URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Števlka 2 Ljubljana, sreda 21. januarja 1931 Cena 30 dinarjev Leto XXXVfll 152. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa skupščine samoupravne komunalne skupnosti Velenje o določitvi cen za komunalne storitve, ki je bil uveljavljen s sklepom Skupščine občine Velenje in družbenega dogovora o razmejitvi območij in zadev skupnega odločanja v komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Velenje, na seji dne 25. 12. 1900 odločilo: I. Ugotovi se, da ni bil v skladu z ustavo in zakonom sklep skupščine samoupravne komunalne interesne , skupnosti Velenje o določitvi cen toplotne energije za ogrevanje prostorov in potrošnje vode, za vodo, kanališčico, odvažanje smeti in pogrebne storitve z dne 11. 7. 1979, ki je bil uveljavljen s sklepom Skupščine občine Velenje o soglasju k določitvi cen toplotne energije za ogrevanje prostorov in potrošnje vode in sklepom o soglasju k določitvi cen za vodo, kanališčico, odvažanje smeti, pogrebne storitve z dne 26. 7. 1979 (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/79). II. Razveljavi se družbeni dogovor o razmejitvi območij in zadev skupnega odločanja o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Velenje z dne 30. 6. 1975 (Uradni vestnik občine Velenje, št. 3/75). Obrazložitev 1) Na pobudo občanov je ustavno sodišče s sklepom U I 76/79 in U I 84/79 z dne 26. 6. 1980 začelo Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje o določitvi cen za komunalne storitve, ki je bil uveljavljen s sklepom Skupščine občine Velenje o soglasju k določitvi cen in družbenega dogovora. 2) Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77' v nadaljevanju zakon) določa, katere komunalne dejavnosti so posebnega družbenega pomena in način zagotavljanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti (3. člen). V zakonu so določene zadeve skupnega odločanja (4. člen), o katerih odločajo v delavskem svetu oziroma njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije delegati delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in delegati delavcev v organizacijah združenega dela (delegati uporabnikov) enakopravno z de-legati delavcev komunalne delovne organizacije (5. člen). Odločitev o zadevah naštetih v 4. členu zakona j® sprejeta, če se zanjo izreče tudi večina delegatov uporabnikov. Število delegatov uporabnikov v posamezni komunalni organizaciji ter način, kako delegirajo posamezne krajevne skupnosti in organizacije združenega dela svoje delegate pa se določi s samo- upravnim sporazumom med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev (16. člen). Določanje cen za komunalne storitve je po določbi 4. in 5. člena zakona zadeva skupnega odločanja, o kateri enakopravno odločajo delegati uporabnikov z delegati izvajalcev v delavskem svetu ali njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije. V postopku za oceno sklepa skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti, s katerim je določila cene za komunalne storitve je bilo ugotovljeno, da je. delavski svet Komunalnega centra Velenje na seji dne 26. 2. 1979 sprejel gospodarski načrt za leto 1979, po katerem bi se morale cene individualne komunalne rabe povečati za 13 °/o, dne 25. 4. 1979 pa je potrdil predlog spremembe cen pogrebnih storitev. Prav tako je delavski svet DO »Toplovod« na seji dne 28. 12. 1978 ob obravnavi predloga plana sprejel sklep, da strokovne službe izdelajo predlog za povišanje ceh toplotne energije. Sklep' o določitvi cen za vse naštete komunalne storitve je nato dne 11. 7. 1979 sprejela skupščina samoupravne komunalne skupnosti Velenje. O teh cenah bi morali po določbi 4., 5. in 16. člena zakona enakopravno odločati delegati uporabnikov z delegati izvajalcev , v delavskem svetu ali njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije. Delavski svet Komunalnega centra Velenje in DO »Toplovod« ni odločal o novih cenah. Poleg tega je v oba delavska sveta delegirala delegate uporabnikov skupščina samoupravne komunalne skupnosti, kar je v neskladju s 16. členom zakona. 3) Omenjeni zakon v 5. členu določa, da delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v komunalnih skupnostih oziroma prek organov občinske skupščine soodločajo o zadevah skupnega odločanja, naštetih v 4. členu zakona. Z družbenim dogovorom med krajevnimi ^skupnostmi v občini, občinsko skupščino in organizacijo združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev, se določi, za katere komunalne dejavnosti in v katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma organi občinske skupščine. Po določbi 2. in 3. člena v izreku navedenega družbenega dogovora delovni ljudje in občani kot uporabniki, komunalnih storitev soodločajo z izvajalci komunalnih storitev o zadevah skupnega odločanja v samoupravni komunalni skupnosti. Pri odločanju o splošnih pogojih poslovanja, o spremembi predmeta poslovanja, o statusnih spremembah, o cenah in o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij pa sodelujejo organi občinske skupščine. Glede na to, da obravnavani družbeni dogovor ni določil, za katere komunalne dejavnosti in ^ katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo o zadevah skupnega odločanja krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma občinske skupščine tako kot to določa 5. člen zakona, družbeni dogovor ni v skladu z zakonom. Ustavno sodišče je na podlagi navedenega po 413. 'členu ustave SR Slovenije in 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 59/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je -sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič ih sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Riko Kolenc, Franc Simonič in dr. Majda Strobl. ‘ St. Ul 76/79-23 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 153. Na podlagi 18. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z družbenim dogovorom o republiški skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 28/80) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, združene v Splošno združenje energetike Slovenije, Splošno združenje kemične in gumarske industrije Slovenije, Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije, Splošno združenje kovinske industrije Slovenije, Splošno združenje elektroindustrije Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije, Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije, Splošno združenje usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje lesarstva Slovenije, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije, Splošno združenje prometa in zvez Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Splošno združenje trgovine Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje kinematografije Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje zavarovalstva Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Republiške skupnosti za cene I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti republike ustanavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki se združujejo po zakonu o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, Republiško skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Skupnost je družbena pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80 — v nadaljnjem besedilu: republiški zakon). 3. člen S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določajo — naloge skupnosti — organi skupnosti — pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti — financiranje skupnosti ter oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti — pravice, obveznosti in odgovornosti tajnika skupnosti in delovne skupnosti ter — samoupravni splošni akti skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI 4. člen Skupnost skupaj z občinskimi skupnostmi za cene pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen v SR Sloveniji. Pri tem mora izhajati iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomsk% politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja. 5. člen Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene. 6 člen Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen skupnost izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben poudarek pogojem ob izvajanju politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanja od sprejete politike. 7. člen Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosti, daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti republike. Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe in meril za oblikovanje cen, pri samoupravnih sporazumih pa tudi glede najina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenjske stroške. 8. čku Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da — se udeležuje sklepanja družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti republike — predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom — izdaja v skiadu z zveznim zakonom odločbe o začasnem zadržanju uporabe cen, na osnovi katerih morajo samoupravne organizacije oz. skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom — spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen, o tem pa poroča Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ter — predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen, določeno z zveznim zakonom. 9. člen Skupnost sodeluje z zvezno skupnostjo za cene na ta način, da oblikuje stališča glede osnov za določanje politike cen ter ukrepov za izvajanje politike cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso državo. Skupnost oblikuje stališča in predloge v zvezi z navodili za uporabo meril za oblikovanje cen, jih posreduje zvezni skupnosti in s tem prispeva k zboljšanju metodologije oblikovanja cen. Skupnost sodeluje z zvezno skupnostjo tudi pri reševanju vprašanj nomenklature proizvodov in metodologije statističnega spremljanja cen. Skupnost spremlja delo zvezne skupnosti za cene glede ostalih vprašanj, ki so pomembna za delo skupnosti. 10. člen Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih republik in avtonomnih pokrajin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čim bolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti republik in pokrajin in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen. Skupnost se dogovori s skupnostmi za cene drugih republik in avtonomnih pokrajin o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje. 11. člen Skupnost sodeluje z občinskimi skupnostmi za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. Na predlog občinskih skupnosti Za cene oblikuje predvsem stališča glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin. 12. člen Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje nalog in oel skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen 'na odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka v panogaa m dejavnostih )>-r gospodars—u kot celot-* ter ana.izir** vpliv cen na razmere na tržišču. 13. člen Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbenoekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil. 14. člen Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti. III. ORGANI SKUPNOSTI 15. člen Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za c..ne d u-gih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba p.i delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora o republiški skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). 16. člen Svet skupnosti ima petintrideset članov. Sedem članov sveta imenuje in razreš.ije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo republiških upravnih organov oz. organizacij. Gospodarska zbornica Slovenije in splošna združenja imenujejo v svet skupnosti petindvajset članov. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in organizacija potrošnikov na ravni republike imenujejo v svet po enega člana. 17. Člen Svet zlasti: 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi republiškimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom; 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; 4. obravnava izvajanje določene politike cen; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Zvezna skupnostjo za cene in .« občinskimi skupnostmi; 8. sprejema statut skupnosti; 9. sprejema letni delovni program skupnosti; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti ter sprejema letno poročilo o delu skup-n"Lti; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost; 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost po pogodbi; 13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost; 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in sprejema ukrepe za njihovo izvrševanje; 15. voli in razrešuje predsednika skupnosti v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije; 16. voli in razrešuje predsednika sveta; 17. si predpiše poslovnik o svojem delu. 18. člen Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Zvezno skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih republik in avtonomnih pokrajin, z občinskimi skupnostmi, z republiškimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Predsednik skupnosti zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet; 2. določa predlog poročila o delu skupnosti; 3. predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje; 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo; 6. opravlj a naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. 19. člen Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opravljanje svojih nalog samoupravnim organizacijam in skupnostim, Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost izvršuje na podlagi republiškega zakona. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI 20. člen Samoupravne organizacije in skupnosti imajo kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov v svetu skupnosti dajejo pobude ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh v-ji'ašanjih iz delovnega področja skupnosti, — od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila, ki so pomembna za odločanje v samo- upravnih organizacijah in skupnostih in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela, — obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skup-osti pa so dolžne dati podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena. 21. člen Samoupravne organizacije in skupnosti razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko med seboj proizvodno, delovno, poslovno ali kako drugače povezane samoupravne organizacije in skupnosti na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v Gospodarski zbornici Slovenije ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa uskladijo po delegatih zainteresiranih članic v Gospodarski zbornici Slovenije ob sodelovanju zainteresiranih splošnih združenj. t 22. člen Samoupravne organizacije in skupnosti opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oz. skupnost, in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen. 23. člen Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti v Gospodarski zbornici Slovenije in splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da oblikujejo predloge natančneje razčlenjenih meril za oblikovanje cen. 24. člen Samoupravne organizacije in skupnosti v Gospodarski zbornici Slovenije ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj oblikujejo predloge in usklajujejo stališča glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso državo. Predloge posredujejo Gospodarski zbornici Jugoslavije in splošnim združenjem, o tem pa seznanijo tudi skupnost, ki oblikuje stališča do teh predlogov. 25. člen Samoupravne organizacije in skupnosti v splošnih združenjih in Gospodarski zbornici Slovenije usklajujejo stališča delegatov o vprašanjih neposredne kontrole čen, o katerih morajo člani sveta skupnosti doseči soglasje in o drugih vprašanjih, ki vplivajo na področje cen, če je usklajevanje stališč v skladu s cilji združevanja v Gospodarsko zbornico Slovenije. 24 člen V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samo- upravne organizacije in skupnosti upoštevati določene roke za začetek postopka oziroma za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči Gospodarske zbornice Slovenije in splošnih združenj, se uporablja poseben pravilnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki ga sprejme Gospodarska zbornica Slovenije. 27. člen Samoupravne organizacije in skupnosti kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti republike in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja. V. FINANCIRANJE SKUPNOSTI TER OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI 28. člen Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v republiškem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog. Sredstva v republiškem proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti. 29. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem sprejemanju, pri tem pa bodo izhajali iz nalog skupnosti ter ustanoviteljev skupnosti. Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti. \ VI. TAJNIK SKUPNOSTI 3ol člen Skupnost ima tajnika, ki zastopa skupnost v pre- ' moženjskih in drugih pravnih razmerjih in je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti. Tajnik je vodja delovne skupnosti (v nadaljevanju: delovne skupnosti), ki v sodelovanju s predsednikom skupnosti organizira in usklajuje delo delovne skupnosti in skrbi, da se izvršijo dela in naloge, ki jih opravljajo delavci v delovni skupnosti. Tajnika imenuje in razrešuje svet skupnosti. VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELOVNE SKUPNOSTI 31. člen Za opravljanje nalog skupnosti ima skupnost svojo delovno skupnost. Delovna skupnost opravlja strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen. S statutom skupnosti in s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti, ki se sprejemajo v so- glasju s svetom skupnosti, se podrobneje določijo pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti. Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na delovno skupnost. VIII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI 32. člen Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne splošne akte. Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom, predsednikom, delovno skupnostjo in organi upravljanja delovne skupnosti. Določa tudi akte, ki jih izdaja svet in samoupravne splošne akte, ki jih sprejemajo organi upravljanja delovne skupnosti v soglasju s svetom in ureja tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti potrdi Skupščina SR Slovenije. IX. KONČNE DOLOČBE 33. člen Ta. samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo delegati samoupravnih organizacij in skupnosti na skupščinah splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije ter podpišejo njihovi na skupščinah pooblaščeni predstavniki. V roku 15 dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti udeleženci imenujejo svoje člane v svet skupnosti. 34. člen Gospodarska zbornica Slovenije po izvedenem postopku imenovanja članov v svet skupnosti skliče prv0 sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja. 35. člen Spremembe in dopolnitvi tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku, ki je določen za njegov sprejem. 36. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Vestniku Gospodarske zbornice Slovenije. Udeleženci: Splošno združenje energetike Slovenije, Splošno združenje kemične in gumarske industrije Slovenije, Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije, Splošno združenje kovinske industrije Slovenije, Splošno združenje elektroindustrije Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije, Splošno združenje tekstilne industrije ’ Slovenije, Splošno združenje usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje lesarstva Slovenije, Splošno ^druženje gozdarstva Slovenije, Splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje grafične, gra-jfično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije, Splošno združenje prometa in zvez Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Splošno združenje trgovine Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje kinematografije Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje zavarovalstva Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 154. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 9. člena odloka o kompenzaciji za mleko (Uradni list SRS, št. 24/79, 36/79, 1/80, 8/80 in 32/80) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve 8. Mleko z 1,6% tolšče v litrski tetrabrik embalaži 9. Mleko z 1,6 % tolšče v litrski tetrapak embalaži 10. Mleko s 3,2% tolšče v večjih embalažnih enotah 11. Mleko s 3,6% tolšče v večjih embalažnih enotah 12. Mleko z 1,6 % tolšče v večjih embalažnih enotah V prodaji neposredno velikim potrošnikom V prodaji na drobno 10,063 10,75 10,063 10,75 10,425 — 11,375 — 9,313 — NAVODILO o načinu uveljavljanja kompenzacije za mleko Temeljne organizacije združenega dela, ki so z odlokom o kompenzaciji za mleko (Uradni list SRS, Št. 24/79, 36/79, 1/80, 8/80 in 32/80) določene kot upravičenci do kompenzacije za mleko, uveljavljajo kompenzacijo ob izpolnjevanju pogoja, da prodajajo mleko po cenah, določenih v skladu z elementi cen, ki jih ugotovi Zavod SR Slovenije za cene, tako da vložijo zahtevo za izplačilo kompenzacije pri Službi družbenega knjigovodstva. Zahtevi za izplačilo kompenzacije je treba priložiti fakturo dobavitelja o nakupu mleka oziroma lastno fakturo o prodaji mleka velikim potrošnikom, obračun kompenzacije in izjavo upravičenca iz 3. točke drugega odstavka 4. člena odloka o kompenzaciji za mleko. Za uveljavljanje kompenzacije za mleko se lahko uporabi samo faktura, v kateri je navedena cena za liter mleka. V fakturi mora biti tudi natančno navedena vrsta mleka iz prvega odstavka II. točke tega navodila. II Kot cene iz prvega odstavka prejšnje točke, pri katerih temeljne organizacije združenega dela lahko uveljavljajo kompenzacijo, se štejejo naslednji seštevki elementov cen: p e! šip > C > d ^ Si T3 O SŠ > a Za prodajo mleka v večjih embalažnih enotah iz prejšnjega odstavka se šteje prodaja velikim potrošnikom večjih količin mleka, ki ni embalirano v standardizirano embalažo (polietilenske vrečke, tetrapak in tetrabrik embalaži). Cene, ki so nižje od seštevkov elementov iz prvega odstavka ttega člena, se prav tako štejejo za cene, ki so določene v skladu z elementi cen, ugotovljeni po Zavodu SR Slovenije za cene. Zato, da morejo temeljne orgariizacije združenega dela, ki opravljajo promet mleka na drobno, prodajati mleko po cenah iz prvega odstavka II. točke tega navodila, jim proizvajalci mleka prodajajo mleko največ po: — 13,775 din za liter mleka pod 1. iz II. točke tega navodila, — 14,488 din za liter mleka pod 2. iz II. točke tega navodila, , — 14,583 din za liter mleka pod 3. iz II. točke tega navodila, — 15,628 din za liter mleka pod 4. iz II. točke tega navodila, — 17,29 din za liter mleka pod 5. iz II. točke tega navodila, — 14,725 din za liter mleka pod 6. iz II. točke tega navodila, — 15,39 din za liter mleka pod 7. iz II. točke tega navodila, — 13,063 din za liter mleka pod 3. in 3. iz IT to^-e tega navodila. IV Služba družbenega knjigovodstva in Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun lahko pri izvajanju kontrole upravičenosti in pravilnosti zahtev za kompenzacijo zahtevata mnenja od Repub- polietilenski embalaži 10,775 11,50 liškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske za- 2. Mleko s 3,2 % tolšče v pollitrski polietilenski embalaži 11,483 12,25 deve. V 3. Mleko s 3,2 % tolšče v litrski tetrapak embalaži 11,583 , 12,35 To navodilo javi v Uradnem začne veljati naslednji dan po ob-listu SRS. 4. Mleko s 3,2 % tolšče v pollitrski tetrabrik embalaži 5. Mleko s 3,2 % tolšče v če- 12,628 13,45. St. 426-03/80 Ljubljana, dne 23. decembra 1980. trtlitrski tetrapak embalaži 14,290 15,20 Predsednik 6. Mleko s 3,6% tolšče v litrski polietilenski embalaži 11,725 12,50 \ Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske 7. Mleko s 3,6 % tolšče v pollitrski polietilenski embalaži 12,390 13,20 zadeve Borut Šnuderl 1. r. 155. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli' (Uradni list SRS, št. 5/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel na 5. seji dne 10. decembra 1980 PRAVILNIK o pripravi in potrjevanju učbenikov in učil za osnovno šolo v 1. člen Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo ib izobraževanje iv nadaljnjem besedilu: strokovni svet) potrjuje učbenike, priročnike, delovne zvezke in druga ustrezna gradiva (v nadaljnjem besedilu: učbeniki) ter učila, ki jih določa program življenja in dela osnovne šole. Učbenike in učila iz prejšnjega odstavka potrjuje strokovni svet na predlog komisije za učbenike in učila, ki jo imenuje strokovni svet. . 2. člen Na podlagi programa življenja in dela osnovne šole sprejme strokovni svet program priprave in potrjevanja učbenikov in učil. 3. člen V skladu s programom priprave in potrjevanja učbenikov in učil objavi Zavod SR Slovenije za šolstvo javni razpis za pripravo učbenikov in učil (v nadaljnjem besedilu: razpis). 4. člen Razpis mora obsegati: — naslov učbenika oziroma ime učila, — razred in predmet, za katerega je učbenik oz. učilo namenjeno v skladu z učnim načrtom, — okvirni obseg učbenika, — rok za prijavo na razpis, — rok za predložitev koncepta učbenika oziroma učila, pri učbeniku pa tudi poskusnega poglavja, — rok, v katerem bodo avtorji obveščeni o sprejemu koncepta učbenika oziroma učila, — rok za predložitev rokopisa oziroma prototipa učila. 5. člen Komisija za učbenike in učila sprejme ali odkloni predložene koncepte učbenika ali učila, pri učbeniku pa tudi poskusna poglavja, na podlagi poročila Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Poročilo o predloženih konceptih učbenikov oziro-nia prototipnih učil mora vsebovati strokovno in di-daktično-metodično oceno glede na: ■ — idejno-teoretično in strokovno zasnovanost učbenika oziroma učila, — usklajenost učbenika oziroma učila s smotri, vsebinami in drugimi zahtevami učnega načrta, — stopnjo predznanja in psihološke značilnosti razvoja učencev, — tehnične in varnostne zahteve za učila, —- jezikovno ustreznost. Koncept učbenika se ocenjuje tudi iz finančnega vidika, pri čemer se zlasti upošteva obseg učbenika, razmerje med besedilom in ilustrativnim gradivom ier predlagane tehnične rešitve za natis učbenika. Za pripravo ocene imenuje komisija za učbenike in učila na predlog Zavoda SR Slovenije za šolstvo recenzente oziroma poročevalce iz vrst strokovnjakov za določen predmet oziroma področje, didaktikov in u^teljev praktikov. 6. člen Hkrati s predloženimi koncepti učbenika oziroma učila na podlagi razpisa lahko Zavod SR Slovenije za šolstvo posreduje komisiji za učbenike in učila predlog za prevod oziroma priredbo učbenika, ki se že uporablja v osnovni šoli v drugi socialistični republiki ali socialistični avtonomni pokrajini. Za osnovno izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti lahko strokovni svet potrdi tudi učbenike in učila, ki se že uporabljajo v drugi socialistični republiki ali socialistični avtonomni pokrajini v SFRJ ali v matičnih državah teh narodnosti. Predlog za potrditev učbenika ali učila da strokovnemu svetu komisija za učbenike in učila na podlagi strokovne in didaktično-metodične ocene Zavoda SR Slovenije za šolstvo v skladu s 5. členom tega pravilnika. 7. člen Če razpis ni uspel, bodisi da na razpis ni bilo odziva ali pa koncept učbenika oz. prototip učila ni bil sprejet, lahko komisija za učbenike in učila na predlog Zavoda SR Slovenije za šolstvo predlaga v potrditev strokovnemu svetu priredbo oziroma prevod učbenika oziroma učila, ki se uporablja v osnovni šoli v drugi socialistični republiki ali socialistični avtonomni pokrajini, ali predlaga Zavodu SR Slovenije za šolstvo, da pridobi avtorje za pripravo učbenika ali učila na drug način. Zavod SR Slovenije za šolstvo poskrbi za prevod oziroma ustrezno priredbo. Prevod ali priredba učbenika oziroma učila se potrjuje po postopku in na-način, ki ga določa ta pravilnik. 