za 21 parov iz ©= raznih krajev sveta. © „vzeli “ na ljubljanskem Ma- 0 00000000© ©©©000©©© © gistratu po starih sloven-skihvšegah in običajih. Prišli bodo pari iz Bratislave (ČSSR), iz Pariza in La Rochella (Francija), iz Valkenburga (Nizozemska), iz Stockholma (Švedska), iz Parme (Italija), iz Gyongoysa (Madžarska), iz Gradca (Avstrija), iz Hamburga, Wies-badna in Leverkusna (ZR Nemčija), iz Tbilisija (Sovjetska zveza), iz Sidneya (Avstralija), iz Bruslja (Belgija) ter iz jugoslovanskih mest Beograda, Čapljine, Dubrovnika, Titograda, Novega Sada, Skopja in Ljubljane. Prireditve se bodo vrstile ves teden, a naj M opozorimo na najbolj pomembne. V četrtek, 26. junija, bo dekliščina in fantovščina v Rogaški Slatini (ob 16. uri), v petek, ob 18. uri bo alpska veselica ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Za rojake iz Koroške je to le kratek skok — pridite — ne bo vam žal! Osrednja prireditev bo v soboto, 12. uri se bo pričela slavnostna povorka po ljubljanskih ulicah. Sodelovali bodo vsi poročni pari, folklorne skupine iz raznih držav, godbe na pihala in okoli 3000, narodnih noš. Ob 16. uri bo poroka na Magistratu, potem pa se svatovski sprevod nadaljuje po Ljubljani. Od 18. ure naprej pa bo veselo svato-vanje vstari Ljubljani. Med stari Ljubljani. Med Čevljarskim in Zmajskim mostom bodo postavili na stotine stojnic, kjer bodo ponujali slovenske in jugoslovanske specialitete. Pelo, jedlo, pilo in plesalo se bo do ranega nedeljskega jutra. ■Jridite pogledat to veliko ■ prireditev, videli boste mnogo lepih starih noš, mnogo starih slovenskih šeg in navad, slišali boste lepe pesmi . . . w O e bodo prireditev prenašale poleg jugoslo-Wvanske tudi francoska, nemška in švedska televizija ter mnoge radijske postaje, potem je najbrž res, da je vredno priti na „Ohcet v Ljubljani“, ki je za vas tako blizu. Q e dva nasveta: Za vse informacije se obrnite na 0TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER, Ljubljana, Titova 11, tel. 03/061 / 224-222 ali 215-412, telex 31693 tid Ij yu. In še to — parkirajte svoje vozilo na prostoru pred športno dvorano Tivoli na Celovški cesti, da ne boste zašli v preveliko gnečo. Nasvidenje v Ljubljani!