8. člen Avtor učbenika ali učila lahko predloži koncept učbenika ali prototip učila brez razpisa. Strokovni svet na predlog komisije za učbenike in učila odloči, ali bo koncept učbenika ali prototip učila iz prejšnjega odstavka dan v postopek za oceno in potrditev. Za potrditev učbenika ali učila iz prejšnjega odstavka tega člena velja enak postopek, kot ga določa ta pravilnik za potrditev učbenika ali učila, predloženega na podlagi razpisa. 9. člen Strokovni svet lahko potrdi posamezni učbenik oziroma učilo kot poskusni in določi rok za njegovo preizkušanje. Zavod SR Slovenije za šolstvo zagotovi spremljanje poskusnega učbenika oziroma učila v vzgojnoizobraževalnem delu. Zavod SR Slovenije za šolstvo izdela metodologijo spremljanja učbenikov oziroma učil iz prejšnjega odstavka, organizira spremljanje ter predlaga komisiji za učbenike in učila izpopolnitev učb^ika ali učiln. I Zavod SR Slovenije za šolstvo poskrbi, da avto* oziroma proizvajalec uskladi učbenik oziroma učilo z rezultati preverjanja v vzgojnoizobraževalnem delu. Po dopolnitvi učbenika oziroma učila v skladu s prejšnjim odstavkom predlaga komisija za učbenike in učila strokovnemu svetu, da učbenik oziroma učilo potrdi. 10. člen Ko Zavod SR Slovenije za šolstvo ugotovi, da rokopis učbenika oziroma prototip učila ustreza učnemu načrtu in temu pravilniku, ga predloži komisiji za učbenike in učila. Predlogu priloži mnenje vseh recenzentov, ki so sodelovali pri pregledu učbenika oziroma učila, in obrazložitev predloga, ki vsebuje sklepno ugotovitev, da učbenik oziroma učilo ustreza v strokovnem, idejnem, pedagoškem, jezikovnem in finančnem pogledu, učilo pa tudi v tehničnem in varnostnem pogledu. Avtor ima pravico do ugovora na strokovni svet, če Zavod SR Slovenije za šolstvo rokopisa njegovega učbenika oziroma protitipa učila ni predložil v potrditev. 16. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 156. . Skladno z družbenim dogovorom o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge, gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko 11. člen Na predlog komisije za učbenike in učila strokovni svet potrdi učbenik ali učilo, ko ugotovi njegovo ustreznost. 12. člen Učbenik se potrdi največ za dobo 5 let. Zavod SR Slovenije za šolstvo spremlja učbenik v vzgojno-izobraževalnem delu in ugotavlja njegovo ustreznost. Ob vsakokratnem ponatisu učbenika in spremembi učnega načrta komisija za učbenike in učila ugotovi ustreznost učbenika. Komisija za učbenike in učila lahko predlaga strokovnemu svetu, da sprememb in dopolnitev pri ponatisu učbenika ni treba potrjevati, če oceni, da te spremembe niso bistveno vplivale na vsebino učbenika. Če komisija za učbenike in učila oceni, da učbenik ne ustreza več zahtevam iz 5. člena tega pravilnika, da pobudo za ustrezne dopolnitve oziroma predlaga strokovnemu svetu razpis novega učbenika. Dopolnjeno izdajo potrdi strokovni svet po postopku in načinu, ki ga določa ta pravilnik. 13. člen V učbeniku oziroma navodilih za učilo mora biti natisnjeno: 1. naslov učbenika oziroma učila, 2. ime avtorja, 3. ime prevajalca, 4. ime recenzentov, 5. ime lektorja, 6. leto izdaje oziroma izdelave, 7. ime založbe oziroma proizvajalca, 8. naklada, 9. sklep o potrditvi, 10. za učilo pa tudi tehnična dokumentacija in način uporabe, 11. vabilo uporabnikom, naj svoje pripombe o uporabnosti učbenika pošiljajo na Zavod SR Slovenije za šolstvo. 14. člen Nadzor nad uporabo učbenikov in učil opravlja pedagoška služba Zavoda SR Slovenije za šolstvo. 15. člen Evidenco o potrjenih učbenikih in učilih vodi Zavod SR Slovenije za šolstvo. ' POROČILO o višini poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavcev po poklicih za leto 1979 I Poprečni megečni čisti osebni dohodek delavcev v združenem delu po poklicih je bil v letu 1979 Poklic §2 •sšs L, C, 0.0 m w- S i3 sli |io A — Kmetijski, industrijski in ppdobni delavci ter storitveno osebje Kmetijski delavec KV 5848 Kmetijski traktorist KV 7041 Živinorejec KV 6625 Sekač lesa (ročni - strojni) KV 7423 Miner površinskega kopa KV 7883 Topilec pri kupolni peči KV 8983 Kovač (ročni in strojni) KV 7992 Livar KV 7298 Orodjar za izdelavo orodja KV 7688 Kovinostrugar KV 7988 Kovinobrusilec KV 7432 Strojni ključavničar KV 7839 Avtomehanik KV 7512 Ključavničar KV 7749 Varilec KV 7679 Monter strojev KV 7952 Klepar KV 7785 Elektrovarilec KV 8231 Instalater cevovodov v zgradbah KV 7975 Precizni mehanik KV 8121 Elektromehanik KV 7977 Elektromonter KV 8615 Elektroinstalater KV 8486 Gaterist lesa KV 6709 Tesar KV 6786 Strojni mizar KV 6703 Gradbeni mizar KV 6752 Pohištveni mizar KV 7098 Predilec preje in sukanca KV 5265 Navij alec in previjalec prediva in sukanca KV 5180 Tkalec tkanin na mehaničnih Poklic Stopnja strokovne Izobrazbe Poprečni mesečni čisti OD (din) Poklic Stopnja 1 strokovne Izobrazbe .oprečni I mesečni čisti OD (din) statvah KV 5449 Kemični čistilec — detašer KV 6025 Pletilec na avtomatskem stroju KV 5737\ Predelovalec plastičnih mas KV - 7645 Sivalec tekstilne konfekcije Cementninar — teracer KV 5856 na strojih KV 4916 Rezkalec KV 7709 Krojač - šivilja KV 5858 Izdelovalec lesenih rolet KV 6696 Tapetnik KV 7302 Izdelovalec brezalkoholnih pijač KV 7576 Usnjar KV 6609 Galvanizer KV 8052 Čevljar KV 7178 Pečar, oblagalec s ploščicami KV 7283 Sivalec gornjih delov obutve v Izdelovalec usnjene galanterije KV 6677 serijski izdelavi KV 7525 Kozmetik obraza in telesa KV 6751 Opekarski delavec KV 6755 Poslovodja v gostinstvu VK\ 9121 Steklorezec KV 7003 Poslovodja pri visokih gradnjah VKV 10355 Upravljalec aparatov in naprav Poslovodja pri instalacijah in v bazični kemični industriji KV 7430 zaključnih delih VKV 9976 Upravljalec aparatov in naprav v Poslovodja v obrti in osebnih farmacevtski proizvodnji KV 6311 storitvah VKV 9348 Mešalec kemičnih sestavin KV 7771 Destilater KV 7332 B — Strokovnjaki in umetniki Poslovodja pri izdelavi živilskih proizvodov VKV 10759 Gradbeni tehnik SSI 11094 Rafiner KV 8898 Ladjedelniški tehnik SSI 16764 Laborant (razen medicinskega) SSI 7390 Rudarski tehnik SSI 12002 Mesar (klavec, sekač in proda- Metalurški tehnik SSI 9896 jalec mesa) KV 6517 Strojni tehnik SSI 9424 Pek kruha in peciva (ročni — Elektrotehnik SSI 9744 strojni KV 8290 Tehnik — tehnolog SSI 8989 Mlinar žita KV 6160 Agrotehnik — kmetijski tehnik SSI 8516 Pripravljalec tobaka KV 6677 Gozdarski tehnik SSI 9513 Izdelovalec cigaret KV — Ekonomski tehnik SSI 8364 Poslovodja pri izdelavi in po- Knjigovodja SSI 7882 pravilu kovin VKV 9562 Programer za manjši račun, si- Ročni stavec KV 8564 stem luknjan, kartic všsr 9752 Strojni stavec KV 9639 Operater na elektronskem ra- VŠSI Tiskarski stavec KV 9076 čunalniku 9034 Knjigovez (ročni in strojni) KV 7049 Korespondent za tuj jezik VSSI 9746 Loščilec KV 6640 Ekonomist-analitik-planer VSSI 11632 Barvar, pleskar ' KV 6809 Kemik VSSI 11999 Vulkanizer KV 7395 Arhitekt VSSI 14264 Dvigalničar — žerjavovodja KV 7901 Gradbeni inženir VSSI 15217 Upravljalec strojev za zemelj- Metalurški inženir VSSI 12962 ska dela KV 8234 Strojni inženir VSSI 13234 Zavijalec (ročni — strojni) PKV 5561 Elektro-inženir VSSI 13843 Gradbeni zidar' KV 6691 Inženir-tehnolog VSSI 11438 Ročni obdelovalec kamna KV 6205 Kmetijski inženir VSSI 11924 Betonirec KV 5975 Gozdarski inženir VSSI 11890 Armirec v gradbeništvu KV 7364 Zdravnik-stomatolog VSSI 11727 Monter v gradbeništvu KV 8022 Dentist SSI 9556 Polagalec podov KV 7596 Medicinski tehnik SSI 8559 Šofer avtobusa »D« kategorije KV 9068 Medicinski laborant SSI 7648 Šofer kamiona »C« in »E« ka- Profesor gimnazije VSSI 11186 tegorije KV 8874 Profesor tehniške ali druge stro- Voznik potniškega vozila KV 8194 kovne šole VSSI 11909 Trgovski zastopnik SSI 11101 Predmetni učitelj osnovne šole VSSI 9325 Prodajalec v trgovini Kuhar KV KV 6197 6677 Učitelj SSI 8971 Natakar KV 6505 Sociolog VSSI 10802 Frizer — brivec KV 5918 Socialni delavec vssi 9445 Fotograf KV 7542 Prevajalec VSSI 10188 Dimnikar KV 7942 Novinar-sodelavec VSSI 10590 SSI 7114 SSI 12600 Daktilograf NSI 6545 Fotoreporter Operater na luknjaču N^I 6926 Dramski in filmski igralec VSSI 9406 Oznake pri stopnji strokovne izobrazbe pomenijo: VSSI — visoka strokovna izobrazba VSSI — višja strokovna izobrazba SSI — srednja strokovna izobrazba NSI — nižja strokovna izobrazba VKV — visokokvalificirani delaVci • KV — kvalificirani delavci PKV — polkvalificirani delavd II Za večino navedenih poklicev v I. točki poročila je bil poprečni mesečni čisti osebni dohodek ugotovljen za delovno dobo 5 do 10 let. St. 052/15-69/80 Ljubljana, dne 11. decembra 1980. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Franta Komel 1. r. 157. Na podlagi 44. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) in 13. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti je skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino ria 29. seji dne 5. januarja 1981 sprejela SKLEP o prispevku iz dohodka za delovanje samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1981 1. člen Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost) obračunavajo in plačujejo za leto 1981 prispevek za delovanje skupnosti v skladu*z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sporazum) in z določbami tega sklepa. 2. člen Zavezanec za plačilo prispevka po 1. točki 6. člena sporazuma je podpisnik sporazuma — član skupnosti po 5. členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Zavezanec za plačilo prispevka po 2. točki 6. člena sporazuma je tista temeljna in druga organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki je uvozila blago ali plačala uvoženo storitev ali imela drug devizni odliv (razen odlivov po kreditnih poslih s tujino) kot končni uporabnik ter tista temeljna in druga organizacija združenega dela, ki je uvozila blago široke potrošnje za nadaljnjo dinarsko prodajo na domačem trgu. 3. člen člani skupnosti plačujejo prispevek po 1. točki 6. člena sporazuma v višini 1.000 din do 31. 1. 1981 na tekoči račun sktipnosti številka: 50102-661-12066. Na .ta tekoči račun vplačujejo člani skupnosti tudi prispevek, ki je lahko višji, če so se tako dogovorili v okviru enote. 4. člen Člani skupnosti obračunavajo in plačujejo prispevek po 2. točki 6. člena sporazuma po stopnji 0,06 "/o od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v določenem obdobju in sicer: 1. za prvo trimesečje 1981 v obdobju od 1. 10. do 31. 12. 1980 — do 31. 1. 1981, 2. za drugo trimesečje 1981 v obdobju od 1. 1. do 31. 3. 1981 — do 30. 4, 1981, 3. za tretje trimesečje 1981 v obdobju od 1. 4. do 30. 6. 1981 — (io 31. 7. 1981, 4. za četrto trimesečje 1981 v obdobju od 1. 7. do 30. 9. 1981 — do 31. 10. 1931. 5. člen Člani skupnosti plačujejo prispevek po 2. točki 6. člena sporazuma na zbirne račune, odprte po občinah pri podružnicah SDK, ki so pristojne za člane skupnosti glede njihovega sedeža in sicer: — člani enot od I. do XIV. ter od XXV. do XXVII. na račun: 842-64082: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz gospodarstva, — člani ■ enot od XV. do XXIV. na račun: 842-65672: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz negospodarstva. 6. člen Član skupnosti pri vplačilu prispevka iz 1. In 2. cočke 6. člena sporazuma na splošnem prenosnem nalogu v okviru »sklicevanja na številko« navede matično številko, dobljeno od1 Zavoda SR Slovenije za statistiko ob registraciji'ter rimsko številko enote, v kateri uresničuje svoje pravice in obveznosti iz članstva v skupnosti. 7. člen Osnova za ugotovitev vrednosti uvoženega blaga in storitev (4. člen) je, ne glede na valutno področje, dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunane po veljavnem tečaju Zveznega izvršnega sveta na dan nastanka obveznosti. Po obdobjih iz 4. Člena se v osnovo zajemajo podatki in sicer za: — dosežen/ fizični uvoz blaga ^ (po datumu carinske deklaracije), — druga plačila v tujino, ki pomenijo dejanski, odliv deviz, razen plačil uvoza blaga iz prejšnje alinee ter odlivov po kreditnih poslih s tujino (po datumu izvršitve naloga v poslovni banki). Podlaga za izračunavanje osnove iz prejšnjega odstavka so evidence, ki so jih člani skupnosti dolžni voditi po odredbi o vodenju evidenc o. sklenjenih deviznih in kreditnih poslih š tujino 'Uradni list SFRJ, št. 42/77) ter računovodski podatki članov skupnosti o .uvozu blaga in storitev oziroma o deviznem odlivu po vseh vrstah plačil (blagovni uvoz, blagovni in neblagovni odlivi, uvoz opreme, surovin, reprodukcijskega materiala* rezervnih delov, plačilo materialnih pravic na tehnologiji, plačila investicijskega vzdrževanja, montaža, izvajanje investicijskih del v tujini, plačila storitev tujih oseb, posli oplemenitenja .blaga, potni stroški in dnevnice v tujini, stroški delovanja poslovnih enot v tujini, stroški opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti v tujini ter vsi drugi odlivi, razen odlivov po kreditnih poslih s tujino) 8. člen Izvršni odbor skupnosti je dolžan v letu 1981 tekoče spremljati vplačevanje prispevka in dvakrat letno poročati skupščini skupnosti in v ..rimeru odstopanj predlagati skupščini skupnosti spremembo 4. člena. / 9. člen Izvršni odbor skupnosti daje tolmačenja določb tega sklepa in po potrebi izda navodila za izvajanje tega sklepa. 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01-29/81-15 Ljubljana, dne 5. januarja 1981. Predsednik Janez Bcdina 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA fajauPNOST MURSKA SOBOTA 158. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 15. člena statuta občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Uradne objave, št. 7/77) določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za obdobje 1981—1985 so občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji skupščine dne 8. decembra 1980, občinska zdravstvena skupnost Lendava na seji skupščine 8. decembra 1980, občinska zdravstvena skupnost Ljutomer na seji skupščine 5. decembra 1980 in občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota na seji skupščine 24. decembra 1980 sprejele SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1981 1. člen S tem sklepom se za leto 1981 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za potrebe zdravstvenega in socialnega varstva ter investicijske naložbe, iz dohodka in osebnega dohodka, skupščina občinske zdravstvene skupnosti na podlagi pristopnih izjav TOZD in delovnih skupnosti ugotavlja in sprejema naslednjo prispevno stopnjo: Iz dohodka Občinska zdravstvena skupnost Iz osebnega dohodka 1 za zdrav, varstvo za invesfic. naložbe skupaj Gornja Radgona 1,16 9,96 0,60 10,56 Lendava 1,16 9,72 0,60 10,32 Ljutomer 1,11 10,00 0,67 10,67 Murska Sobota 1,17 9,13 0,60 9,73 Osnova za obračun prispevka iz dohodka in osebnega dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje znašajo a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda 32 °/» b) od drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev 17 b- veznosti iz preteklih let 2,376.490 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 11,575.640 Skupaj prihodki 307,966.400 Skupaj razpored prihodkov 307,966.400 160. mesto na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji združenega dela dne 29. decembra 1980 in na 37. sije zbora občin dne 29. decerhbra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v L trimesečju 1981 t 1. člen Do sprejetega proračuna mesta Ljubljane za leto 1981 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1981 financirale naloge, ki so skupnega pomena zs njihove razporeditve v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80). 2. člen Razporeditev vseh prihodkov proračuna iz prejšnjega člena tega odloka ne sme presegati 25 V« sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu mesta za leto 1980. 3. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabijo tudi za začasno financiranje dejavnosti državnih organov mesta Ljubljane. 4. člen Bilančni pregled prihodkov in odhodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna mesta Ljubljane za leto 1981. 5. člen Prihodki, ki jih državni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin in obrazcev so izvirni prihodek proračuna mesta — lastni prihodki upravnih organov. 6. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega mesečnega dotoka proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna mesta. 7. člen Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1981 dalje. St. 400-5/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za I. trimesečje 1981 prihodkov PrihodM Znesek din Glavni namen Razpored prihodkov Znesek din 7 Prihodki iz proračunov družbeonno- 01 Dejavnost organov ĐPS 56,144.000 litičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 2,346.000 Ljubljana Bežigrad 14,950.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga7 Ljubljana Center 38,097.000 nizacij in društev 6,042.000 Ljubljana Moste-Polje 5,093.000 04 Negospodarske investicije 3,560.000 Ljubljana Šiška 9,653.000 06 Znanstvena dejavnost 955.000 Ljubljana Vič-Rudnik 7,400.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 54.000 Skupaj 75,193.000 10 Komunalna dejavnost 2,250.000 6 Lastni prihodki upravnih organov 1,000.000 16 Investicije v gospodarstvo 3,476.000 17 Tekoča proračunska rezerva in ob-. veznosti iz preteklih let 604.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 762.000' Skupaj prihodki 76,193.000 Skupaj razpored prihodkov 76,193.000 161. Na podlagi 30. ,in 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen' (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), drugega odstavka 17. člena, 33. in 34. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni .list SRS, št. 2/78) je Skupščina presta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na 37. seji zbora občin dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen, način uresničevanja 'posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za, cene mesta Ljubljane ter način, kako se ta skupnost ustanovi. 2. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) v okviru pristojnosti mesta usklajuje razmerja med ponudbo in povpraševanjem ter zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka. Izvršni svet opravlja naloge iz prejšnjega odstavka s tem. da sprejema ukrepe na področju prometa blaga in storitev ter blagovnih in drugih re- zerv in predlaga ukrepe na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov ter politike ekonomskih odnosov s tujino. Izvršni svet opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena tudi s predpisovanjem ukrepov neposredne kontrole cen. 3. člen Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen, ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti z območja mesta Ljubljane Skupnost za cene mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu Skupnost za cene) s sklenitvijo samoupravnega sporazuma. Naloge in dela skupnosti za cene so posebnega družbenega pomena in so opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti za cene mesta Ljubljane. Samoupravni sporazum temelji na družbenem dogovoru o skupnosti za cene, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet skupščin ljubljanskih občin, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Mestni svet zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca SZDL in Mestna konferenca svetov potrošnikov. V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo, poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 4. člen Izvršni svet sklene s pristojnimi organi SR Slovenije dogovor o določitvi izdelkov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin. Izvršni svet lahko sklepa s pristojnimi organi SR Slovenije tudi dogovor o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 5. člen Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene. 6. člen Izvršni svet lahko predlaga, zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in cen ter uresničevanja družbenega plana, Skupščini mesta Ljubljane, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti mesta in določi rok za začetek postopka. Vpredlogu mora izvršni svet navesti, kdo naj postopek začne in vodi ter kakšne so njegove naloge. 7. člen Ce izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti mesta ogrožajo življenjsko raven delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede, v skladu z zakonom, kompenzacij e. Izvršni svet lahko uvede kompenzacije v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če -z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih za oblikovanje cen, določenih z zakonom, ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela. 8. člen Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen mi se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti. oziroma če pride do monopolnih vplivov na oblikovanje cen ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz drugega odstavka 2. člena tega odloka in z ukrepi, določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet izjemoma predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 9. člen Ce izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti mesta, mora o tem takoj obvestiti skupščino mesta. 10. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o teme-liih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti skupščine mesta. 11 11. člen Izvršni svet sodeluje z mestno konferenco potrošnikov ter skupnostjo za cene pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev neposredne, porabe delovnih ljudi in občanov. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: 1. odlok o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 53/72) 2. odlok o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS, št. 53/72) 3. odlok o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73) in na podlagi njega sprejeti predpisi. 4. Sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v -SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/79). III. PREHODNA DOLOČBA 13. člen Cene proizvodov in storitev, oblikovane v skladu s predpisi, ki so veljali na dan, ko začne veljati ta odlok, se bodo uporabljale tudi po njegovi uveljavitvi, dokler ne bodo spremenjene na način in po postopku, kot ga določa ta odlok. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 162. Na podlagi 50., 144. in 203.a člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) na podlagi 41., 42., 43. in 48. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter ob upoštevanju odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije od leta 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 33/80) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na 37. seji zbora občin dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981 do leta 198? 1. člen Spremeni se prvi odstavek 8. člena odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 22/73) tako, da se glasi: »Izvršni svet SML usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin pripravi in do 31. januarja 1981 predloži Skupščini mesta Ljubljane v obravnavo in sprejem predlog družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981 do leta 1985. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/78 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. BREŽICE 163. Skupščina občine Brežice je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb V družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št, 39-461/74). ter 142. člena statuta občine Brežice (Uxad-ni list SRS, št. 14/78) na seji zbora Združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu obči s; e Brežice za leto 1980 1. člen Prvi člen odloka proračuna občine Brežice za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 13/30) se spremeni, tako da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 77,430.118 djn in se razporedijo: din — za razporeditev po posebnem delu proračuna 73,750.288 , — sredstva za intervencije v gospo- darstvu 2,265.212 — tekoča proračunska rezerva 200.000 — obvezna poračunska rezerva 736.370 — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna 478.248 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Splošni del in pregled posebnega 'dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/80-1 Brežice, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Brežice za leto 1980 A. Prihodki B. Razpored prihodkov Vrsta prihodkov Razporeditev po namenih I. Sredstva dosežena v tekočem letu Znesek 01 Sredstva za delo državnih orga- Znesek 01 Davek iz dohodka OZD in sredstev nov 41,147.830 DS 880.000 Negospodarske investicije in sred- 02 Davki iz osebnih dohodkov 29,860.000 stva opreme 6,932.390 03 Davek od prometa proizvodov in od 02 Ljudska obramba in SLO 4,778.350 prometa nepremičnin 27,749.000 03 Pospeševanje razvoja in investicije 04 Davki na prihodke od premoženja 5,668.000 v gospodarstvu 4.328.187 05 Takse 2,341.000 04 Trasferna sredstva drugim DPS 108.580 07 Prihodki po posebnih predpisih 3,190.000 05 Obveznosti pri financiranju družbe- 08 Transferna sredstva po drhgih DPS 3,650.000 nih dejavnosti 8,509.642 II. Sredstva iz prejšnjega leta 06 Jruge splošne družbene potrebe 10,210.521 10 Sredstva iz prejšnjega ljeta 3,793.118 07 Sredstva rezerv 1,414.618 Skupaj prihodki 77,430.118 Skupaj razporejeni prihodki 77,430.118 164. 1981 financirale naloge, ki so skupnega pomena za Skupščine občine Brežice je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih- družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1981 1. člen Do sprejetja proračuna občine Brežice za leto 1981 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca občino na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve v skladu z določili odloka o proračunu občine Brežice za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 13-830/80). 2. člen Razporeditev prihodkov iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 odstotkov vseh sredstev, razporejenih z odlokom proračuna za leto 1980. Začasno financiranje se izvaja na podlagi trimesečnega načrta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Brežice. Izdatki po tem odloku so sestavni del odloka o proračunu občine za leto 1981 in se morajo izkazovati v zaključnem računu za leto 1981. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 400-8/80 Brežice, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. CERKNICA 165. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. 1. do 31. 3. 1981 1. člen Do sprejetja proračuna občine Cerknica za leto 1981 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica v prvem trimesečju začasno financirale na podlagi trimesečnega plana prihodkov in odhodkov proračuna občine za leto 1980. 2. člen Odhodki ne smejo presegati 25 °/o skupnih odhoa-kov proračuna občine za leto 1980. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora predvsem zagotoviti kritje osebnih dohodkov vseh koristnikov proračuna. 4. člen Prihodki in odhodki, realizirani na podlagi tega odloka so sestavni del prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1981. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 400-7/74-9 Cerknica, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 166. Na podlagi 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) ter na predlog občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je Skupščina občine Cerknica na seji zbora zdru- ženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o obveznosti in višini plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za čas od 1. januarja do 31. decembra 1981 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985, prispevajo sredstva za uresničevanje programov dejavnosti teh skupnosti za čas od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1981 v višini oz. po stopnjah, objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 32/80. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-1/79-9 Cerknica, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 167. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73), 108. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) ter na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica in krajevnih skupnosti občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1980 sprejela 6dlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Spremeni in dopolni se odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 13/78 in Uradni list SRS, št. 4/79) 2. člen V drugem členu navedenega odloka se dodajo naslednje kmetije: I. Krajevna skupnost Nova vas pri vasi Polšeče — Ponikvar Ludvik, Polšeče 2 pri vasi Volčje — Marolt Jože, Volčje 3 II. Krajevna skupnost Grahovo pri vasi Lipsenj — Kraševec Štefanija in Jožefa, Lipsenj 14 pri vasi Žerovnica — Telič Jože, Žerovnica 37 III. Krajevna skupnost Cerknica pri vasi Dolenja vas — Zakrajšek Ivana, Dolenja vas Kte IV. Krajevna skupnost Rakek pri vasi Unec — Vehovec Anica, Unec 58 V drugem členu navedenega odloka se črtajo naslednje kmetije: I. Krajevna skupnost Rakek pri vasi Slivice — Urbas Franc, Slivice 15 pri vasi Unec — Bajt Matija, Unec 53 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-10/77-2/5 Cerknica, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 168. Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Cerknica na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb občine Cerknica I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovijo upravni organi občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) ter strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe) ter določa njihovo delovno področje. 2. člen Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju nalog v okviru ustave, zakona in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Strokovne službe opravljajo strokovna in druga opravila za občinsko skupščino in izvršni svet. 3. člen Občinski upravni organi izvajajo politiko, ki jo določa skupščina občine, skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvajajo zakone, odloke in druge predpise ter splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta, odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh Področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov in druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet. Zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresničevanje, občinski upravni organi sodelujejo med seboj in upravnimi organi in organizacijami drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami ter društvi. 4. člen Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega širšega družbenega vpliva, družbenega svetovanja in pomoči pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev, se na upravnih področjih, ki imajo poseben pomen za družbenopolitično skupnost ali združeno delo, ustanovijo družbeni sveti. 5. člen Občinski upravni organi in strokovne službe lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije oziroma družbene organizacije, po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ po predhodnem soglasju izvršnega sveta občinske skupščine. S sporazumom se določi obseg in vrste nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega porabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice in obveznosti. 6. člen Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti izvajajo obrambne priprave. V ta namen skrbijo za izdelavo in izvajanje obrambnih načrtov, za delovanje organizacij združenega dela, občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti v vojni in izrednih razmerah. Pri izvajanju obrambnih priprav upravni organi sodelujejo med seboj. Občinski upravni organi skrbijo na svojem delovnem področju za organizacijo in izvajanje družbene samozaščite. 7. člen Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno uveljavljanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov. Občinski upravni organi, ki neposredno delajo z občani morajo organizirati delo tako, da je občanom omogočeno v čim krajšem postopku uveljaviti pravice in izvrševati obveznosti. Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošnem upravnem postopku in drugi predpisi. 8. člen Delo občinskih upravnih organov je javno. O delu občinskega upravnega organa obvešča javnost funkcionar, ki vodi upravni organ ali drugi delavec, ki ga funkcionar pooblasti. Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so. z zakoni ali drugimi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 9. člen Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni in kot kolegijski'upravni organi. Individualno vodeni upravni organ se ustanovi za opravljanje zadev na področju, kjer je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnega organa. Kolegijski upravni organ se ustanovi za opravljanje zadev na področju, kjer je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami. 10. člen Individualni občinski, upravni organi so: 1. Oddelek za ljudsko obrambo, 2. Oddelek za notranje zadeve, 3. Oddelek za občo upravo in proračun, 4. Uprava za družbene prihodke, - 5. Geodetska uprava. Kolegijski občinski upravni organi so: 1. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, 2. Komite za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. 11. člen Inšpekcijske službe se organizirajo v medobčinskem inšpektpratu, ki se ustanovi z odlokom. 12. člen Oddelek za ljudsko obrambo: — pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja splošnega ljudskega odpora, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine, — izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta, — skrbi za usklajenost obrambnih načrtov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z obrambnim načrtom občine, — skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov za izvajanje ukrepov pripravljenosti, — opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov, jih usklajuje s pripravami oboroženih sil ter skrbi za strokov-notehnično vzgojo kadrov, — zagotavlja pogoje za delovanje službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje, —- pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo opremljanje in strokovno usposobljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite, — opravlja upravne in strokovne zadeve v zvezi z gradnjo zaklonišč in objektov posebnega pomena za splošni ljudski odpor — razporeja, vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo usposabljanja in urejanja za obrambo in zaščito, ter o teh zadevah odloča na prvi stopnji v upravnem postopku, — vodi evidenco nabornikov in izvaja napotitev v enote Jugoslovanske ljudske armade, — imenuje komisijo za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede na razporeditev na dolžnosti v vojni, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah. 13. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na izvajanje zakonov in drugih predpisov o: — varnosti in družbeni samozaščiti — združevanju občanov, — javnih shodih in prireditvah, — posesti in nošenju orožja in streliva, — eksplozivnih snoveh in požarnem varstvu, — državljanstvu, — potnih listinah za prehod čez državno mejo, — prebivanje tujcev, — osebni izkaznici, — matičnih knjigah, — osebnih imenih, — prijavljanju in odjavljanju prebivališča — volilnih imenikih, — varnosti cestnega prometa, — drugih upravnih zadevah, ki so dane v pristojnost organov za notranje zadeve. Kot notranje organizacijske enote oddelka se ustanovijo krajevni uradi: — krajevni urad Nova vas, — krajevni urad Stari trg. Krajevni uradi opravljajo splošno informacijsko službo, službo sprejemanja strank in sprejemanje vlog, matično in prijavno-odjavno službo, nudijo pravno pomoč občinskim upravnim organom, nudijo pomoč krajevnim skupnostim in opravljajo druge zadeve za občinske upravne organe. 14. člen Oddelek za občo upravo in proračun: — skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju, — nadzoruje ali upravni organ ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo določbe o upravnem postopku, . — sodeluje pri pripravi osnutkov in predlogov predpisov, ki jih sprejema izvršni svet in občinska skupščina, — opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v zvezi s tem predlaga ustrezne ukrepe, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov delovnih- skupnosti občinskih upravnih organov, — opravlja tajniške posle občinske komisije za samoupravno pravo, — opravlja zadeve iz delovnih razmerij, za delavce občinskih upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta, — zagotavlja strokovno pomoč občinskim upravnim organom in njihovim delavcem pri strokovnem usposabljanju in strokovno pomoč pri organizaciji in racionalizaciji dela, — opravlja upravne in druge zadeve v zvezi z uveljavljanjem pravic borcev, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne in varstva družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi, ' —; obravnava vprašanja skupnega pomena s področja službenih dejavnosti, zlasti zadeve v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine, — opravlja tajniške posle v zvezi z delom komisije za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, — opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost, — opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja s prostori in opremo občinskih upravhih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, ekonomata, arhiv, ter tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo občinske skupščine in izvršnega sveta, — opravlja ostale upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnosti drugih upravnih ■ organov, — pripravlja predlog in analize sredstev splošne porabe in razpored sredstev za financiranje splošne porabe v občini, — opravlja strokovne naloge v zvezi s pripravo proračuna ih zaključnega računa občine, spremlja izvajanje proračuna ter v zvezi s. tem pripravlja ustrezna primerjalna poročila, — na področju financ, v sodelovanju z vsemi organi, samoupravnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zagotavlja čim smotrnejšo porabo sredstev, pri tem tudi investicijskih sredstev, — organizira in izvaja vsa računovodska opravila za izvršni svet, občinske upravne organe in službe občinske skupščine. Kot notranjo organizacijsko enoto oddelka se ustanovi proračun, ki opravlja strokovne naloge s področja financ za službe skupščine, njen izvršni svet in občinske upravne organe. 15. člen , Uprava za družbene prihodke opravlja upravne druge zadeve in sicer: — spremlja dohodke občanov od katerih se plačuje davke, — ugotavlja davčne obveznosti občanov, — odmerja in pobira davke od občanov, — preverja pravilnost davčnih prijav, — izvaja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov, — pripravlja predloge predpisov za urejanje vprašanj s področja davkov občanov ter opravlja strokovno analitična dela na področju družbenih prihodkov, — opravlja tudi' zadeve pobiranja drugih družbenih prihodkov, kadar je to določeno s posebnim predpisom, dogovorom ali sporazumom, — opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. / 16. člen Geodetska uprava opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na: — izdelavo geodetskih načrtov, topografskih in prostorskih kart ter geodetskih posnetkov, — vodenje katastra in drugih evidenc nepremičnin, — vzdrževanje geodetskih načrtov, topografskih in prostorskih kart, mrež geodetskih točk in druge geodetske dokumentacije, — evidenco označevanja naselij, ulic in hišnih številk, — kataster komunalnih naprav, — izmero zemljišč in rivizijo rabe zemljišč, — evidenco geodetske dokumentacije ter zakolič-be gradbenih objektov, — izdaja odločbe v upravnem postopku in druge upravne akte ter daje druge podatke v zvezi z vzdrževanjem vodene dokumentacije, — opravlja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem operativnih del v zadevah geodetske službe, za katere je občinska skupščina pooblastila geodetsko ali drugo organizacijo, — opravlja druge zadeve iz pristojnosti ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. 17. člen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj: — usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega in prostorskega planiranja, — usmerja in usklajuje delo na področju družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, skupne splošne in osebne porabe, — pripravlja družbeni plan občine, — opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnih in srednjeročnih planov občine ter letnih planskih dokumentov, — nudi strokovno pomoč nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah ter skupnostih, — usklajuje dogovarjanja o temeljih plana med nosilci planiranj a, — izdeluje dokumente za izvajanje družbenega plana, — spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njegovo izvajanje, — spremlja in v okviru svoje pristojnosti skrbi za nemoteno preskrbo občanov, samoupravnih organizacij ter skupnosti ter za oblikovanje rezerv, — spremlja izvajanje planov samoupravnih interesnih skupnosti, — opravlja upravne zadeve s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, veterinarstva, lova in ribolova, delovnih razmerij, energetik^ in drugih področij gospodarstva, — opravlja statistične naloge, — predlaga ustrezne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno mo- • \ teni samoupravni odnosi 'ali huje prizadeti družbeni interesi, — opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj sestavljajo predsednik komiteja in določeno število članov. Število članov in način delegiranja predstavnikov v komite določi občinska skupščina s sklepom. Način dela komiteja se določi s poslovnikom. 1 18. člen Komite za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in urbanis.ično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjenega okolja, razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, izgradnjo cestnega omrežja ter, prometnega sistema, pri tem zlasti: — usklajuje s krajevnimi skupnostmi in drugimi dejavniki v občini in izven nje dela na področju prostorskega in urbanističnega urejanja,, — vodi in usklajuje dela na prostorskem vidiku družbenega plana, — pripravlja osnovne in izvedbene planske dokumente v zvezi z urejanjem prostora, potrjuje programska izhodišča teh, obravnava osnutke in predloge teh dokumentov in jih predlaga v sprejem, — pripravlja in obravnava predpise s področja varstva okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v zvezi z urejanjem prostora, — zagotavlja in usklajuje načrtovanje gradnje stanovanjskih, komunalnih in vodnogospodarskih objektov, cest ter drugih objektov, ki bistveno posegajo v prostor, — zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela organizacij in skupnosti s svojega delovnega področja, — opravlja upravne zadeve s področja rudarstva ter prometa in zvez, — sodeluje pri poimanovanju ulic, cest in trgov, — izvaja naloge na področju varovanja in urejanja naravnega in ustvarjenega okolja, urejanja pokopališč, grobišč in grobov, ter varstva in vzdrževanja spomenikov in spominskih obeležij, — opravlja zadeve v zvezi z urejanjem premoženjskopravnih razmerij, razen kmetij sko-prostor-skih ureditvenih operacij, — opravlja zadeve v zvezi ž odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, — opravlja zadeve komunalnega nadzora, — vodi upravni postopek in izdaja konkretne upravne akte s področja urbanizma, gradbeništva, komunalnega stanovanjskega gospodarstva, varstva okolja, premoženjskopravnih zadev, ter prometa in zvez. Komite za varstvo okolja, urejanje prostora in gradbeništva sestavljajo predsednik in določeno število članov. Število članov in način delegiranja predstavnikov v komite za varstvo okolja, urejanje prostora in gradbeništvo določi občinska skupščina s sklepom. Način dela se določi s poslovnikom. III. III. STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA 19. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog za potrebe delovanja občinske skupščine, njenih organov m izvršnega sveta se ustanovijo strokovne službe in sicer. — sekretariat občinske skupščine, — sekretariat izvršnega sveta. 20. člen Sekretariat občinske skupščine: — skrbi za pripravo sej občinske skupščine, zbira in posreduje gradivo, ki je potrebno za delo skupščine in njenih zborov, — opravlja strokovne zadeve v zvezi z delovanjem delegatskega sistema, — opravlja strokovne naloge s pravnega področja za skupščino in njene zoore ter skrbi za zakonito delovanje skupščine in njenih zborov, — pripravlja plan dela občinske skupščine in spremlja njegovo izvajanje, — opravlja administrativno-tehnične naloge za občinsko skupščino, njene zbore in druga telesa, — opravlja administrativno-tehnične naloge za družbene svete družbenopolitične skupnosti, — opravlja protokolarne zadeve, V okviru sekretariata občinske skupščine deluje informativno dokumentarna služba. Delo sekretariata vodi sekretar, ki ga imenuje skupščina na predlog predsednika skupščine in komisije za kadrovsko politiko. 21. člen šekretariat izvršnega sveta: — skrbi za pripravo sej, zbira in posreduje gra-aiva, ki so potrebna za delo izvršnega sveta in njegovih teles, — opravlja strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom izvršnega sveta in njegovih teles ter skrbi za izvrševanje sklepov in pravilnosti aktov, ki jih sprejema izvršni svet, — opravlja administrativno tehnične naloge za občinsko komisijo za kadrovsko politiko in občinsko komisijo za odlikovanja. V sekretariatu izvršnega sveta deluje kadrovska služba, ki koordinira in spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike, spremlja izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju, sodeluje pri organiziranju in nudenju strokovne pomoči kadrovskim službam v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, pripravlja strokovno gradivo in predloge s področja kadrovske politike za izvršni svet, občinsko skupščino in družbenopolitične organizacije. Delo sekretariata vodi sekretar, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 22. člen Funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta, ki funkcijo opravljajo poklicno, so člani delovne skupnosti sekretariata občinske skupščine in izvršnega' sveta. Delavci strokovnih služb uresničujejo svoje samoupravne pravice in odgovornosti ter pridobivajo in razporejajo dohodek skupaj z delavci delovne skupnosti upravnega organa za občo upravo in proračun. S statutom in drugimi samoupravnimi akti upravnega organa se podrobneje določi način njihovega uresničevanja ter odgovornosti in pooblastilo funkcionarjev, ki vodijo te službe. IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG , 23. člen V občinskih upravnih organih se sistemizirajo naloge 'in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uveljavljanje pravic in izvajanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z naravo in obsegom dela in nalog upravnih organov. 24. člen Notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temelji na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, s tem odlokom in aktom izvršnega sveta. V. MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI 25. člen V zadevah iz svoje pristojnosti občinski upravni organi in strokovne službe sodelujejo med seboj, z upravnimi organi in strokovnimi službami drugih družbenopolitičnih skupnosti in- drugimi državnimi organi 26. člen Občinski upravni organi in strokovne službe so zlasti dolžne sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev in opreme, urejanju delovnega časa, kadrovanja, urejanju delovnih razmerij, oblikovanju in razporejanju dohodkov delovnih skupnosti in podobnih zadevah. 27. člen Za usklajevanje 'dela med upravnimi organi in strokovnimi službami skrbi posvetovalno telo, kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe. Kolegij se sestaja po potrebi. Seje kolegija sklicuje in vodi predsednik izvršnega sveta ali .funkcionar, ki ga ta določi oziroma pooblasti. 28. člen Delavci upravnega organa praviloma sestavljajo eno delovno skupnost. Delavci v upravnih organih uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnih organov, posamezne pravice pa uresničujejo v upravnem organu, kar se določi s statutom delovne skupnosti. VI. VI. FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 29. člen Občinske upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji. Individualni upravni organ vodi načelnik. Kolegijski upravni organ vedi predsednik. Strokovno službo vodi sekretar. Funkcionarji upravnih 'organov imajo praviloma svoje namestnike. Funkcionar upravnega organa oziroma službe organizira in vodi delo organa oziroma shižbe in je osebno odgovoren za njegovo delo ter za stanje dela oa področju tega organa oziroma službe. 30. člen Funkcionar uprav.nega organa oziroma službe mora poročati o delu organa oziroma službe občinski skupščini in izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine ali izvršnega sveta mora funkcionar dajati obvestila, in pojasnila o vprašanjih s področja dela organa, ki ga vodi. Funkcionar, upravnega organa izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen, izdaja ukrepe iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon oziroma drugi predpisi. 31. člen V upravnih organih se v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog imenujejo vodilni delavci. Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so: pomočniki funkcionarjev, vodje notranjih organizacijskih enot in svetovalci za posamezna strokovna področja. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. Vodilni delavci so imenovani za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. 32. člen Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge pomembnejše upravne naloge. Te delavce imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom. 33. člen O izločitvi delavca upravnega organa iz postopka odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ cdloča izvršni svet. O izločitvi funkcionarja kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Občinski upravni organi in strokovne službe, ki prevzemajo po določbah tega odloka naloge iz delovnega področja odpravljenega občinskega upravnega organa prevzamejo takrat tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega odloka opravljati te naloge. ■ 35. člen Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo uskladiti in začeti delovati po tem odloku v roku treh mesecev po veljavnosti tega odloka 36. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 9/73), 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/81-9 Cerknica, dne 29. decembra .1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 169. Na podlagi 82. člena in 84. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23-405/78), 50., 51. in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) ter 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnega organa za inšpekcijske službe za občine Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna 1. člen Občine Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ustanovijo medobčinski inšpektorat kot skupen upravni organ, odgovoren za opravljanje zadev inšpekcijskega nadzora (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat). Sedež inšpektorata je v Postojni. Inšpektorat posluje na sedežih občin. V posameznih občinah ustanoviteljicah se lahko ustanovijo enote, kot notranje organizacijske enote inšpektorata. 2. člen Inšpektorat je individualno voden in ima položaj samostojnega upravnega organa. Inšpektorat ima pečat z besedilom: Socialistična republika- Slovenija, medobčinski inšpektorat občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna v Postojni. 3. člen Inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic na področjih: — inšpekcije dela, — sanitarne inšpekcije, — tržne inšpekcije, — kmetijske, vinarske in živinorejske inšpekcije, — gozdarske inšpekcije, — veterinarske inšpekcije, — ribiške inšpekcije, _ —- lovske inšpekcije, — urbanistične inšpekcije, — gradbene inšpekcije, — inšpekcije za javne ceste, — inšpekcije cestnega prometa, — vodnogospodarske inšpekcije, — elektroenergetske inšpekcije. Inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo tudi na drugih področjih, ki jih urejajo predpisi skupščin občin ustanoviteljic. 4. člen Inšpektorat vodi načelnik, ki ga imenujejo skupščine občin ustanoviteljic po postopku, ki je v statutih občin določen za imenovanje funkcionarjev upravnih organov za obdobje štirih let in je po poteku mandatne dobe lahko ponovno imenovan. Načelnik mora vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena, ter je osebno odgovoren za njeno opravljanje in za delo inšpektorata, kakor, tudi za stanje na področju inšpekcijskega nadzorstva v občinah ustanoviteljicah. V ta namen organizira in koordinira delo inšpektorjev, določa program dela inšpektorjev, usklajuje delo posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo programa, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev, vodi akcije pri katerih sodeluje več inšpektorjev, zastopa inšpektorat pred skupščinami občin ustanoviteljic ter njihovimi organi ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, popolno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo inšpekcij na območju občin ustanoviteljic. Načelnik ima lahko namestnika. Ta nadomestuje načelnika, ko je odsoten ali zadržan. Namestnik ima v času nadomeščanja enaka pooblastila in odgovornosti pri vodenju kot načelnik. 5. člen Inšpektorje, kot delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje načelnik v soglasju z izvršnimi sveti občin ustanoviteljic. Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic morajo dati, oziroma odkloniti soglasje o imenovanju ali razrešitvi inšpektorja v 30 dneh od prejema predloga, ki ga da načelnik. Inšpektorji se imenujejo za štiri leta'na podlagi razpisa in so lahko ob enakih pogojih ponovno imenovani. 6. člen Načelnik odgovarja za izvajanje nalog inšpekcu, skega nadzorstva posebej vsaki skupščini občine ustanoviteljice in njenemu izvršnemu svetu. Načelnik odgovarja v skladu z zakonom politično in materialno. Za kršitev dolžnosti inšpekcijskega nadzorstva so inšpektorji in drugi delavci inšpektorata odgovorni disciplinsko in materialno. 7. člen Inšpektorji opravljajo nadzorstvo v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, materialnimi predpisi za posamezno področje dela in po programu dela inšpektorata. Upravne akte izdajajo inšpektorji v imenu krajevne pristojnosti občine. 8. člen Inšpektorat opravlja svoje naloge po delovnem programu, ki vsebuje opis in obseg nalog za vsa inšpekcijska področja iz 3. člena tega odloka za vsako občino ustanoviteljico. Program dela inšpektorata določi načelnik vsako leto najpozneje do 20. decembra po predhodnem mnenju delovne skupnosti in v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic. 9. člen Inšpektor je v okviru odgovornosti za s unije na posameznem inšpekcijskem področju dolžan: — poročati skupščini družbenopolitične skupnosti ter njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovil pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, in o ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejmeta skupščina oziroma njen izvršni svet. ‘ — obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in državnih organov v zadevah iz pristojnosti inšpekcijskega organa, — obveščati občane, samoupravne organizacije in skupnosti ter organe iz prejšnje alinee o svojih ukrepih, — dosledno, prvočašno in strokovno uresničevati program dela in sproti obveščati občinske skupščine in njene izvršne svete o izvajanju programa inšpektorata, — sodelovati, z upravnimi organi družbenopolitične skupnosti, sodišči, javnimi tožilstvi, , organi za postopek o prekrških, družbenimi pravobranilci samoupravljanja, z organi samoupravne delavske kontrole, sveti potrošnikov in z drugimi organi temelj -nih in drugih organizacij združenega dela, krajevnimi skupnostmi, — zagotavljati javnost dela, opraviti vse druge haloge, od katerih je odvisna učinkovitost, pravočasnost in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva na območju občin ustanoviteljic. 10. člen Notranja organizacija in sistemizacija nalog in del inšpektorata sta odvisni od obsega dela in na-ter v skladu z načelom delitve po delu ter z osno-log, ki jih mora inšpektorat opraviti na podlagi predpisov na posameznem inšpekcijskem področju. Splošni akt o organizaciji in delu ter splošni akt o sistemizaciji nalog in del v inšpektoratu izda načelnik v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin usta-, noviteljic po poprejšnjem mnenju delovne skupnosti. 11 11. člen Delavci v delovni skupnosti samostojno odločajo o uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti. v skladu z zakonom. Delovna skupnost sprejme svoj statut in druge sainoupravne splošne akte, s katerimi ureja samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti ter način njihovega uresničevanja. 12. člen Sredstva za delo inšpektorata se zagotavljajo v _ roračunu občin ustanoviteljic. Obseg sredstev se določi glede na naravo oziroma pomen, vrsto in zahtevnost del in nalog, določenih s programom dela in glede na ocenjeni obseg ter delovrie in druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje, kakor tildi na dosežene rezultate dela. Sredstva se zagotavljajo s posfebriitri sporazumom. Sredstva za delo inšpektorata razporedi s predračunom, dokončno pa .razdeli z zaključnim računom načelnik po predhodnem mnenju delovne skuphosti. Načelnik je odredbodajalec za uporabo sredstev Za delo inšpektorata. 13. člen Delavci v delovni skupnosti inšpektorata prido-oivajo dohodek delovne skuphosti iz sredstev za delo uprave primerno načelom svobodne menjave dela vami in merili iz samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora. Dohodek razporejajo delavci delovne skupnosti s finančnim načrtom in z zaključnim računom na na- čin in po postopku, ki je določen s statutom delovne skupnosti. 14. člen Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic se dogovorijo, v kakšnem razmerju bodo občine ustanoviteljice zagotavljale sredstva za delo inšpektorata. Sredstva za opravljanje nalog, ki niso zajeta v programu dela, zagotovi občina, ki zahteva opravljanje takšnih nalog. 15. člen Skladno z določbami tega odloka izvršni sveti občinskih skupščin ustanoviteljic sklenejo poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, svoje obveznosti in pravice do inšpektorata ter njene obveznosti in pravice do občin ustanoviteljic. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-1/81-9 Cerknica, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 170. Na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (tlradni list SFRJ, št. 1/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih občinskih Organov ria področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene 1. člen Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu': zvezni zakon) in zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cehe (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) pravice in dolžhosti organov Skupščine občine Cerknica na področju družbene kontrole Cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene občine Cerknica I. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE CERKNICA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica lahko sklepa z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in pristojnostmi organi drugih občin v SR Sloveniji dogovor o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Cerknica. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Cerknica, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica lahko za posamezne kmetijske in živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi proizvajalske prodajne in zaščitne cene zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu. 7. člen Ce Izvršni svet Skupščine občine Cerknica oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov in storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet Skupščine občine Cerknica zagotovi in določi kompenzacije v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne l^antrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela. 8. člen Ce nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom občine Cerknica in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov na oblikovanje cen ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena republiškega zakona in 58. člena zveznega zakona in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko Izvršni svet Skupščine občine Cerknica podpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je dolžan v primeru, ko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s predpisom v skladu s 14. členom republiškega zakona ugotovi, da obstajajo pogoji za predpisovanje ukrepov neposredne kontrole cen iz pristojnosti občin in določi pristojnim občinskim organom natančnejša merila in pogoje za predpisovanje teh ukrepov, predpisati ukrepe neposredne kontrole cen. 10. člen Če Izvršni svet Skupščine občine Cerknica predpiše ukrepe neposredne kontrole cen, ki velja ža vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti Skupščino občine Cerknica. 11. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je s 3. členom republiškega zakona in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ druž-' benopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. II. SKUPNOSTI ZA CENE 12. člen Za opravljanje zadev iz republiškega in zveznega zakona, za katere je določeno, da jih opravljajo skupnosti za cene, če gre za proizvode in storitve katerih cene so v pristojnosti občine, se ustanovi skupnost za cene občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v Notranjski medobčinski gospodarski zbornici Postojna. Samoupravni sporazum se sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, Notranjska medobčinska gospodarska zbornica Postojna, Občinska konferenca SZDL Cerknica, Občinski svet ZSS Cerknica in organizacije potrošnikov na ravni občine. V upravljanju skupnosti sodelujejo, poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka na način, ki ga določa ta odlok. 13. člen Skupnost za cene opravlja dela in naloge, ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za cene. 14. člen Skupnost poroča najmanj enkrat na leto Skupščini občine Cerknica in Izvršnemu svetu Skupščine občine Cerknica o izvajanju določene politike cen. 15. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje skupnosti za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 12. člena tega odloka na delo skupnosti, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 16. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet skupnosti soglasno, o vseh drugih vprašanjih s svojega delovnega področja pa z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih, o katerih odloča soglasno, soglasje ne doseže, obvesti svet skupnosti o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, ki dokončno odloči o spornem vprašanju. III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok in so izdani predpisi in drugi akti, ki so nujni za oblikovanje cen proizvodov in storitev in opravljanje družbene kontrole cen v skladu z zveznim, republiškim zakonom in s tem odlokom, preneha veljati odlok o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj s področja družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73 in 31/74). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/81-9 Cerknica, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. m. Na podlagi 5. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) in 167. člena statuta občine Cerknica (Ufadni list SRS, št. 20/74) ter skladno z določili dogovora o oblikovanju družbenih svetov občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi družbenega sveta občine Cerknica 1. člen Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja in nadaljnjega razvijanja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja in izmenjave mnenj med skupščino občine in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi se v občini Cerknica ustanovi družbeni svet. 2. člen Družbeni svet v občini daje pobude in obravnava načelna vprašanja v zvezi z oblikovanjem politike in priprav odlokov in drugih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnava načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem sprejete Politike in izvrševanjem predpisov. 3. člen V občini Cerknica se ustanovi družbeni svet za razvoj političnega sistema in družbenoekonomskih odnosov. 4. člen Družbeni svet za razvoj političnega sistema in družbenoekonomskih odnosov obravnava vprašanja uresničevanja ustavne vloge občine, razvoja komu-nalnega sistema, delovanja delegatskega in skupščin-skega sistema, določanje družbenogospodarske, socialne in prostorske politike, združevanja dela, zem- lje in sredstev, pridobivanja in razporejanja dohodka, priprav planskih dokumentov in spremljanje uresničevanja predpisov in drugih splošnih aktov, pomembnih za družbenopolitično skupnost, združeno delo in samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 5. člen V družbeni svet za razvoj političnega sistema in družbenoekonomskih odnosov delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci: — Skupščina občine Cerknica, — Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, — OK ZKS Cerknica, — OK SZDL Cerknica, — OS ZSS Cerknica, — OK ZSMS Cerknica, - — OO ZZB NOV Cerknica. 6. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določijo v svojih splošnih aktih organe iz katerih delegirajo praviloma po enega delegata na posamezno sejo družbenega sveta. 7. člen Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta. Z aktom o izvolitvi predsednika se določi tudi čas trajanja njegove funkcije. Predsednik družbenega sveta vodi delo sveta, sklicuje in predseduje sejam sveta, predlaga dnevne rede sej, skrbi za izvajanje sprejetih mnenj in predlogov in izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti svet. Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik SO Cerknica. 8. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi, ki ga določijo udeleženci v delu sveta na podlagi medsebojnega dogovora. Koordinacijski odbor družbenega sveta skrbi za pripravo delovnega programa sveta, za dogovarjanje med udeleženci v delu sveta o sklicevanju in pripravah sej sveta, spremlja izvajanje sprejetih mnenj in predlogov ter opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti družbeni svet. Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. 9. člen Družbeni svet lahko oblikuje delovne skupine ali komisije za obravnavo posameznih vprašanj z delovnega področja .sveta ali za pripravo mnenj in predlogov o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava družbeni svet. 10. člen itfa podlagi delovnega programa oziroma dogovora v koordinacijskem odboru sveta družbeni svet obravnava vprašanja s svojega delovnega področja ter oblikuje mnenja in predloge na sejah, ki jih pripravljajo udeleženci pri delu sveta. Pri delu družbenega sveta sodelujejo tudi drugi organi, organizacije in skupnosti, ki sicer ne delegirajo delegatov v družbeni svet, pa tudi posamezniki, kadar koordinacijski odbor sodi, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno za uspešno delo sveta. 11. člen Družbeni svet pošilja svoja mnenja in predloge udeležencem pri delu sveta in drugim organom, organizacijam ter skupnostim, ki so odgovorni za pripravo odločitev oziroma aktov, na katera se mnenja in predlogi nanašajo. Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega Sveta. Ce organi iz prvega odstavka tega člena ne sprejmejo mnenja ali predloga družbenega sveta, o tem obvestijo organ, ki je pristojen za odločanje o zadevi, prek njega pa tudi družbeni svet. Kadar družbeni svet obravnava vprašanja, ki spadajo v pristojnost organov, organizacij ali skupnosti oziroma prvega odstavka tega člena, sodelujejo pri delu družbenega sveta tudi njihovi predstavniki. 12. člen Upravni organi, organizacije in strokovne službe so dolžne na zahtevo predsednika družbenega sveta zagotoviti svetu podatke, dokumentacijo in strokovno pomoč iz svojega delovnega področja. 13. člen Administrativno-tehnična in določena strokovna opravila za družbeni svet opravlja sekretariat občinske skupščine in občinski upravni organi, v katere pristojnost spadajo zadeve, ki jih obravnava družbeni svet. 14. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o delu, s katerim natančneje določi organiziranost, način dela sveta in druga vprašanja pomembna za delo sveta. 15. člen Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavlja jo v občinskem proračunu. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/81-9 Cerknica, dne 29, decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 172. Na podlagi 5. in 6. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) in skladno z določili statuta občine Cerknica ter zaradi zagotavljanja organiziranega družbenega vpliva na uveljavljanje in razvijanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema sklenejo udeleženci Skupščina občine Cerknica, Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, Občinska konferenca SZDL Cerknica, Občinska konferenca ZKS Cerknica, Občinski svet ZSS Cerknica, Občinska konferenca ZSMS Cerknica Občinski odbor ZZB NOV Cerknica DOGOVOR o oblikovanju družbenega sveta občine Cerknica I Udeleženci tega dogovora oblikujejo družbeni svei, občine Cerknica za popolnejše uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva na uveljavljanje in razvijanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov, ter za čimširši družbeni vpliv na uresničevanje funkcije oblasti, določanje in izvajanje družbene politike ter za upravljanje drugih družbenih zadev. II Družbeni svet zlasti: — zagotavlja demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo pri oblikovanju in uresničevanju politike pri izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov; — daje pobude in obravnava načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih aktov; — omogoča zagotavljanje demokratičnega družbenega vpliva vseh ustvarjalnih sil družbe na delo organov družbenopolitične skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti na njenem območju. m Družbeni svet daje mnenja in predloge udeležencem (v delu sveta in drugim organom in organizacijam ter skupnostim, ki so odgovorne za sprejemanje, izvajanje in spremljanje izvajanja odločitev o zadevah, na katere se mnenja in predlogi družbenega sveta nanašajo. IV V občini Cerknica se ustanovi družbeni svet za razvoj političnega sistema in družbenoekonomskih odnosov. V Družbeni svet ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim se določi tudi področje dela družbenega sveta, udeleženci v delu sveta in način njihovega delovanja, način zagotavljanja sredstev za delo sveta ter opravljanje strokovnih in drugih nalog za potrebe sveta. Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. Z njim podrobneje uredi organizacijo in način dela sveta, način uresničevanja javnosti dela sveta ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta VI Družbeni svet sestavljajo delegati, ki jih delegirajo posamezni udeleženci v delu sveta v skladu s svojimi akti in tem dogovorom. Družbeni svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi. Udeleženci v delu družbenega sveta delegirajo delegate za vsako sejo družbenega sveta posebej, glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta. Pri delu sveta sodelujejo skladno s programom dela sveta in glede na vprašanja, ki se obravnavajo, tudi delavci strokovnih in drugih organizacij, ki niso udeleženci v delu sveta, ter družbenopolitični, strokovni in drugi javni delavci ter posamezniki. VII Predsednik družbenega sveta izvoli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta. VIII Ta dogovor se lahko spremeni na pobudo enega axi več udeležencev po istem postopku kot je bil sklenjen. Pobudo obravnavajo vsi udeleženci tega dogovora. IX Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci v delu družbenega sveta. Št. 020-1/81-9 Cerknica, dne 29. decembra 1980. Skupščina občine Cerknica Janez Pakiž L r. Izvršni svet ' Skupščine občine Cerknica Franc Strle L r. Občinska konferenca SZDL Cerknica Franc Tavzelj L r. Občinska konferenca ZKS Cerknica Drago Frlan 1. r. Občinski svet ZSS Cerknica Filip Žagar 1. r. Občinska konferenca ZSMS Cerknica Zdravko Novak 1. r. Občinski odbor ZZB NOV Cerknica Jože Telič 1. r. GROSUPLJE 173. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji vseh treh zborov dne 24. decembra 19?0 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju leta 1981 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1981, se bodo začasno, nadalje pa do 31. marca 1931 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na Podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov ib njihove razporeditve 2. člen Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov proračuna za leto 1980. 3. člen Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del prihodkov in njihovega razporeda v proračunu obline Grosuplje za leto 1981. 4. člen Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za reto 1980 se bodo smiselno uporabljale tudi pri izvrševanju začasnega financiranja v I. trimesečju 1981. 5. člen Izvršni svet Skupščine oočine Grosuplje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb posojilo v ustrezni višini iz sredstev rezervnega sklada proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. dalje. Št. 400-13/80 Grosuplje, dne 24. decembra 1980. \ , ■ Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 174. Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v dnižbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1980 sprejela ODLOK o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1. člen Za delno kritje stroškov sanacije nastale škode kot posledica elementarne nezgode — naliva in povodnji, ki je v mesecu avgustu in septembru 1980 uničila in poškodovala posamezne cestne odseke na občinskih cestah, se uporabi 250.000 din rezervnega sklada občine Grosuplje. ' 2. člen Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se uporabljajo za navedene namene brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo za delno kritje nastale škode naslednjim uporabnikom: Komunalni skupnosti Grosuplje — enoti za ceste: — za delno sanacijo in ureditev odvodnjavanja občinskih cest 250.000 din. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-31/80 Grosuplje, dne 17. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 175. Na podlagi določil 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) z namenom, da se zagotavljajo sredstva za financiranje programa požarnega varstva, opredeljena v samoupravnem sporazumu o obsegu in načinu združevanja ter uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacije programa skupnosti varstva pred požarom občine Grosuplje in določil 180. in 191. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na svoji skupni redni seji dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Grosuplje za leto 1981 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu, navedenim v glavi tega odloka, so po do-dočilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za financiranje programa skupnosti požarnega varstva občine Grosuplje. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov', ki z osebnim delom •in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom na območju občine Grosuplje plačujejo ta prispevek po stopnji 0,45 %> od bruto osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega de^c ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iij se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Prispevek odmerja in pobira davčna uprava SOB Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Št. 400-14/80 Grosuplje, dne 24. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 176. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o p-i-silnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje 1. člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena stanovanj in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za območje občine Grosuplje za leto 1981. 2. člen Območje občine Grosuplje se zaradi določitve vrednosti stavbnega zemljišča, katerega vrednost se spreminja glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja, razdeli na tri območja: — prvo območje: Grosuplje in Šmarje, — drugo območje:. Ivančna gorica—Studenec— Stična—Vir, Krka in Krška vas, Šentvid pri Stični, Višnja gora, Videm—Predstruga in Zagradec na Dolenjskem—-Fužina in — tretje območje: naselja, ki se urejajo z urbanističnim redom. 3. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na območju občine Grosuplje znaša 9941 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini: — prvo območje: 0,9 % od cene, določene v prejšnjem odstavku, — drugo območje: 0,8% od cene, določene v prejšnjem odstavku, — tretje območje: 0,7% od cene, določene v prejšnjem odstavku. 4. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Grosuplje so 1491 din za m2 koristne stanovanjske površine, od tega: — 55 °/o za individualno potrošnjo v znesku 820 din, — 45 °/o za kolektivno potrošnjo v znesku 671 din. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 1/80). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38.16/80 Grosuplje, dne 24. decemora 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 177. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) ter po opravljenem predhodnem postopku v smislu 11. člena zakona o urbanističnem planiranju je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o novelacui urbanističnega programa za območje občine Grosuplje 1. člen 1. člen odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 1/79) se spremeni tako, da se glasi: S tem odlokom se sprejme spremenjeni in dopolnjeni novelirani urbanistični program za območje občine Grosuplje, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje, št. projekta 2660 v letu 1980 na osnovi srednjeročnih in dolgoročnih programov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. 2. člen 4. člen se dopolni tako, da se za besedilom — zazidalni načrti — doda besedilo — ureditveni načrti. 3. člen V 6. členu se v 2. odstavku besedilo prve alinee dopolni tako, da se za besedilom — površine centra ~~ doda besedilo — nad 1 ha velikosti. V istem odstavku se za zadnjo alineo doda nova alinea: — površine centra do velikosti 1 ha. V 3. odstavku se na koncu alinee doda besedilo — tudi na območju že sprejetih zazidalnih načrtov. Z isto lokacijsko dokumentacijo se opredeli lega, funk-ci.ia, višina, oblikovanje in namembnost objektov na Površini dopolnilne gradnje — 4. člen V 7. členu se v prvi vrsti za besedo — regional-. — v ustreznem številu in sklonu dodata besedi — in lokalna —. V tretji vrsti se za besedo — koridorji — doda besedilo — vodovodi, vodopreskrbni objekti, agro in hidromelioracije —. 5. člen Za prvim odstavkom 8. člena se doda nov drugi odstavek: Varstvo spomeniško zaščitnega objekta obsega le parcelo, na kateri stoji ta objekt in njegovo funkcionalno zemljišče. V sedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek se namesto besede — zavarovalnih — doda besedilo — spomeniško zavarovanih —. Doda se nov četrti odstavek: Sestavni del spremenjene in dopolnjene novela-cije urbanističnega programa za območje občine Grosuplje bo izdelana grafična in tekstualna priloga s strani Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, ki bo točno definirala stopnje spomeniških režimov in njihova vplivna območja z navedbo priimkov in imen lastnikov spomeniško zaščitenih objektov ob pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena. 6. člen V 9. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: Na drugih kmetijskih in gozdnih površinah, ki ne spadajo v prvo območje kmetijskih zemljišč, se.dovolijo gradnje in gradbeni posegi, vendar samo s soglasjem Kmetijske zemljiške skupnosti 7. člen 10. člen se na koncu dopolni s tremi novimi ali-neami: — površine za rekreacijske namene, — površine zaščitenih naravnih parkov, — površine lokacij za Rome. 8. člen Spremembe in dopolnitve noveliranega urbanističnega programa so na vpogled občanom in organizacijam pri oddelku za urbanizem in gradbene zadeve Skupnosti občine Grosuplje. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-12/78 Grosuplje, dne 24. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 178. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o izvedbi melioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območji' »Ratike« v k. o. Videm in k. o. Podgora 1. člen S tem odlokom se ureja melioracija kmetijskih zemljišč na območju »Ratike«, določenem v projektu, navedenem v drugem odstavku tega člena v k. o. Videm in k. o. Podgora in način rabe teh zemljišč po izvedeni melioraciji z namenom, da se zmanjša vlaga v tleh in zniža podtalnica. Melioracija se izvede po projektu št. 332/290, ki ga je naročila Kmetijska zemljiška skupnost po sklepu seje skupščine na seji dne 5. marca 1980, izdelal na VGP-Hidrotehnik Ljubljana. 2. člen Investitorji melioracije so: Kmetijska zadruga Dobrepolje, Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje in Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, nosilec investicije pa je Kmetijska zadruga Dobrepolje. 3. člen Sredstva za izvedbo melioracije zagotovijo investitorji. Za poseganje v zemljišča sklene nosilec investicije z lastniki zemljišč pogodbo. 4. člen Če ne pride do sklenitve pogodbe iz prejšnjega člena se izvedejo dela na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. 5. člen Nosilec investicije je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav. Osnova za izračun amortizacij so sredstva, ki so bila uporabljena za melioracijska dela na zemljiščih kmetov — kooperantov. 6. člen Nosilec investicije in lastniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. 7. člen Nosilec investicij je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju in o sredstvih za izvedbo melioracij ter za vzdrževanje objektov in naprav. 8. člen Lastniki zemljišč morajo po izvršenih melioracijskih delih rabo zemljišč prilagoditi proizvodnemu programu nosilca investicije. Raba zemljišč in kulture morajo ustrezati kvaliteti zemliišča r,r> Uvedeni hidromelioraciji. 9. člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi nosilec investicije. Dokumentacija navedena v 1. členu je občanom na vpogled pri Kmetijski zadrugi Dobrepolje. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-6/80 Grosuplje, dne 24. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 179. Na podlagi 3. člena zakona b sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 238, člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o poveritvi javnega pooblastila za izvrševanje določenih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov pisarnam krajevnih skupnosti Ambrus, Ivančna Gorica, Krka, Muljava, Šentvid pri Stični, Videm - Dobrepolje, Višnja gora in Zagradec 1. člen Da bi se zagotovilo bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic, pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, -se pisarnam krajevnih skupnosti Ambrus, Ivančna gorica, Krka, Muljava, Šentvid pri Stični, Videm Dobrepolje, Višnja gora in Zagradec (v padal j njem besedilu: pisarnam krajevnih skupnosti) po ver j a javno pooblastilo za izvrševanje naslednjih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov: — sprejemanje vseh vlog delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, naslovljenih skupščini občine, izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom, razen geodetski upravi ter posredovanje le-teh pristojnim organom, — prodaja taksnih vrednotnic za plačevanje upravnih taks, * . — sprejemanje vlog in izpeljava postopka za prodajo kmetijskih zemljišč, — druga opravila iz pristojnosti občinskih upravnih organov, za katere se s krajevno skupnostjo sporazume izvršni svet, razen zadev inšpekcijskega nadzorstva. 2. člen Krajevne skupnosti se lahko sporazumejo o ustanovitvi skupne pisarne, ki bo izvajala poverjeno javno pooblastilo za območje dveh ali več krajevnih skupnosti. 3. člen S sporazumom med izvršnim svetom skupščine občine in posamezno krajevno skupnostjo se določi način izvajanja javnega pooblastila, način financiranja opravil iz 1. člena tega odloka ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornost5 4. člen Opravila iz 1. člena tega odloka se prenesejo na pisarne krajevnih skupnosti, ko posamezna krajevna skupnost zagotovi prostorske, kadrovske in druge pogoje za učinkovito izvajanje s tem odlokom poverjenih nalog. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-9/80 Grosuplje, dne 24. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 180. 1. člen Drugi člen odloka o proračunu občine Idrija za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 8/80) se spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo 56,546.000 in se razporedijo: — po posebnem delu proračuna v znesku 53,951.800 — za tekočo proračunsko rezervo v znesku 55.200 — za intervencije v gospodarstvu (posebna partija žiro računa proračuna) v znesku 2,539.000 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207.. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 400-7/80 Idrija, dne 26. decembra 1980. ODLOK Predsednik o spremembah in dopolnitvah odloka 0 proračunu občine Idrija za leto 1980 Bilanca prihodkov in splošnega Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. razporeda prihodkov Prihodki Znesek Razpored prihodkov Znesek 1 Davek na dohodek in iz osebnih 01 Dejavnost organov DPS 26,348.500 dohodkov 13,067.000 02 Dejavnost ljudske obrambe 3,306.300 2 Prometni davek,, davek na premo- 03 Dejavnost DPO in društev 3,027.200 ženja in od premoženja 17,^28.000 04 Negospodarske investicije 10,162.500 3 Takse 2,560.000 05 Socialno skrbstvo 7,766.400 4 Dohodki po posebnih predpisih 1,046.000 06 Zdravstveno varstvo 49.400 5 Dohodki upravnih organov in drugi 07 Urbanizem in geodezija 1,405.000 dohodki 1,218.000 08 Dejavnost KS 396.000 6 Dohodek od drugih DPS 20,678,000 09 Investicije in intervencije v gospo- 7 Prenesena sredstva 749.000 darstvu 927.600 10 Tekoča proračunska rezerva 55.200 11 Obveznosti iz preteklih let 22.900 12 Rezervni sklad 540.000 13 Izločena sredstva 2,539.000 Skupaj prihodki 56,546.000 Skupaj razpored prihodkov 56,546.000 i 181. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in 207. Člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela, 1 ODLOK o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Idrija I. SPLOSNE DOLOČBE • 1. člen S tem odlokom se ureja delovni čas v delovnih crganizacijah in zasebnih obratovalnicah, ki oprav- ljajo trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnost in niso pristopile k sklenitvi samoupravnega sporazuma v poslovnem času. 2. člen Občinski upravni organ, pristojen za gostinstvo, trgovino in obrt, lahko v izjemnih primerih izda soglasje, da se poslovni čas poslovalnic podaljša, skrajša ali 'bistveno spremeni ali da se obrati začasno zaprejo, po predhodnem soglasju KS oziroma organizacije potrošnikov. 3. člen Poslovni čas mora biti „izobešen na vidnem mestu v vsaki trgovini, gostinskem obratu ter v obrtni delavnici. 4. člen Poslovni čas se določi različno glede na poletno in 'zimsko sezono, ki pa ne sovpada s turistično sezono (julij—avgust, januar—februar). Poletna sezona traja od 1. aprila do 30. septembra, zimska pa od 1. oktobra do 31. marca. II. POSLOVNI CAS 1. Trgovina 5. člen „„vine z deljenim delovnim časom so odprte: — v poletni sezoni od ponedeljka do petka od 7.30 do 12. ure in od 16. do 19. ure — v zimski sezoni Od ponedeljka do petka od 7.30 do 12. ure in od 15. do 18. ure. 2. Trgovine z neprekinjenim poslovanjem (non stop) so odprte: — v poletni sezoni od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure — v zimski sezoni od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure. 3. Delovni čas ob sobotah je: — dopoldne od 7. oziroma 7.30 ure do 12. oziroma 13. ure — popoldan so trgovine z živili dolžne zagotoviti dežurstvo v skladu s potrebami potrošnikov v večjih krajih (Cerkno, Črni vrh, Idrija, Sp. Idrija). 6. člen Če je 31. december delovni dan, lahko trgovine prenehajo poslovati ob 16. uri. Ne glede na določilo 5. člena tega odloka, je v trgovinah v manjših naseljih lahko poslovni čas tudi krajši in izven navedenih ur, predhodno pa je potrebno dobiti soglasje pristojnega upravnega organa ob upoštevanju mnenja krajevne skupnosti oziroma organizacije potrošnikov. Kadar trajajo prazniki več kot dva dni, mora biti v večjih krajih odprta tretji dan vsaj po ena trgovina z živili, kruhom in mlekom v času od 8. do 11. ure. Delovne organizacije so dolžne posebej obvestiti potrošnike o poslovnem času ob prazniki najmanj tri dni prej. 2. Gostinstvo 7. člen Gostinski obrati družbenega in zasebnega sektorja poslujejo okvirno med 6. uro in 23. uro. Obrati se odpirajo najkasneje ob 10. uri in zapirajo najprej ob 20. uri. Hotelske restavracije lahko poslujejo v času, ki je običajen za tovrstne obrate (čas kosila, večerje). Nočni bari in disco klubi poslujejo med 20. in 3. uro. Poslovni čas bifejev v okviru trgovin je lahko enak kot v trgovini. Sprejemanje gostov na prenočišče časovno ni omejeno. Gostinski obrati so dolžni poslovni čas in vse spremembe priglasiti pristojnemu upravnemu organu. 8. člen Ob raznih plesnih in drugih prireditvah so gostinski obrati odprti dalj časa, vendar največ do 2. ure. Ob dnevih pred državnimi prazniki oziroma na državni praznik, na pustno soboto in pustni torek so lahko gostinski obrati odprti vso noč. Gostinski obrati lahko po rednem delovnem času poslujejo časovno neomejeno za zaključene družbe (poroke, obletnice ipd.), zagotoviti pa morajo izpolnitev določil odloka o javnem redu in miru. 9. člen Gostinski obrati so lahko zaprti en ali dva dni v tednu (prost dan), po predhodnem soglasju občinskega upravnega organa, ki pri izdaji takega dovoljenja upošteva razporeditev prostih dni v posameznem kraju ali območju in mnenje krajevne skupnosti oziroma organizacije potrošnikov. Kolikor prost dan sovpade s praznikom, se ga prenese na prvi naslednji delovni dan. Gostinski obrati, ki imajo izdano obrtno dovoljenje samo za določene dni v tednu, lahko poslujejo krajši čas, kot je v prejšnjih členih, pridobiti pa si morajo predhodno soglasje občinskega upravnega organa z upoštevanjem mnenja krajevne skupnosti oz. organizacije potrošnikov. Gostinski obrati ne smejo vršiti vzdrževalnih del poslovnih prostorov v.; glavni turistični sezoni. 3. Obrt 10. člen Obrtne delavnice morajo biti odprte najmanj 7 ur dnevno. Okvirni poslovni čas je med 6. in 20. uro glede na potrebe v krajevni skupnosti in na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa. 4: Druge dejavnosti 11. člen 1. Bencinske črpalke poslujejo: — v poletni sezoni od 6. do 20. ure — v zimski sezoni od 7. do 19. ure — bencinska črpalka v Godoviču je ob nedeljah m praznikih zaprta. — bencinska črpalka v Cerknem lahko posluje ob nedeljah s skrajšanim delovnim časom v soglasju z občinskim upravnim organom in ob upoštevanju mnenja organizacije potrošnikov. 2. Trafike poslujejo po določbah, ki veljajo za trgovino na drobno. 3. Slaščičarne poslujejo najmanj 7 ur dnevno, okvirni poslovni čas je od 7. do 21. ure. Začasno prenehanje poslovanja teh obratov zaradi koriščenja dopusta se lahko dovoli v eni sezoni največ do 14 dni. III. KAZENSKE DOLOČBE l 12. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dih se kaznuje delovna organizacija ali samostojni obrtnik: 1. če ne priglasi obratovalnega časa pristojnemu upravnemu organu, 2. če nima obrata odprtega v določenem času, 3. če ima gostinske obrate odprte dalj časa, kot določa odlok, 4. če nima vidno objavljen obratovalni čas Za prekršek iz prvega odstavka se kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din. IV. KONČNI DOLOČBI ' 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost odloka v poslovnem času v trgovskih in gostinskih obratih ter v obrtnih delavnicah na območju občine Idrija, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 6/77. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-5/80 Idrija, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine .občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 182. Na podlagi 125, in 126. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SKS, št. 11/80) ter 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega, dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Strojne tehnične šole Elektrogospodarskega šolskega centra Branko Brelih Nova Gorica pri Enoti za izobraževanje odraslih Šolski center Idrija 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Strojne tehnične šole Elektrogospodarskega šolskega centra Branko Brelih Nova Gorica pri Enoti za izobraževanje odraslih Šolski center Idrija. 2 Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-8/79 Idrija, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 183. Na podlagi 206. in 319. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 in na skupni B®ji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela SKLEP • uvedbi postopka za spremembo statuta občine Idrija 1 Uvede se postopek za spremembo statuta občine Idrija. 2 Postopek za spremembo statuta se izvrši po določilih 317., 318. in 319. člena statuta. 3 Pri pripravi sprememb statuta občine Idrija naj se upošteva besedilo osnutkov ustavnih amandmajev in druge sistemske predpise, ki po uveljavitvi narekujejo spremembe sedanjega statuta. * 4 Ta sklep velja takoj. St. 011-3/80 Idrija, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 184. KAMNIK Skupščina občine Kamnik je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-40/80) ter 70. in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS,, št. 7/78) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 1. člen ■ Drugi člen odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni, list SRS, št. 12-645/79) se spremeni in glasi: Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pripravi in v IV. četrtletju leta 1980 predloži Skupščini občine Kamnik osnutek, v I. četrtletju 1981 pa predlog družbenega plana. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-9/79 Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. ini. L r. 185. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 175. in 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih blagovnih rezervah 1. člen V drugem odstavku 20. člena odloka o občinskih blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 28/80) se znesek »10.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »3.000 dinarjev«. ! 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva uveljavitve odloka o občinskih blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 28/80). St. 020-41/80 Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 186. Skupščina občine Kamnik je na na podlagi 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 4/78) in 28. /člena sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 27/80) ter 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/79), na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik I. SPLOSNE določbe 1. člen S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi, strokovna služba skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba) ter določa njihovo delovno področje. 2. člen Upravni organi opravljajo na delovnih področjih, določenih s tem odlokom upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine. Naloge iz svoje pristojnosti opravljajo pod pogoji in na način določen z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu, z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter v skladu s statutom občine Kamnik. 3. člen Upravni organi izvajajo določeno politiko in smernice ter izvršujejo zakone, odloke, druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta občine ter širših družbenopolitičnih skupnosti; odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij; izdajajo izvršilne predpise; odločajo o upravnih zadevah; opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve; pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakon ter statut občine. 4. člen Upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi orgpni drugih družbenopolitičnih skupnosti, OZD, SIS, KS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri reševanju vprašanj, za katere je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezanost in usklajenost. S svojim delom zagotavljajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, OZD, SIS, KS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 5. člen Upravni organi lahko na podlagi sklenjenega sporazuma opravljajo vse, ali določene naloge in opravila tudi za druge državne organe, SIS, KS in družbenopolitične organizacije v občini. 6. člen V mejah svojih pristojnosti izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe upravni organi sodelujejo med seboj' ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno Samozaščito, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter republiških upravnih organov. Skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem območju, 'spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja. 7. člen Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in predpisih skupščine družbenopolitične skupnosti in za svoje delo odgovarjajo skupščini in izvršnemu svetu družbenopolitične skupnosti. Pri svojem /delu se morajo ravnati po smernicah skupščine družbenopolitične skupnosti in načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. 8. člen Če upravni organi in strokovna služba ne opravljajo svojih obveznosti po tem odloku v redu in pravočasno, se lahko uvede postopek za oceno njihovega dela in postopek za oceno strokovnosti dela funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. 9. člen Upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi Z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje ter družbenopolitično izobraževanje delavcev. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV 1. Organizacija upravnih organov 10. člen Upravni organi se ustanovijo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi. Organizirani so kot: — komite, — sekretariat, — oddelki, — uprave. Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in pomena, zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov. Sekretariat in oddelki se ustanovijo za opravljanje zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov. Uprave se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu. 11. člen Kolegijsko voden upravni organ je: — komite za družbenoekonomski razvoj. Individualno vodeni upravni organi so: — sekretariat za občo upravo, — oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za notranje zadeve, — uprava za družbene prihodke, — geodetska uprava. Za opravljanje določenih zadev delujejo v sestavu oddelka za notranje zadeve naslednji krajevni uradi: — KU Tuhinj, — KU Motnik, — KU Komenda. 12. člen Upravne organe vodijo: komite — predsednik, sekretariat — sekretar, oddelke in uprave pa načelniki. Funkcionarji imajo lahko namestnika. 13. člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih. 2. Delovna področja upravnih organov 14. člen Komite za družbenoekonomski razvoj opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo: — pripravo delovnih programov izdelave družbenih planov, usmerjanja in usklajevanja dela na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja ter na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov; — nudenje pomoči osnovnim nosilcem planiranja v OZD, SIS ter krajevnih skupnostih, na usklajevanje dogovarjanja o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, oblikovanje osnutkov dogovora o temeljih plana ter dokumentov za izvajanje družbenega plana v tekočem letu; — spremljanje uresničevanja plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah Plana, ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje; — opravljanje nalog s področja industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterine, lova in ribolova, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma ter prometa in zvez; — področje urbanističnih, gradbenih, komunalnih, vodnogospodarskih, stanovanjskih in premoženjskopravnih zadev, na prostorsko in urbanistično urejanje ter varovanje človekovega okolja, na smotrno izrabo prostora in urejanje naselij; — spremljanje in analiziranje vseh oblik splošne in skupne porabe; — spremljanje in usklajevanje nalog s področja delovanja vseh družbenih dejavnosti, ter predlaga ustrezne ukrepe; —• gibanje gospodarstva in negospodarstva, inve-sticijsk- dejavnost ter proučevanje stanja in razvoja drobnega gospodarstva v občini; — statistično raziskovanje; — ugotavljanje stanja in predlaganje ukrepov za odpravo motenj v OZD s področja gospodarstva in negospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati svojih, z zakonom določenih obveznosti, in dajanje pobud za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v OZD, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes; — opravljanje drugih nalog, ki so v pristojnosti tega organa. 15. člen Sekretariat za občo upravo opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo: — spremljanje samoupravnih odnosov v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zvezi s tem predlaga izvršnemu svetu in skupščini ustrezne ukrepe; — usklajenost samoupravnih splošnih aktov, h katerim daje soglasje, oziroma jih potrjujeta skupščina in izvršni svet; — nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in pisarniškem poslovanju; — razvoj organizacije, metod in tehnike dela upravnih organov; — sodelovanje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov; — zadeve borcev in invalidov ter urejanje grobišč in spomenikov NOB; — delovna razmerja in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev upravnih organov; — področje finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun, sredstev za delo upravnih organov, obračun osebnih dohodkov in na druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in finančnih načrtov delovne skupnosti; — organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbami in opremo upravnega organa, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalnice gradiv, ekonomata, vodenje arhiva; — inšpekcijski nadzor s področij: urbanizma, gradbeništva, kmetijstva, veterine, dela in delovnih razmerij, tržne in sanitarne inšpekcije, komunalnega nadzora ter ostalih področij; — upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov. 16. č’ Inšpekcijske službe se lanko organizirajo tudi v medobčinski ali regijski inšpekcijski organ za eno ali več področij v skladu z 2. odstavkom 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile ter o renubliških unravnih organih. 17. člen Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo: — izvrševanje predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, gradnje in vzdrževanje zaklonišč ter izvrševanje obveznosti v civilni zaščiti; • — ukrepe za pripravljenost in mobilizacijske ukrepe organizacij, skupnosti in državnih organov; — občinski razvojni načrt na področju ljudske obrambe in dajanje strokovne pomoči pri pripravi obrambnih načrtov v OZD, SIS in KS ter skrbi za njihovo usklajenost z občinskim obrambnim načrtom; — strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov in obrambnih načrtov s področja ljudske obrambe; — oblikovanje in usposabljanje enot civilne zaščite ter organizacijo in izvajanje pouka za obrambo in zaščito; — organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter kriptografskega zavarovanja podatkov; — razporejanje prebivalstva v oborožene sile, enote civilne zaščite in na delovne dolžnosti, v organizacije združenega dela in druge organizacije; — pridobivanje mladih za vojaške šole; — opravljanje drugih nalog, ki mu jih nalagajo predpisi. 18. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo: — združevanje občanov, javne shode in prireditve; — posest in nošenje orožja in streliva; — državljanstvo, osebna imena, sklepanje zakonskih zvez, matične knjige ter vodenje registra prebivalcev, prijavljanje stalnega in začasnega prebivališča in prebivanje tujcev; — izdajanje osebnih izkaznic in potnih listin za prehod čez državno mejo; — ukrepe za odvzem prepovedanega tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja; — registracijo vozil, varnost cestnega prometa in opravljanje vozniških izpitov; — varstvo pred požari; — naloge v sistemu družbene samozaščite; — organizacijo krajevnih uradov; — druge naloge, ki so dane v pristojnost občinam. - 19. člen Uprava za družbene prihodke opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo: — proučevanje in analiziranje davčne politike, dajanje pobud in pripravo ukrepov s tega področja; — odmero, evidenco in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti finančne narave; — zbiranje podatkov in vodenje evidenc o prihodkih iz posameznih virov; — sestavljanje zaključnih računov, bilanc ter drugih finančnih poročil; — davčno inšpekcijo in davčno kontrolo; — komisijo za ugotavljanje izvora premoženja; — vodenje postopka o prekrških v skladu z zakonskimi določili; — druge naloge, v skladu s predpisi na tem področju. 20. člen Geodetska uprava opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo: -— planiranje in koordiniranje geodetske službe na območju občine; — izdelavo in vzdrževanje kart, načrtov in osnovne mreže geodetskih točk. ter zemljiškega katastra; — vzdrževanje in vodenje zbirnega katastra komunalnih .naprav; — vodenje registra območij teritorialnih enot in evidenco hišnih številk; , - — vodenje o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb; —- vse druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so ji naložene po zakonih, in drugih predpisih ter sklepih občinske skupščine. 21. člen Krajevni uradi opravljajo upravne in strokovne naloge, ki zadevajo:. — prijavno odjavno službo; — ugotavljanje določenega stanja ter opravljanje drugih nalog za potrebe občinskih upravnih organov; — delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Krajevni uradi lahko opravljajo tudi naloge za potrebe krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, če>se tako s samoupravnim sporazumom dogovorijo izvršni svet in krajevne skupnosti. III. STROKOVNA SLUŽBA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK 22. 'člen Za opravljanje strokovnih’, organizacijsko-tehnič-nih in administrativnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, če ni določeno, da jih opravljajo posamezni upravni organi, izvršni svet ter kadrovsko in INDOK službo, se ustanovi skupna strokovna služba. Strokovno službo vodi vodja, ki ga imenuje izvršni svet skupščine občine. 23. člen y , Za skupščino in izvršni svet opravlja strokovna služba predvsem naslednje naloge, ki zadevajo: — pripravo programa dela skupščine občine, njenih zborov in izvršnega sveta ter spremljanje njihovega izvajanja; — pripravo sej skupščine, njenih zborov in izvršnega sveta; pravočasno in ustrezno .obveščanje delegatov, delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov in izvršnega sveta; — delo delegatov v občinski skupščini in delegatov, ki jih občinska skupščina in njeni zbori, oziroma skupine delegatov delegirajo v Skupščino SR Slovenije ter delo elanov izvršnega sveta in zagotavljanje strokovne pomoči v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije; — vodenje evidence sklepov, sprejetih na sejah skupščine in izvršnega sveta ter spremljanje njihovega izvajanja; zbiranje in vodenje evidence delegatskih vprašanj ter odgovorov nanje; vodenje dokumentacije o delu skupščine in izvršnega sveta; — objavo odlokov, odredb in drugih splošnih aktov, ki jih sprejmeta občinska skupščina in izvršni svet; — spremljanje, evidentiranje in analiziranje delovanja delegatskega sistema v občini in dela izvršnega sveta; — opravljanje protokolarnih zadev; — opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki jih ji naloži skupščina, zbor ali delovno telo skupščine oziroma prdsednik skupščine, izvršni svet oziroma predsednik izvršnega sveta. 24. člen Kadrovska služba opravlja strokovne naloge, ki zadevajo: — analiziranje in spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini, dogovora o štipendiranju učencev in študentov ter samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe, daje pojasnila in predlaga spremembe in dopolnitve teh aktov; — nudenje strokovne pomoči kadrovskim službam v organizacijah združenega dela, kadrovskim komisijam pri DPO ter organom SIS; — opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih zadev za komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ter komisijo za odlikovanja skupščine občine; — pripravo analiz in spremljanje stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter poslovodnih organov v OZD; — vodenje kadrovske evidence. 25. člen Informacijsko dokumentacijska služba opravlja strokovne naloge, ki zadevajo: — uresničevanje družbenega dogovora o ustanovitvi informacijsko dokumentacijske službe; — zbiranje informacij, ki so potrebne delovnim ljudem in občanom pri razreševanju pomembnih družbenih vprašanj; — urejanje informacij po enotnem klasifikacijskem sistemu; — posredovanje informacij delovnim ljudem in občanom; — nudenje strokovne pomoči virom informacij. IV. IV. MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI IN STROKOVNO SLUŽBO 26. člen V zadevah iz svoje pristojnosti upravni organi in strokovna služba sodelujejo med seboj z upravnimi organi i strokovnimi službami drugih občinskih skupnosti in z drugimi državnimi organi. Pri medsebojnem sodelovanju si pošiljajo podatke iii obvestila, potrebne za opravljanje zadev iz njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugih oblikah. 27. člen Upravni organi in strokovna služba so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, storitev skupnega pomena, pri urejanju delovnega časa, kadrovanju, zagotavljanju in urejanju delovnih razmerij, oblikovanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti^ in podobnih zadevah. 28. člen Za usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovno službo skrbi posvetovalno telo — kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovno službo. Kolegij se sestaja po potrebi. Seje kolegija sklicuje predsednik izvršnega sveta. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem uveljavitve tega . odloka nadaljujejo z delom, z delovnim področjem in pod imenom, ki ga določa ta odlok, naslednji upravni organi: — oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za notranje zadeve, — geodetska uprava, — davčna uprava, kot uprava za družbene prihodke. 30. člen Z dnem uveljavitve tega odloka začnejo delovati, z: delovnim področjem in pod imenom, ki ga določa ta odlok, naslednji upravni organi in strokovna služba: —1 komite za družbenoekonomski razvoj, — sekretariat za občo upravo, — strokovna služba. 31. člen Z dnem uveljavitve. tegh odloka, prenehajo delovati naslednji upravni organi: — oddelek za gospodarstvo in finance, — oddelek za občo upravo in družbene službe, — oddelek za inšpekcijske službe. 32. člen Upravni organi in strokovna služba, ustanovljeni s tem odlokom, morajo svojo organizacijo uskladiti in začeti delovati po določbah tega odloka po uveljavitvi akta iz 12. člena in 13. člena, ki ju morata skupščina in izvršni svet skupščine občine sprejeti najkasneje v 2 mesecih od začetka veljavnosti tega odloka. 33. člen Upravni organi in strokovna služba, ki po določbah tega odloka prevzamejo naloge dosedanjih upravnih organov, preitzamejo hkrati tudi delavce, ki so do uveljavitve tega odloka opravljali te naloge, oziroma se smiselno uporabljajo določbe 189.' člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji, delovnem področju in samouprav* Ijanju upravnih organov Skupščine občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/70) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji, delovnem področju in samoupravljanju upravnih organov Skupščine občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/74). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-45/80 Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 187. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 175. člena statuta občine Kammk (Uradni list SRS, št. 7/78) in 4. odstavka 29. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 27/80) ter v skladu s 30. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o sestavi komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik 1. člen S tem odlokom se določajo organi, OZD, SIS ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik. 2. člen Glede na skupen pomen upravnih zadev na področjih, za katera je ustanovljen komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti prek svojih predstavnikov stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev. 3. člen Na seje komiteja' lahko predsednik povabi tudi predstavnike drugih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, ki lahko prispevajo k objektivnemu reševanju vprašanj iz pristojnosti komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice odločati. 4. člen Komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih delovnega področja komiteja, odloke in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga izvršnemu svetu ali neposredno skupščini občine, predpise in druge splošhe akte, ki jih sam izdaja, ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja; odloča o ukrepih, za katere je pooblaščen, ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu, odloku ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zakonom, odlokom ali drugim predpisom pooblaščen predsednik komiteja. 5. člen S poslovnikom o delu komiteja se natančneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice ^ in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi komite sodeluje. 6. člen Komite sestavljajo predsednik in 8 članov. Člane komiteja delegirajo naslednje organizacije združenega dela in skupnosti: organizacije združenega dela s področij: — kmetijstva, trgovine, živilske industrije in gostinstva enega člana, — lesna in kovinarska industrija ter gradbeništvo enega člaha, — kemijska, tekstilna in usnjarska industrija ter rudarstvo enega člana, — malo gospodarstvo enega člana, — samoupravne interesne skupnosti s ppdročja družbenih dejavnosti enega člana, — samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje enega člana, — krajevne skupnosti enega člana, — izvršni svet enega člana. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotovi, katere predstavnike so v skladu s tem odlokom delegirali organi, organizacije in skupnosti in glede na svojo pristojnost imenuje enega člana komiteja. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-46/80 Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 188. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 67. člena in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah up dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Kamnik I. UVODNE DOLOČBE 1. člen V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in zakortom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) so s tem odlokom urejene pravice in dolžnosti organov občine Kamnik na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene občine Kamnik. 2. člen Organi Skup.ščine občine Kamnik opravljajo v primerih, ki jih določata zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopijo z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ter predpisujejo ukrepe neposredne družbene kohtrole ceh. Skupnost za cene občine Kamnik opravlja v primerih, ki jih določata zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlaga ustrezne ekonomske ukrepe, opravlja neposredno kontrolo cen in se udeležuje sklepanja samoupravnih' sporazumov in družbenih dogovorov o cenah. 3. člen Organi Skupščine občine Kamnik nastopajo zato, da usklajujejo tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavljajo enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, ž ukrepi, zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in. storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne porabe in osebne porabe. 4. člen Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali je pričakovati, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev In nalog, določenih z družbenimi plani Skupščine občine Kamnik in z drugimi akti oziroma, da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pnedpiše ukrepe neposredne kontrole cen iz zveznega zakona. 5. člen Za izvajanje zadev družbene kontrole cen, določenih z zveznim in republiškim zakonom, ter za usklajevanje in urejanje razmerij na področju cen, se v občini Kamnik organizira skupnost za cene. Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti ter konference potrošnikov občine Kamnik. Naloge In dela, ki jih opravlja skupnost za cene občine Kamnik so naloge in dela posebnega družbe-nega pomena. Skupnost za cene občine Kamnik ima javna pooblastila, določena z zveznim in republiškim zakonom ter tem odlokom. 6. člen Konferenca potrošnikov občine Kamnik sodeluje z organi Skupščine občine Kamnik ter s skupnostjo za cene pri opravljanju družbene knotrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo občanov. Za postopek in sklepanje samoupravnih sporazumov med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom proizvodov in storitev, pomembnih za neposredno porabo občanov in konferenco potrošnikov občine Kamnik, se uporabljajo določbe republiškega zakona. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi. njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Kamnik. 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen ter uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Kamnik, da predpiše obveznosti, da se začrte postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, ter določi rok za začetek postopka, 10. člen Ce izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov in storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznih! zakonom, ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka ih razpolaganju z rezultati dela. 11. člen Občinski organi opravljajo družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev,, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin. III. OBČINSKA SKUPNOST ZA CENE 12. člen Za opravljanje zadev iz zveznega in republiškega zakona, za katere je določeno, da jih opravlja skupnost za cene, če gre za proizvode In storitve, katerih cene so v pristojnosti občin, se ustanovi skupnost za cene občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti s samoupravnim sporazumom, s katerim se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, Medobčinska zbornica Gospodarske zbornice Slovenije za ljubljansko območje, Občinska konferenca SZDL Kamnik, Občinski sindikalni svet ZSS Kamnik in konferenca potrošnikov. V upravljanju skupnosti sodelujejo, poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka na način, ki ga določi ta odlok. 13. člen Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost; 2. dela in naloge skupnosti ter pogoji in način opravljanja teh del in- nalog; - 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora; 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene; 5. temelji organiziranosti skupnosti; 6. način upravljanja, vrsto organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti; 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov; 8. način sprejemanja delovnega programa; 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo; 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti. 14. člen Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi za cene pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen v SR Sloveniji; 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen; 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; 4. se udeležuje .sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen, za proizvode in storitve iz pristojnosti občin; • 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 7. predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov; 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve; 9. sodeluje z Republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene; 10. skrbi za metodologijo, evidenco ter izgradnjo informacijskega sistema za cene kot sestavine družbenega sistema informiranja. 15. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto skupščini občine in Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik o izvajanju določene politike cen. 16. člen Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. 17. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 11. in 12. člena tega odloka za delo skupnosti, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 18. člen Svet skupnosti ima 13 članov. Devet članov sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Medobčinska zbornica Gospodarske zbornice Slovenije za ljubljansko območje delegira v svete skupnosti enega člana. Občinska konferenca SZDL Kamnik, Občinski svet ZSS Kamnik in konferenca potrošnikov delegirajo po enega delegata. 19. člen v Svet zlasti: 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj .z republiško skupnostjo in drugimi občinskimi skupnostmi ukrepe za izvajanje določene politike cen; 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja medobčinske zbornice Gospodarske zbornice Slovenije za ljubljansko območje v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; 4. obravnava izvajanje določene politike cen; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiška skupnostjo za cene; 8. sprejema statut skupnosti; 9. sprejema letni delovni program skupnosti; 10. sprejema letno poročilo o delu skupnosti; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost; 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost po pogodbi; 13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost; 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi, da se opravijo; 15. voli in razrešuje presednika skupnosti v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Kamnik; IS. »voli in razrešuje predsednika sveta; 17. predpiše poslovnik o svojem delu. 20. člen O vprašanjih, ki zadevajo neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine občine Kamnik in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. 21. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik ali na zahtevo predsednika skupnosti, predlaga dnevni red seje | in predseduje sejam sveta skupnosti. 22. člen Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 23. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti, za uresničevanje sodelovanja z republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 24. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet; 2. določa predlog poročila o delu skupnosti; 3. predlaga delovni program skupnosti m spremlja njegovo izvrševanje; - 4’ koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta skupnosti; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo; 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in Izvršnega sveta SO Kamnik skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. 25. člen Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom, ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti, opozori na to svet. Če svet kljub Opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem Izvršni svet Skupščine občine . Kamnik. 26. člen Skupnost ima statut. S tem statutom skupnosti so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti potrdi Skupščina občine Kamnik. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen, Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti na območju občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/73 in 25/74). 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-47/80 Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 189. Izvršni svet Skupščine občine Kamiik je na podlagi 234. člena statuta Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na seji dne 30. decembra 1980 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev 1. člen Točka 3. sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 17/77 in Uradni list SRS, št. 17/80) se spremeni in glasi: 3. Cene geodetskih storitev iz 2. točke tega sklepa znašajo: din — za terensko delo od ure T' — za pisarniško delo od ure 180 — za figurantsko delo od ure 120 — materialni stroški ■ 30 2. čle. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-15/80-5 Kamnik, dne 30. decembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. LAŠKO 190. Skupščina občine Laško je na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 15/76 in 13/77) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. de- ■ cembra 1980 sprejela rastjo osebnih dohodkov v občini. Usklajeno tabelo za Vsako koledarsko leto sprejema odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Laško najkasneje do 31. januarja. ODLOK o delni nadomestitvi stanarine v občini Laško 1. člen S tem odlokom je urejeno delno nadomeščanje stanarine, ki jo priznava Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško iz sredstev družbene pomoči skladno z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Laško. 2. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva ter od površinskega standarda. 3. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje s tem odlokom določene kriterije. Vsak imetnik stanovanjske pravice pa mora ne glede na družinski dohodek plačevati 20 odstotkov stanarine, določene za stanovanje, ki ga ima v uporabi. Najmanjši znesek, db katerega se delna nadomestitev stanarine še izplača iz sredstev družbene pomoči, določi za vsako koledarsko leto odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Laško. 4. člen Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine le za tolikšno stanovanjsko površino, kolikor mu je pripada po naslednjem površinskem standardu. Število članov gospodinjstva 1 2 3 4 5 Površina v m! do 28 do 40 do 56 do 68 do 75 in za vsakega nadaljnjega družinskega člana še 8 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 odstotkov. 5. člen Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti, določenih s posebno tabelo za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine posameznih tipov gospodinjstev glede na njihove dokazljive dohodke gospodinjstva. Ta tabela za leto 1980 je sestavni del odloka. S tabelo za leto 1980 določeni dokazljivi dohodek gospodinjstva se vsako leto usklajuje s povprečno 6. člen Ne glede na določbe 2., 3., 4. in 5. člena tega odloka do delne nadomestitve stanarine niso upravičeni imetniki stanovanjske pravice v naslednjih primerih: če je imetnik stanovanjske pravice lastnik vseljivega stanovanja ali če- je le-tega daje prostovoljno v najem; — če imetnik stanovanjske pravice oddaja družbeno stanovanje ali del stanovanja v najem ali v podnajem; — če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja stanovanje ali njegov del v poslovne namene; — če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hišice ali drugih predmetov večje vrednosti (avtomobil, razen avtomobila za invalide, motorni čoln ipd.); — če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik druge večje nepremičnine; — imetnik stanovanjske pravice, ki izpolnjuje formalne pogoje za pridobitev delne nadomestitve stanarine, pa dejanske okoliščine kažejo na to, da je njegov materialni položaj boljši od formalno dokazanega ali pa bi lahko bil, pa to ni zaradi lastne krivde (nezaposlenost pridobitno sposobnih) imetnika stanovanjske pravice ali članov njegovega gospodinjstva. i Ne glede na določene kriterije pa lahko delno nadomestitev stanarine uveljavijo imetniki stanovanjske pravice, ki zaradi bolezni ali invalidnosti žive v težkih razmerah. 7. člen Delno nadomestitev stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Laško. Postopek za uveljavitev delne nadomestitve stanarine predpiše SSS občine Laško s posebnim pravilnikom. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine (Uradni .list SRS, št. 14/77). St. 36-4/80-1/2 Laško, dne 24. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove letne dokazljive dohodke gospodinjstva (DDG) za leto 1979/80 Dohodkovni razred Število članov v gospodinjstvu št. letni DDG din 12 3 Znosni izdatek za 4 5 stanarino v 6 •/« od 7 DDG 8 1. 11.899 0,4 2. 11.900— 22.799 4,5 3. 23.800— 35.699 6,2 1,8 4. 35.700— 47.599 8,2 3,7 0,4 5. 47.600— 59.499 9,7 5,2 2,9 0,3 6. 59.500— 71.399 10,9 6,5 3,1 1,5 0,8 0,3 7. 71.400— 83.299 12,0 7,5 4,1 2,6 1,9 1,5 0,8 0,6 8. 83.300— 95.199 12,9 8,4 5,0 3,5 2,8 2,3 1,7 1,5 9. 95.200—107.099 13,7 9,2 5,8 4,3 3,6 3,1 2,5 2,3 10. 107.100—118.999 14,4 9,9 6,6 5,0 4,3 3,8 2,9 2,8 11. 119.000—130.899 15,0 10,6 7,2 5,6 4,9 4,4 3,9 3,6 12. 130.900—142.799 15,6 11,2 7,8 6,2 5,5 5,0 4,5 4.2 13. 142.800—154.699 16,2 11,7 8,3 6,8 6,1 5,5 5,0 4,8 14. 154.700—166.599 16,7 12,2 8,8 7,3 6,6 6,0 5,5 5,3 15. 166.600—178.499 17,1 12,7 9,3 7,7 7,0 6,5 6,0 5,7 16. 178.500—190.399 17,5 13,0 9,6 8,1 7,4 6,9 6,3 6,1 17. 190.400—202,299 18,0 13,5 10,1 8,6 7,9 7,4 6,8 6,6 18. 202.300—214.199 18,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7,8 7,2 7,0 19. , 214.200—226.099 18,7 14,3 10,9 9,3 8,6 8,1 7,6 7,3 20. 226.100—237.999 19,1 14,6 11,2 9,7 9,0 8,5 7,9 7,7 LENART 191. Na podlagi 50., 51. in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), v skladu z določbami statutov občine Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica in v smislu sklepov VIII. kongresa ZKS o utrjevanju ustavnosti in zakonitosti, kot pogojih za hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja sklenejo občine Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica DOGOVOR o oblikovanju in ustanovitvi skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica 1 • Skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva se ustanovi za območje podpisnic tega dogovora zaradi smotrnejšega in bolj učinkovitega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzorstva. Glede na obseg in naravo upravnih nalog, kakor tudi zaradi drugih pogojev je opravljanje teh nalog v skupni medobčinski upravi inšpekcijskega nadzorstva možno organizirati racionalnejše in strokov-nejše. Skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva ima položaj samostojnega^, upravnega organa občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica. Sedež skupne / uprave inšpekcijskega nadzorstva t je v Mariboru, Rotovški trg 9 in ima svoj pečat. 3 Skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva opravlja inšpekcijsko nadzorstvo na vseh področjih v občini Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica in sicer; — inšpekcije dela; — gradbene inšpekcije; — veterinarske inšpekcije; — kmetijske inšpekcije; — gozdarske inšpekcije; — lovske inšpekcije; — ribiške inšpekcije; — požarne inšpekcije; — urbanistične inšpekcije; — vodnogospodarske inšpekcije; — sanitarne inšpekcije; — elektroenergetske inšpekcije; — inšpekcije cestnega prometa; — inšpekcije za javne ceste; — tržne inšpekcije; — vinarske inšpekcije. Posebej se občine podpisnice tega dogovora lahko dogovorijo o opravljanju inšpekcijskega nadzorstva s področja komunalnega nadzorstva oziroma nadzorstva nad izvajanjem lokalnih predpisov. 4 Občinski upravni organi inšpekcijskega nadzorstva, ki so bili ob pričetku veljavnosti dogovora organizirani v občini Lenart in občini Slovenska Bistrica se organizacijsko vključujejo v posamezne inšpektorate v skupni upravi inšpekcijskega nadzorstva. Za reševanje določenih nalog s področja inšpekcijskega nadzorstva na območju občine Lenart in Slovenska Bistrica se lahko ustanovi dislocirana notranja organizacijska enota (skupina) v katero so vključeni inšpektorji, ki pretežno opravljajo na območju ene teh občin stalni inšpekcijski nadzor. Podrobnejše opredelitve o nalogah teh organizacijskih enot bodo določene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji. 5 Skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva opravlja nadzorstvo iz pristojnosti občin po posameznih inšpekcijskih področjih na podlagi materialnih predpisov in programov dela, 6 Skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva in posamezni inšpektorji za zadeve inšpekcijskega nadzorstva, ki jih opravljajo na območju posamezne občine odgovorni skupščini vsake občine in njenemu izvršnemu svetu. 7 Delo skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva vodi direktor, ki ga imenujejo skupščine občine na predlog predsednika izvršnega sveta podpisnic tega dogovora. ' . Direktor je dolžan vestno opravljati funkcijo ter je osebno odgovoren za pravilno delo uprave in za stanje na področju inšpekcijskega nadzorstva v občinah podpisnicah tega dogovora. Direktor usklajuje delo služb in posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo letnega programa dela, skrbi za tehnično opremljenost in njeno racionalno uporabo, vodi akcije v katerih sodeluje več služb, zastopa skupno upravo inšpekcijskega nadzorstva pred občinskimi skupščinami ter njihovimi organi ter opravlja druge organizacijske naloge, ki so potrebne za učinkovito delo inšpekcijskega nadzorstva. Direktor ima namestnika, ki ga nadomestuje, če je odsoten ali zadržan, z vsemhnjegovimi poblastili in odgovornostmi pri vodenju služb. Namestnika imenujejo skupščine občine po enakem postopku kot direktorja. 8 ^ V skupni upravi se oblikujejo kot notranje organizacijske enote inšpektorati. Delo inšpektoratov vodijo vodje inšpektoratov, ki jih na predlog direktorja skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva imenujejo izvršni sveti skupščin občin. Delo notranje organizacijske enote inšpekcijskega nadzorstva, ki je na sedežu občine Lenart, oziroma Slovenska Bistrica v skupni upravi inšpekcijskega nadzorstva vodi inšpektor, ki ga imenuje direktor v soglasju z izvršnim svetom ustrezne občine. Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji (delavci s posebnimi pooblastili), ki jih imenuje direktor skupne uprave s soglasjem izvršnega sveta skupščin podpisnic tega dogovora. 9 Skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva opravlja naloge po delovnem programu za vsa inšpekcijska področja. Program dela pripravi direktor v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin podpisnic dogovora. 10 Program dela vsebuje dela in naloge iz delovnega področja posameznih inšpekcij, ki jih naj skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva opravi v tekočem letu. 11 Osnova za financiranje dejavnosti iz delovnega področja posameznih inšpekcij, ki jih naj skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva opravi na območju občin podpisnic tega dogovora v tekočem letu, je program dela, ki vsebuje dela in naloge inšpekcijskega nadzorstva. Občine podpisnice tega dogovora zagotavljajo sredstva za delo skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva v letnih proračunih glede na obseg, naravo, pomen, vrsto in zahtevnost, ki so določene v programih dela. Direktor skupne uprave1 inšpekcijskega nadzorstva predloži izvršnim svetom skupščin občin podpisnic dogovora zahtevek za zagotovitev sredstev za delo z letnim programom. Za deleže zagotavljanja sredstev za delo ob upoštevanju določb iz prvega in drugega odstavka te točke se podpisnice dogovora sporazumejo posebej. Sredstva za opravljanje izrednih nalog, ki niso vsebovane v programu dela zagotovi občina, ki zahteva opravljanje takšnih nalog. Opravljanje izrednih nalog lahko zahteva skupščina občine ali njen izvršni svet podpisnice dogovora. 12 Sredstva za delo skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva so: sredstva, ki jih pridobivajo delavci kot dohodek delovne skupnosti, sredstva, ki se po družbenem dogovoru zagotavljajo za delo funkcionarjev, sredstva za materialne stroške, sredstva za posebne namene in sredstva opreme. Sredstva opreme v smislu JI. odstavka 107. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), ki jih uporabljajo inšpekcijske službe v posameznih občinah se prenesejo v upravljanje skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva. 13 Za področje dela, ki ga opravlja skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva, se lahko ustanovi v vsaki občini podpisnici tega dogovora družbeni svet kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in konzultacije o bistvenih vprašanjih pri oblikovanju in izvajanju politike. Družbeni svet obravnava izvajanje politike, izvajanje zakonov in drugih splošnih aktov, pomembna vprašanja s področja inšpekcijskega nadzorstva ter spremlja delo uprave. Družbeni svet sestavljajo delegati, njegovo sesta-stavo pa določijo skupščine občin podpisnic. 14 Za usklajevanje dela inšpekcijskih organov z drugimi organi pregona, predvsem z organi uprave javne varnosti, temeljnega javnega tožilstva, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in drugimi organi se po, potrebi oblikuje za vsako občino posebej strokovno telo — koordinacijska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki teh strokovnih služb in drugi strokovni delavci. Koordinacijsko komisijo . imenuje izvršni svet skupščine občine podpisnice. 15 K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbenopolitične skupnosti. 16 Podpisnice se obvezujejo, da se bodo po konstituiranju novih občin v Mariboru v letu 1982 znova dogovorile o organiziranosti skupnega inšpekcijskega upravnega organa. 17 Skupščine občine Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica se zavežejo s tem dogovorom, da bodo v 60 dneh po sprejetju tega dogovora sprejele odlok o ustanovitvi skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva. 18 Vse morebitne spremembe in dopolnitve dogovora o oblikovanju in ustanovitvi skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica se sprejmejo po enakem postopku kot sam dogovor. 19 Po potrebi sklenejo občine podpisnice tega dogovora posebni samoupravni sporazum, v katerem opredelijo podrobneje medsebojne obveznosti ter obveznosti in pravice do skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva, oziroma pravice in obveznosti tega organa ali občin podpisnic tega dogovora. 20 Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpišejo poblaščeni podpisniki skupščin občin in prične veljati naslednji dan po objavi v MUV in Uradnem listu SRS. r St. 039-1/80 Datum, dne 23. decembra 1980. f Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Maribor Vinko Borec, dipl. inž. L r. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 192 192. V smislu dogovora o oblikovanju in ustanovitvi skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva občine Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica ter na podlagi 50., 51. in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19/74) je Skupščina občine Lenart na seji zborov dne 3. decembra 1980, po 159. členu statuta občine Maribor (Medobčinski uradni, vestnik, št. 5/78) je Skupščina občine Maribor na seji zborov dne 9. in 10. decembra 1980, ter po 212. in 288. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zborov 3. in 8. decembra 1980, so navedene skupščine občin sprejele ODLOK o ustanovitvi skupne uprave inSpeKcijsKega nadzorstva v občinah Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Občine Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica ustanovijo skupno upravo inšpekcijskega nadzorstva kot skupni organ za inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava). „ 2. člen Uprava ima status samostojnega skupnega upravnega organa občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica. Uprava ima svoj pečat z besedilom: »Socialistična republika Slovenija — skupna uprava inšpekcijskega nadzorstva občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica.« 3. člen \ Sedež skupne uprave je v Mariboru, Rotovški trg 9. 4. člen Upravni in drugi akti, ki jih izdajajo delavci s posebnimi pooblastili (inšpektorji) imajo v glavi naziv skupne uprave. Upravne in druge akte podpisujejo delavci s posebnimi pooblastili (inšpektorji) razen tistih za katere je pooblaščen podpisovati direktor skupne uprave. II. DELOVNO PODROČJE IN ORGANIZACIJA 5. člen Skupna uprava organizira in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo na vseh področjih v občini Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica in sicer: * — inšpekcije dela; — gradbene inšpekcije; — veterinarske inšpekcije; — kmetijske inšpekcije; — gozdarske inšpekcije; — lovske inšpekcije; — ribiške inšpekcije; — požarne inšpekcije; — urbanistične inšpekcije; — vodnogospodarske inšpekcije; — sanitarne inšpekcije; — elektroenergetske inšpekcije; — inšpekcije cestnega prometa; — inšpekcije za javne ceste; — tržne inšpekcije; — vinarske inšpekcije. Inšpekcijsko nadzorstvo lahko pravi j a tudi na ostalih področjih, ki jih urejajo predpisi občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica. 6. člen V skupni upravi se oblikujejo kot notranje orga- . nizacijske enote inšpektorati. 7. Ben V inšpektoratih kot notranjih organizacijskih enotah so združene inšpekcijske službe, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo na območjih vseh .treh občin. Za reševanje določenih nalog s področja inšpekcijskega nadzorstva na območju občine Lenart in Slovenska Bistrica se lahko ustanovi notranja organizacijska enota v katero so vključeni inšpektorji, ki opravljajo na območju ene teh občin stalni inšpekcijski nadzor. Podrobnejše opredelitve o nalogah teh organizacijskih enot bodo določene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji. 8. člen Notranja organizacija in sistemizacija del in nalog v upravi sta odvisna od obsega del in nalog, ki morajo biti opravljene na podlagi programa dela, na posameznem inšpekcijskem področju. Splošni akt o organizaciji in delu ter splošni akt o sistemizaciji del in nalog v skupni upravi izda direktor po predhodnem mnenju Z Izvršnimi sveti Skupščin občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica po predhodnem mnenju delovne skupnosti^ * 9. člen Upravo vodi direktor, ki ga imenujejo vse tri skupščine občin ha predlog predsednikov izvršnih svetov vseh treh občin za dobo štirih let v skladu z dokumenti o izvajanju kadrovske politike. 10. člen Direktor predstavlja upravo, organizira opravljanje nalog in del inšpekcijskega nadzorstva, vsklajuje delo služb in posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela, vodi akcije v katerih sodeluje več inšpektoratov, skrbi za tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo inšpekcijskega nadzorstva na območju občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica. Direktor’ mora vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena, je osebno odgovoren za delo uprave, kakor tudi za stanje na področju inšpekcijskega nadzorstva. 11. člen Direktor ima lahko namestnika, ki ga nadomestu-je, če je odsoten ali zadržan, z vsemi njegovimi pooblastili in odgovornostmi pri vođenju. Namestnika imenujejo skupščine občine po enakem postopku kot direktorja. 12. Ben Inšpektorate vodijo vodje, ki se imenujejo izmed inšpektorjev, ki poleg .opravljanja nalog neposrednega inšpekcijskega nadzorstva pomagajo direktorju voditi posamezne inšpektorate in opravljajo druga opravila, določena v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog. Vodje so imenovani za štiri leta. Imenujejo jih izvršni sveti vseh treh občin na predlog direktorja. 13. člen Delavci S posebnimi pooblastili — inšpektorji — — opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva ter materialnimi predpisi za posamezno področje dela in po programu dela inšpektorata. Inšpektorje imenttje in razrešuje direktor skupne uprave s soglasjem izvršnih svetov skupščin. Inšpektorji se imenujejo za štiri leta na podlagi razpisa in so lahko Ob enakih pogojih ponovno imenovani. O sklenitvi delovnega razmerja drugih delavcev v upravi odloča direktor po predhodnem mnenju delovne skupnosti. 14. člen Delo notranje organizacijske enote inšpekcijskega nadzorstva, ki je na sedežu območja Občine Lenart in Slovenska Bistrica v skupni upravi inšpekcijskega nadzorstva vodi inšpektor, ki ga imenuje direktor v soglasju z izvršnim svetom ustrezne občine. 15. člen Direktor in njegov namestnik odgovarjata za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzorstva vsaki skupščini občine in njihovim izvršnim svetom. Direktor in njegov namestnik odgovarjata v skladu z zakonom politično, disciplinsko in materialno. UL RAZMERJE DO IZVRSNIH SVETOV SKUPŠČIN OBČIN 16. člep Skupna uprava je glede odgovornosti za stan,e na posameznem inšpekcijskem nadzorstvu dolžna: — strokovno, pravočasno in dosledno uresničevati programe dela in obveščati občinske skupščine in njihove izvršne svete o realizaciji programa; — poročati o stanju na posameznem inšpekcijskem področju, oziroma dajati podatke, ki jih skupščine občin ali njihovi organi zahtevajo; — obveščati družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki jih na inšpekcijskem področju opaža ter obravnavati njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge; — zagotavljati javnost dela; — racionalno trošiti sredstva' za delo; — opravljati vse druge naloge, od katerih je odvisno učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva. 17. člen Obseg nalog in opravil- inšpekcijskega nadzorstva vsebuje za območje posamezne občine posebej program dela uprave. Program dela sestavi direktor vsako leto do 30. septembra za naslednje leto v soglasju z izvršnimi sveti vseh treh občin. IV. FINANCIRANJE 18. člen Sredstva za delo skupne uprave zagotavljajo občine v svojih proračunih. Sredstva za delo skupne uprave oblikujejo občine po načelih financiranja upravnih- praanov družbenopolitičnih skupnosti v višini, ki bo omogočila iz- vrševanje del in nalog inšpekcijskega nadzorstva, ki so predvidene v programih dela. Skupna uprava predloži izvršnim svetom vseh treh občin zahtevek za zagotovitev sredstev za delo skupne uprave, ki vsebuje pokazatelje o višini sredstev potrebnih za izvršitev del in nalog inšpekcijskega nadzorstva ter druge podatke, ki vplivajo na odobritev višine potrebnih sredstev. Sredstva za opravljanje nalog, ki niso zajeta v programu dela, zagotovi občina, ki zahteva opravljanje takšnih nlaog. 19. člen Izvršni sveti Skupščin x občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica sklenejo posebej samoupravni sporazum, s katerim podrobneje določijo svoje pravice in obveznosti do skupne uprave, programiranje dela inšpekcij, način poročanja, način financiranja, opravljanje administrativno — strokovnih, pomožnih in drugih del za skupno upravo zaradi nemotenega dela inšpekcijskega nadzorstva. V. KONČNE DOLOČBE 20. člen Skupna uprava začne z delom na območju občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica 1. januarja 1981. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in Uradnem listu SRS. $t. 039-1/80-16 Datum, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. I. r. Predsednik Skupščine občine Maribor Rafael Razpet, dipl. inž. 1. r. Predsednik Skupščine občine « Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 193. Na podlagi 50., 144. in 203.a člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), na podlagi 19., 21. in 24. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad ter na podlagi odloka o spremembi in odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 9/79) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK O spremembi odloka o obvezni pripravi družbenega Plana s prostorskim planom občine Liubljana Bežigrad za obdobje 1981—1985 j 1. člen V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi družbenega plana s prostorskim planom za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 9/79) se četrta alinea 2. člena spremeni in se glasi: — skupščina predlog družbenega plana najkasneje do 31. januarja 1981. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-dnem listu SRS. , , St. 010-48-80/1 Ljubljana, dnd 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 194. Na podlagi 192. in 252. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/7.8) ter v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Ljubljana 'Bežigrad na 32. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980 na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 32. seji družbeno’' političnega zbora dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe občine I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa organizacija, delovna področja in delovanje občinskih upravnih organov in strokovne službe občine. 2. člen Občinski upravni organi opravljajo na delovnih področjih, določenih s tem odlokom upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine. Zadeve iz svoje pristojnosti opravljajo občinski upravni organi pod pogoji in na način, določen z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78), z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), s statutom občine in tem odlokom. 3. člen Strokovna služba občine opravlja na delovnem področju, določenim s tem odlokom, strokovne in druge naloge za občinsko skupščino, njen izvršni svet in upravne organe, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine. 4. člen Občinski upravni organi pri odgovornosti za stanje na področjih, za katera so Ugotovljeni: — zagotavljajo in spremljajo izvajanje sprejete politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov; — ugotavljajo vzroke pojavov in gibanj in njihove posledice ter analizirajo učinke sprejetih odločitev; — seznanjajo občinsko skupščino in njen izvršni svet s svojimi ugotovitvami; — obveščajo družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti o stanju, pojavih in gibanjih, ki imajo pomen za uresničevanje njihove družbene vloge in položaja; — dajejo občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu pobude za določanje politike in jima predlagajo ukrepe za reševanje vprašanj s svojega delovnega področja; — dajejo pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki so pomembni za splošne družbene interese ter za skupne potrebe in interese delovnih ljudi in občanov; — spodbujajo pripravo in uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in drugih nosilcev planiranja; — pripravljajo odloke, druge predpise in splošne akte ter sodelujejo- pri pripravi družbenega plana občine in drugih planskih dokumentov; — izvajajo smernice občinske skupščine ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta; — v okviru svoje pristojnosti ukrepajo za reševanje vprašanj s svojega delovnega področja; — sodelujejo in nudijo strokovno pomoč organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in drugih skupnostim v vprašanjih z njenega delovnega področja, ki imajo pomen za omenjene organizacije in skupnosti; — opravljajo nadzorstvo in skrbijo za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter pri tem skrbijo zlasti za opravljanje zadev splošnega pomena, ki jih izvršujejo občinski upravni organi; — opravljajo upravno nadzorstvo in inšpekcijske zadeve iz občinske pristojnosti; — odločajo v upravnih stvareh ‘ ter opravljajo druge zadeve, za katere so pooblaščeni z zakonom. 5. člen Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in v ta namen zlasti skrbijo za izdelavo obrambnih načrtov za delovanje organizacij združenega dela, k"ajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih v vojni in izrednih razmerah, skrbijo za uresničevanje sprejetih programov in opravljajo druge zadeve s področja splošne ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni, drugi predpisi in obrambni načrt občine. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo. 6. člen Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju ter v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zago- tavljajo izvajanje zakonov ih drugih predpisov s področja, za katerih izvrševanja so odgovorni. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka s pri-, stojnim organom za notranje zadeve. 7. člen Občinski upravni organi so pri opravljanju svojih nalog dolžni sodelovati med seboj,, zaradi usklajenega in enotnega delovanja glede vseh vprašanj skupnega pomena, ali ki po svoji naravi zahtevajo skupno reševanje. Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma in ob soglasju izvršnega sveta opravljajo vse ali določene naloge s svojega delovnega področja za druge državne organe, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini. 8. člen Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni ali kolegijski organi. II. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 1. Občinska sekretariata 9. člen Občinska sekretariata sta: 1. Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve; o ..„„4—zdt ljudsko obrambo. 10. člen Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — šodelovanje pri pripravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo' občinska skupščina, izvršni svet in občinski upravni organi; — zagotavljanje skladnosti odlokov in drugih predpisov z ustavo, zakoni in statutom; -— nadzorstvo zakonitosti nad splošnimi akti upravnih organov ter krajevnih skupnosti in zagotavljanje strokovne pomoči pri pripravi njihovih predpisov oziroma samoupravnih splošnih aktov; :— izvajanje predpisov v upravnem postopku in nadzorstvo ali upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju v upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise v upravnem postopku; — strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni ter drugimi predpisi in splošnimi akti, vodenje evidence teh aktov, spremljanje uresničevanja samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in predlaganje ukrepov pristojnim organom; — reševanje kadrovskih vprašanj občinskih upravnih organov in služb, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe upravnih delavcev, urejanje delovnih razmerij, ter samoupravnih in drugih notranjih odnosov; — organizacijo dela upravnih organov, izpopolnjevanje delovnih metod ter modernizacijo dela; — strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti; — občinski proračun ter finančno materialno in računovodsko poslovanje' občinskih upravnih organov; obračun in izplačila osebnih dohodkov ter ostala iz- plačila iz sredstev občinskega, republiškega in zveznega proračuna; — opravila glede na poslovanje s spisi, evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih, zagotavljanje splošnih informacij za lažje in racionalnejše uresničevanje pravic, dolžnosti in obveznosti strank pri upravnih organih, izdajanje delavskih knjižic, vpis sprememb šolske izobrazbe v delavske knjižice in hrambo delavskih knjižic; — tehnično pripravo gradiv (razmnoževanje, fotokopiranje, sortiranje) ter druga tehnična in pomožna opravila za občinsko skupščino, izvršni svet in njihova delovna telesa ter upravne organe; avtomatsko obdelavo podatkov za potrebe upravnih organov in druge uporabnike; — upravljanje zgradbe družbenega centra, investicijskega in rednega vzdrževanja sredstev opreme in drugih sredstev za delo; — administrativno tehnično delo z volitvami v skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti; . — druga opravila, ki jih določata zakon in statut ter skupščina in njen izvršni svet. 11. člen Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — upravne in strokovne zadeve v pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim . štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito; — pripravo osnutka dolgoi-očnega in srednjeročnega razvoja na področju ljudske obrambe; — sodelovanje z drugimi upravnimi organi pri načrtovanju obrambnih priprav za te organe in občino; — nadzorovanje izvajanja obrambnih priprav v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah; — izvajanje odredbe o uvajanju ukrepov pripravljenosti ter odlokov o mobilizaciji; — pripravljanje osnutkov predpisov s področja LO in CZ in načrtovanje porabe sredstev z LO in CZ: — organiziranje in izvajanje nalog čivilne zaščite v občini, organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih; — strokovni nadzor v zvezi z organizacijo in izvajanjem civilne zaščite v občini; — nadzorovanje zvajanja zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja civ!1ne zaščite; — usposabljanje delovnih ljudi, in občanov na vseh področjih delovanja ljudske obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite; — načrtovanje in izvajanje zvez v občini v mirnem obdobju ob posameznih vajah in v vojni in -kriptografsko zavarovanje podatkov občine. 2. Občinska uprava 12. člen Občinska uprava je: Uprava za družbene prihodke. 13. člen Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero, ob- računavanje, .pobiranje in prisilno izterjavo davkov, taks in drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira Služba družbenega knjigovodstva; — ugotavljanje izvora premoženja; — izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov v zvezi z uresničevanjem svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti in na področju socialne varnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine; — izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov do samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ali če tako določa Zakon ali odlok občinske skupščine; — inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti; — izterjavo neplačanih davčnih kazni, carin in drugih družbenih prihodkov; — strokovne in administrativno-tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja; — sodelovanje pri pripravi planskih dokumentov občine. 3. Občinski komiteji 14. člen Občinski komiteji so: 1. Komite za družbeno ekonomske odnose; 2. Komite za družbene dejavnosti v njegovi sestavi je: urad za zadeve borcev NOV, slovenske dobrovoljce, borce za severno mejo ter vojaške vojne invalide, civilne invalide vojne in mirovne invalide vojne; 3. Komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. 15. člen Komite za družbeno ekonomske odnose opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — pripravo delovnega programa za družbeni plan občine,( pripravo predloga smernic za družbeni plan občine, dejanja, ki so nujna za dogovarjanje o temeljih plana ter pripravo osnutka oziroma predloga družbenega plana občine; — usmerjanje in usklajevanje dela na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudenje strokovne pomoči temeljnim nosilcem planiranja v samoupravnih organizacijah in skupnostih in vsklajevanje njihovih planskih aktivnosti; - — spremljanje izvajanja obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine, predlaganje in izvajanje ukrepov- za zagotovitev vsklajenega načrtovanega razvoja; — spremljanje in analiziranje tekočega gibanja na področju gospodarstva, ugotavljanje skladnosti teh gibanj, stanja in razmerij s planskimi usmeritvami; — predlaganje ukrepov za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi; — zbiranje, urejanje in strokovno obdelovanje statističnega gradiva in vodenje drugih statističnih akcij; — sestavo skupne bilance osebne, skupne in splošne porabe v občini; — upravne zadeve na področju gospodarskih dejavnosti; — spremljanje in zagotavljanje osnovne preskrbe in priprave bilance. 16. člen Komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — pripravo in spremljanje izvajanja družbenega plana občine in samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe, — pripravo letnih resolucij o politiki izvajanja družbenega plana občine in dogovora o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti, — zbiranje, urejanje in strokovno obdelavo podatkov o delu na vseh področjih družbenih dejavnosti in negospodarstva in pripravo ustreznih informacij in poročil za obravnavanje na izvršnem svetu skupščine občine in izvršnem odboru samoupravnih interesnih skupnosti ter skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, — pripravo analiz poslovanja organizacij združenega dela družbenih dejavnosti in negospodarstva ter spremljanje realizacije finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti, — spremljanje tekočega gospodarjenja in predlaganje ukrepov za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti in negospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi, — opravljanje nalog po zakonu o upravnem postopku za družbene dejavnosti, — dela in naloge s področja varstva spomenikov in spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije, grobov in grobišč borcev NOV ter varstva narave. Urad za borce NOV, slovenske dobrovoljce, borce za severno mejo, vojaške vojne invalide, civilne invalide vojne in mirovne invalide vojne opravlja dela in naloge po zakonu o upravnem postopku, zveznih in republiških zakonih, predpisih in odredbah, občinskih odlokih ter realizira sklepe skupščinske komisije za zadeve borcev in invalidov NOV. 17. člen Komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — upravne in druge naloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunalnih in stanovanjskih zadev, prometa, vodnega gospodarstva, : premoženjskopravnih zadev, v zvezi s prometom nepremičnin, v zvezi z odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter \ zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča iz občinske pristojnosti; — sodelovanje in pripravljanje normativnoprav-nih aktov s področja urbanizma, gradbeništva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter premoženjskopravnega področja; — izdelavo in sprejem urbanistične dokumentacije, ki je v občinski pristojnosti in pri tem sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami; — sodelovanje pri izdelavi in sprejemanju urbanistične dokumentacije, ki v smislu določil statuta mesta Ljubljane spada v pristojnost Skupščine mesta Ljubljane; — pripravo' družbenega plana občine, pripravo prostorskega plana, izvajanje planov in predlaga ustrezne ukrepe; — obravnavo in zavzemanje stališč o vprašanjih s področja zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenje v mejah svojega delovnega področja; — sodelovanje, dogovarjanje in vsklajevanje dela s komunalno interesno skupnostjo, s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo za varstvo zraka, samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požarom in samoupravno interesno skupnostjo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in sodeluje s strokovnimi službami teh interesnih skupnosti, zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv, ki so skupnega pomena za skupnosti in organe in o tistih vprašanjih, o katerih soodloča občinska skupščina s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti; — sodelovanje pri poimenovanju ulic, cest in trgov; — strokovna opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; , — koordinacijo dela pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti iz tega člena in dogovarjanju med udeleženci, svobodne menjave dela. III. STROKOVNA SLU2BA Strokovna služba občine 18. člen Strokovna služba občine je kadrovska služba. Kadrovska služba opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — spremljanje in analiziranje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, o štipendiranju in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe za uveljavitev, spremembe in dopolnitev teh aktov; — pripravljanje strokovnega gradiva s področja kadrovske politike in konkretne predloge za skupščino in njene organe ter koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL; — vodenje evidence in priprava analiz stanja in individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnim' pooblastili in odgovornostmi v organizacijah združenega dela na območju občine; — analiziranje posameznih struktur kadrov, programiranje in planiranje potreb po strokovnih kadrih; — analiziranje stanja organizacije kadrovskih služb in nudenje v okviru svojih nalog strokovne pomoči pri ustvarjanju pogojev za opravljanje kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela; — vodenje, spremljanje, ažuriranje in analiziranje kadrovske evidence po enotni metodologiji, na podlagi ustreznih republiških predpisov. IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG 19. člen Občinski upravni organi in strokovna služba občine organizirajo svoje delo tako, da se zagotovi popolno, učinkovito in smotrno opravljanje vseh njihovih funkcij na področjih, 'za katera so ustanovljeni. Z aktom o organizaciji in delu upravnega organa se oblikujejo notranje organizacijske enote glede na naravo dela, obseg in zahtevnost nalog ter način vodenja, programiranja in opravljanja nalog ter pooblastila delavcev pri njihovem opravljanju. Z aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa se določi zlasti naziv in razpored del in nalog po organizacijskih enotah z njihovim opispm za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoji za opravljanje posameznih del in nalog, skupno število delavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog in število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje. Akte o organizaciji in delu,ter akte o sistemizaciji del in nalog vsklajujejo upravni organi med seboj in z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Navedena akta morata temeljiti na splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, ki jih predpiše izvršni svet. Akt o organizaciji in delu upravnega organa in splošni akt o sistemizaciji del in nalog v upravnem organu izda funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom, ko dobi poprej mnenje delovne skupnosti upravpega organa. V. RAZMERJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 1. Razmerja do delovnih ljudi in občanov 20. člen Občinski upravni organi so dolžni s svojim delovanjem omogočati občanom in delovnim ljudem nemoteno uveljavljanje njihovih pravic in interesov ter izvrševanje njihovih obveznosti. Pri svojem delu občinski upravni organi upoštevajo in obravnavajo pobude, stališča, vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani ter nanje odgovarjajo. Občinski upravni organi s svojo organizacijo in načinom dela omogočajo delovnim ljudem in občanom nemoteno opravljanje opravil s področja, za katerega so ustanovljeni. Delovni človek in občan mora biti obveščen o rokih, v katerih bo rešen njegov zahtevek. Reševanje je treba zagotoviti v predpisanih rokih; zagotoviti je treba, da so delovni ljudje in občani obveščeni o načinu uveljavljanja posameznih pravic in obveznosti. 2. Razmerja do krajevnih skupnosti 21. člen Občinski upravni organi pri, uresničevanju svojih funkcij sodelujejo s krajevnimi skupnostmi o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena. O skupnih vprašanjih se medsebojno obveščajo in dogovarjajo. Občinski upravni organi sodelujejo zlasti pri pripravljanju samoupravnih sporazumov o osnovah planov krajevnih skupnostih ter nudijo ustrezno pomoč nosilcem planiranja, opravljajo pravico nadzorstva nad zakonitostjo dela krajevnih skupnosti, kadar so za to Pooblaščeni z odlokom občinske skupščine. 3. Razmerja do občinske skupščine 22. člen Razmerja upravnih organov do občinske skupščine temeljijo na njihovi odgovornosti na področjih, za katera so ustanovljeni. Upravni organi so dolžni poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju odlokov in drugih predpisov, ki jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja in drugih vprašanjih iz svoje pristojnostj, predlagati ustrezne ukrepe in se ravnati po smernicah in sklepih občinske skupščine. 23. člen Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost predložiti zborom občinske skupščine v obravnavo posamezna pomembnejša vprašanja s svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem zakonov in drugih predpisov v zvezi z uresničevanjem svoje odgovornosti za stanja na ustreznem področju. O vprašanjih, predlogih in pobudah morajo predhodno pridobiti mnenje oziroma stališče izvršnega sveta. Po naročilu občinske skupščine so .dolžni raziskati stanje na posameznem področju in nalogo izvršiti v določenem roku. Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, morajo dati pismen ali ustmen odgovor na vprašanja, postavljena v zborih občinske skupščine. Upravni organi neposredno sodelujejo s temeljnimi delegacijami in delegati na način, ki je določen s poslovnikom občinske skupščine. Upravni organi so dolžni s svojimi stališči in predlogi sodelovati pri delu delegacij za Skupščino mesta Ljubljane in republiško skupščino ter s tem prispevati k popolnejši informaciji oziroma stališčem. Upravni organi so dolžni nuditi strokovno pomoč pri delu organov občinske skupščine 'in družbenih svetov. 4. Razmerja do izvršnega sveta 24. člen V skladu z odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti občinski izvršni svet vpogled, kako občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svojih delovnih področij, pri čemer so zlasti dolžni: — redno obveščati izvršni svet o stanju glede izvajanja politike, izvrševanja zakonov in drugih pred pisov ter dajati podatke, informacije, poročila in pojasnila; — na zahtevo izvršnega sveta proučiti posamezna vprašanja s svojega delovnega- področja, jih opraviti v določenem roku in mu o tem poročati; — ravnati se. po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta glede načina izvajanja določene politike in izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine ter predpisov njenega izvršnega sveta oziroma po smernicah za vsklajevanje njegovega dela; — zahtevati od izvršnega sveta, da obravnava in zavzame načelna stališča do posameznih vprašanj; — sodelovati in dajati strokovno pomoč delovnim telesom občinskega izvršnega sveta. 5. Medsebojna razmerja upravnih organov 25. člen Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo o vprašanjih skupnega pomena, izmenjavajo mnenja in izkušnje na kupnih sestankih in posvetovanjih, se dogovarjajo o skupnih akcijah in drugih oblikah sodelovanja. Za reševanje skupnih zadev, ki zahtevajo sodelovanje, ustanovijo skupna delovna telesa. Pri pripravi osnutkov odlokov in drugih predpisov in "aktov mora upravni organ pridobiti mnenje drugih zainteresiranih občinskih upravnih organov. Upravni organ mora do pripomb sprejeti svoja stališča in jih ob predložitvi predpisa pojasniti. Ce nastane spor o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi, ali se pojavijo druga sporna vprašanja iz njihovega delovnega področja, so občinski upravni organi dolžni o tem poročati izvršnemu svetu, ki odloči o sporu, oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj. 6. Razmerja do samoupravnih interesnih skupnosti 26. člen Občinski upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za območje občine o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, predvsem pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, dogovorjeni kadrovski politiki, pripravi predlogov odlokov in drugih predpisov, kot tudi v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov ter pri zbiranju in obdelavi informacij. Občinski upravni organi in samoupravne interesne skupnosti organizirajo skupno opravljanje strokovnih nalog oziroma se sporazumejo o načinu opravljanja teh nalog v upravnih organih oziroma strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljajo stalne in začasne delovne skupine, izmenjujejo podatke, obvestila, pobude, mnenja ter razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Občinski upravni organi v skladu s svojo odgovornostjo spremljajo delo samoupravnih interesnih skupnosti, jim pošiljajo svoje predloge in mnenja glede izvajanja občinskih predpisov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina. Sodelujejo pri organiziranju, usmerjanju in spremljanju priprav samoupravnih sporazumov o temeljih plana in programa razvoja dejavnosti, ki jih sprejemajo samoupravne interesne skupnosti. Spremljajo splošne pogoje organizacije in dela strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine. 7. Razmerja de mestnih upravnih organov 27. člen Občinski upravni organi pri svojem delu sodelujejo z upravnimi organi mesta pri reševanju vprašanj skupnega pomena za občino in mesto, vsklajujejo stališča o vprašanjih skupnega pomena, izmenjujejo izkušnje, mnenja, pobude in predloge in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Z reševanjem vprašanj skupnega pomena lahko ustanovijo skupna delovna telesa. Zadeve, ki so v pristojnosti mestnih upravnih organov morajo biti izvršene v predpisanih rokih, da se s tem zagotovi redno delo občinskih upravnih organov. V primeru odklonitve nudenja strokovne pomoči mestnih upravnih organov občinskim upravnim organom pri odločanju o zadevah skupnega pomena, so le-ti. dolžni obvestiti mestni izvršni svet. 8. Razmerja do organizacij združenega dela 28. člen Občinski upravni organi pri uresničevanju svojih funkcij sodelujejo s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena.' Upravni organi so dolžni organizacijam združenega dela dajati vse. informacije, ki so pomembne za odločanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in opravljanje njihove funkcije v delegatskem sistemu. Upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja, pobude, predloge o vprašanjih, za katera so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj. 9. Razmerja do družbenopolitičnih organizacij 29. člen Občinski upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami pri vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom občinskih upravnih organov. Pri uresničevanju svojih funkcij občinski upravni organi obravnavajo stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti občinskih upravnih organov. Občinski upravni organi dajejo družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obveščajo o vprašanjih iz njihovega delovnega področja, obravnavajo pobude, predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom upravnih organov ter jih obveščajo o storjenih ukrepih. VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI FUNKCIONARJEV, VODILNIH DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI 30. člen Občinske upravne organe in strokovno službo občine vodijo naslednji funkcionarji: 1. občinski sekretariat vodi in predstavlja sekretar 2. občinski komite predstavlja predsednik komiteja 3. upravo za družbene prihodke vodi in predstavlja direktor uprave 4. strokovno službo občine vodi vodja službe 5. organ v sestavi sekretariata ali komiteja vodi vodja. 31. Člen Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta, vestno opravljati svojo funkcijo in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen organ. 32. člen Sekretar vodi in predstavlja sekretariat, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen ter izvaja druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali odlok občinske skupščine. Sekretar vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti sekretariata ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev. 33. člen Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi. Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki'(jih sprejema komite ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v upravnem postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače. Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. 34. člen Občinsko upravo vodi direktor uprave, ki ima enake pravice in dolžnosti kot sekretar sekretariata. 35. člen Sekretarje in predsednike komitejev ter direktorja uprave' in vodjo strokovne službe občine imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta. Funkcionarji; iz prejšnjega odstavka se imenujejo za 4 leta in so lahko ponovno imenovani še za 4 leta. Izjemoma so lahko ti funkcionarji po posebnem postopku imenovani še za nadaljnja 4 leta. 36 37 36. člen Na predlog predsednika . izvršnega sveta se v upravnem organu' lahko imenuje namestnik funkcionarja. Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi. Namestnika funkcionarja imenuje in razrešuje občinska skupščina. Ce namestnik funkcionarja ni imenovan, zamenjuje v primeru’ odsotnosti funkcionarja drugi imenovani funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet skupščine. 37. člen Izvršni svet skupščine lahko na podlagi splošnega akta o sistemizaciji del in nalog v posameznem upravnem organu imenuje enega ali več vodilnih delavcev. Vodilni delavci pomagajo funkcionarju upravnega organa organizirati delo iz enega ali več področij in opravljajo druge zadeve, določene z aktom o sistemi-zaciji del in nalog Vodilni delavci se imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani po preteku te dobe. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja upravnega organa 38. člen Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki v upravnem organu ali strokovni službi opravljajo odgovorne upravne ali strokovne naloge, Id so določene v aktu o sistemizaciji del in nalog. Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. ; Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ s soglasjem izvršnega syeta. 39. člen Funkcionar upravnega organa in njegovi namestniki so politično odgovorni, če se pri opravljanju svojih pravic in dolžnosti ne držijo in ne izvajajo določene politike in smernic občinske skupščine ter načelnih stališč izvršnega sveta skupščine. Postopek za ugotavljanje odgovornosti funkcionarjev in njihovih namestnikov določi občinska skupščina v skladu z zakonom. 40. člen Funkcionarji upravnih organov in strokovne službe občine so dolžni enkrat mesečno analizirati izvajanje svojih programov dela in ukrepati glede doslednosti o izvajanju sklepov in stališč izvršnega sveta in skupščine ter drugih nalog predvidenih v svojih planih dela. Funkcionarji upravnih organov, ki vodijo upravni postopek so dolžni enkrat mesečno analizirati stanje reševanja zadev v upravnem postopku in nakazati vzroke prekoračitve zakonskih rokov rešitev — zlasti vzroke zaradi katerih so posamezne rešitve razveljavljene ali ukinjene v upravnem postopku oziroma v sporu in da zavzamejo konkretne ukrepe za odpravo takih pojavov. Funkcionarji upravnih organov so dolžni redna obveščati o svojem delu v upravnem postopku glede ažurnosti in zakonitosti dela izvršni svet ter mu dostavljati trimesečna poročila. VII. SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE DELAVCEV V DELOVNI SKUPNOSTI 41. člen Delavci v upravnem organu in strokovni službi občine uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnega organa oziroma strokovne službe. Če se delavci v delovni skupnosti zaradi majhnega obsega nalog upravnega organa oziroma strokovne službe ne morejo ustrezno samoupravno organizuati, sklenejo samoupravni sporazum z izvršnim svetom občine. S samoupravnim . sporazumom se neposredno urejajo vsa vprašanja, ki se v skladu z zakonom urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti in se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. Predhodno mnenje o tem, ali so v delovni skupnosti upravnega organa oziroma strokovni službi izpolnjeni pogoji za urejanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti na način iz prejšnjega odstavka. da pristojni občinski sindikalni organ, ki je tudi udeleženec samoupravnega sporazuma. 42. člen V občinskih upravnih organih in strokovni službi občine se oblikujejo delovne skupnosti tako, da se delavcem omogoči čim boljše uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti, opravljanje samoupravne delavske kontrole nad izvajanjem odločitev delovne skupnosti in njihovih organov, racionalno in ekonomično trošenje sredstev in drugih zadev iz njihove pristojnosti. 43. člen V delovni skupnosti upravnega organa ozirom®, strokovni službi se oblikujejo organi upravljanja v skladu z določili zakona o sistemu državne uprave in določili statuta delovne skupnosti. Delavci delovne skupnosti sprejemajo statut delovne skupnosti, samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte, s katerimi v skladu z zakonom urejajo vprašanja v zvezi s samoupravnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev v delovni skupnosti in način njihovega uresničevanja. 44. člen Delavci v delovni skupnosti upravnega organa oziroma strokovne službe občine s samoupravnim sporazumom urejajo in vsklajujejo medsebojne odnose v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka delovne skupnosti ter druga vprašanja v zvezi z družbenoekonomskim položajem delavcev v delovni skupnosti. 45. člen Oceno o prispevku delovne skupnosti k izvrševanju funkcij, del in nalog upravnega organa oziroma strokovne službe, da izvršni svet potem, ko pridobi mnenje funkcionarja, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo in sicer praviloma vsakih šest mesecev. O tem obvesti občinsko skupščino po predhodnem obvestilu delovne skupnosti upravnega organa. Oceno o prispevku delovne skupnosti upravnega organa k izvrševanju funkcij del in nalog upravnega organa v obdobjih, za katera se opravi periodični obračun dohodka, daje funkcionar, ki vodi upravni organ, po predhodnem mnenju delovne skupnosti. Če delovna skupnost meni, da mnenje funkcion-narja ni v skladu z osnovami in merili iz samoupravnega sporazuma, ali če meni, da niso upoštevani vsi rezultati njenega, dela, ima pravico predlagati ustanovitev skupne komisije, ki naj prouči sporno vprašanje. Komisijo sestavljajo delegati delavcev delovne skupnosti, predstavnik organa sindikata, določenega s statutom sindikata ter funkcionar, ki vodi upravni organ. če v skupni komisiji ni doseženo soglasje, se sporno vprašanje predloži izvršnemu svetu. Odločitev izvršnega sveta je dokončna. VIII. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE 46. člen Delo v upravnih organih je javno. O delu posameznih upravnih organov je dolžan obveščati javnost funkcionar upravnega organa. Funkcionar lahko pooblasti tudi druge delavce upravnega organa, da obveščajo javnost o njegovem delu. Upravni organ mora varovati podatke, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot tajni oziroma državna ali uradna tajnost. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 47. člen Občinski upravni organi in strokovna služba morajo svojo organizacijo in delo vskladiti s tem odlokom do 31. marca 1981. Občinski komiteji, ustanovljeni s tem odlokom delujejo kot kolegijski upravni organi od dneva uveljavitve sklepa, ki bo določil njihovo sestavo. 48. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo z de-iovanjem sedanji temeljni upravni organi in drugi organi in službe in nadaljujejo z delom, imenom in delovnim področjem, ,določenim s tem odlokom: — oddelek za splošne in skupne zadeve ter odsek za finance — kot občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve; — oddelek za ljudsko obrambo kot sekretariat za ljudsko obrambo; — uprava za dohodke — kot uprava za družbene prihodke; — oddelek za gospodarstvo — kot komite za družbenoekonomske odnose; — oddelek za družbene službe — kot komite za družbene dejavnosti; — oddelek za urbanizem in gradbene zadeve ter oddelek za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo — kot komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. 49. člen Občinski upravni, organi, ki prevzemajo po določbah tega odloka naloge dosedanjih upravnih organov, prevzemajo hkrati tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega odloka opravljali te naloge. 50. člen Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejš-,.fega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge s svojega delovnega področja za druge državne organe, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini 51. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati: f — odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 9/79), — odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 44/65). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-42/80-8 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 195. Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v skladu s 30. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 32, seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1980, na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1980 sprejela 6. člen S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji občinskega komiteja, pravice in dolžnosti predsednika občinskega komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja občinskega komiteja z organi, drganizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v občinske komiteje, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje občinski komite pri svojem delu. SKLEP o delegiranju predstavnikov v kolegijske upravne organe v občini — komiteje • 1. člen S tem sklepom se določajo občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v posamezen občinski komite. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ugotovi, koga so v skladu s tem odlokom v občinske komiteje delegirali organi, organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni občinski komite s tem odlokom določeno število članov. 3. člen Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju, za katerega je ustanovljen občinski komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti preko svojih predstavnikov v ustreznem občinskem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela, pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja občinskega komiteja. 4. člen Predsednik občinskega komiteja glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji občinskega komiteja, Povabi na sejo tudi predstavnika drugih občinskih upravnih organov in organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko »delujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem fedu, nimajo pa pravice odločati. 5. člen Občinski komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svojega pristojnosti, zla-fti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju ln pojavih na svojem delovnem področju, zakone ter Predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oz. Predlaga Izvršnemu svetu občine Ljubljana Bežigrad ak neposredno Skupščini občine Ljubljana Bežigrad, Predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja ter Prnenja in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja; odloča o ukrepih, za katere je Pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu drugem predpisu v njegovi pristojnosti, razen za-ev, za katere je z zakonom ali s predpisom na pod-arTi zakona pooblaščen predsednik občinskega komiteja. 7. člen V Občinski komite za družbene dejavnosti, ki šteje 13 članov, delegirajo po enega člana naslednji organi, organizacije in skupnosti: 1. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Bežigrad, 2. Izobraževalna samoupravna interesna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, 3. Kulturna samoupravna interesna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, 4. Telesno-kulturna samoupravna interesna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, 5. Samoupravna interesna skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Bežigrad, 6. Samoupravna interesna skupnost zdravstvenega varstva občine Ljubljana Bežigrad,, 7. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje občine Ljubljana Bežigrad, 8. Ekonomska fakulteta, 9. I. Gimnazija Ljubljana, 10. Komite za družbenoekonomske odnose občine, 11. Občinski odbor ZZB NOV. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad imenuje dva člana. 8. člen V Občinski komite za družbenoekonomske odnose, ki šteje 13 članov, delegirajo po enega člana naslednji organi, organizacije in skupnosti: 1. Občinski komite za družbene dejavnosti, 2. Občinski komite za urbanizem, komunalno In stanovanjsko gospodarstvo, 3. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje, 4. SOZD IMF, 5. SOZD Petrol, 6. SOZD Astra, 7. SOZD Elektrotehna, 8. DO Geološki zavod, 9. DO Termika, 10. DO Belinka, 11. Ljubljanska banka, Gospouarska banka, Ljubljana. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad imenuje dva člana. 9. člen V Občinski komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, ki šteje 13 članov, delegirajo po enega člana naslednji organi, organizacije in skupnosti: 1. Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, 2. Izobraževalna samoupravna interesna skupnost za gradbeništvo, 3. Kmetijska zemljiška skupnost, 4. Sekretariat za ljudsko obrambo SO Ljubljana Bežigrad, 5. Ljubljanski urbanistični zavod, 6. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad, 7. Samoupravna interesna skupnost za komunalo SO Ljubljana Bežigrad, 8. Občinski komite za družbeno ekonomske odnose, 9. Stavbna zemljiška skupnost, 10. Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava, 11. Postaja milice Bežigrad. * Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad imenuje dva člana. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-31/80-8 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 196. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34,80) in 234. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet občine Ljubljana Bežigrad na 144. seji dne 13. januarja 1981 sprejel ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen Prvi člen se spremeni tako, da se glasi: »S to odredbo se na območju občine, ki je okužena s steklino, odreja kontumac psov in mačk.« 2. člen V prvem odstavku 3. člena se za besedo »starosti« dodajo besede »in, če je treba tudi druge za steklino dovzetne živali«. 3. člen Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.« Za tretjim odstavkom 7. člena se doda še 4. in 5. odstavek, ki se glasita: »Živali, ki so prišle v stik z živaljo, ki je zbolela za, steklino, oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino, je treba ubiti, oziroma zaščitno cepiti, vendar morajo biti 3 mesece po stiku zaprte v karanteni. Prepovedano je odnašanje živalskih proizvodov, živalskih surovin in predmetov, s katerimi se lahko iprenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod.« 4. člen Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/81-2 Ljubljana, dne 13. januarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec L r. LJUBLJANA CENTER 197. Na podlagi 60. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), 2. člena odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilstva Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 18/78) ter drugega odstavka 4. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) so Skupščine občin Cerknica na seji dne 15. oktobra 1980, Domžale na seji dne 30. septembra 1980, Grosuplje na seji dne 24. septembra 1980, Hrastnik na seji dne 22. septembra 1980, Kamnik na seji dne 1. oktobra 1980, Kočevje na seji dne 3. oktobra 1980, Litija na seji dne 3. oktobra 1980, Ljubljana Bežigrad na seji dne 24. septembra 1980, Ljubljana Center na seji dne 23. septembra 1980, Ljubljana Moste-Polje, na seji dne 8. oktobra 1980, Ljubljana Šiška na seji dne 24. septembra 1980, Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 30. 9. 1980, Logatec na seji dne 27. oktobra 1980, Ribnica na seji dne 8. oktobra 1980, Trbovlje na seji dne 4. septembra 1980, Vrhnika na seji dne 17. septembra 1980 in Zagorje ob Savi na seji dne 24. septembra 1980 sprejele SKLEP o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: 1. Aleš Butala 2. Jagoda C u j n i k 3. Alenka G r o s e k 4. Milena Jazbec-Lamut 5. Mirjana Kranjčevič 6. Tatjana Marčič-Zigmund 7. Metka Zupančič. Št. 11-5/79 Cerknica, dne 15. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občint Cerknica Janez Pakiž 1. r. Št. 111-112/80-1 Domžale, dne 30. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r. Št. 111-2/80 Grosuplje, dne 24. septembra 1980 Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Št. 111-3/80-1 Hrastnik, dne 22. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Franjo Krsnik, inž. 1. r. Št. 111-280-2/TM Kamnik, dne 2. oktobra 1S80. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. Št. 021-16/78-5/4 Kočevje, dne 6. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk 1. r. Št. 74-5,'CD-2 Litija, dne 6. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Št. 111-90/79-10 Ljubljana Bežigrad, dne 29. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Št. 111-1/78 Ljubljana Center, dne 24. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. Št. 010-2/80-01 Ljubljana Moste-Polje, dne 9. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. St. 7-111-02/80 Ljubljana, dne 24. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. Št. 021-2/80 Ljubljana Vič-Rudnik, dne, 30. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. Št. 111-17/79 Logatec, dne 29. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina 1. r. Št. 111-4-80-01 Ribnica, dne 8. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stane Kromar 1. r. Št. 111-10/80-80 Trbovlje, dne 4. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Trbovlje Henrik Pušnik 1. r. Št. 2/3-111-04/80 Vrhnika, dne 17. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Št. 111-2/80-1 Zagorje, dne 24. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Zagorje Metod Malovrh I. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 198. Na podlagi drugega odstavka 38. člena in prveg; odstavka 39. člena zakona o varstvu živali pred kuž nimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), pravilnik, o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ. št. 34/80) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Moste-Polje' sprejel na 119. seji dne 30. decembra 1980 ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 31/80) Stran 222 URADNI LIST SRS St. 2 — 21. I. 1931 I Prvi člen se spremeni tako, da glasi: »S to odredijo Se na območju občine, ki je okužena s steklino, odreja kontumac psov in mačk.« II V prvem odstavku 3. člena se za besedo »starosti« dodajo besede »in, če je treba tudi druge za steklino dovzetne živali.« III A. Zimski čas, ki traja od 1. novembra do 31. marca — za vse delavce upravnih organov razen snažilk In vratarjev ponedeljek od 7.30 do 17.00 torek od 7.30 do 14.00 sreda od 7.30 do 17.00 četrtek od 7.30 do 14.00 petek od 7.30 do 12.30 Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da glasi: »Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.« Za tretjim odstavkom 7. člena se dodata še 4. in 5. odstavek, ki glasita: »Živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino, oz. živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino je treba ubiti, oziroma zaščitno cepiti, vendar morajo biti 3 mesece po stiku zaprte v karanteni.« »Prepove se odnašanje živalskih proizvodov, živalskih surovin in predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod.« B. Letni čas, ki traja od 1. aprila do 31. oktobra — za vse delavce upravnih organov razen snažilk in vratarjev ponedeljek od torek od sreda od četrtek od petek od — za snažilke zaposlene v upravnih organih 7.00 do 17.00 7.00 do 13.00 7.00 do 17.00 7.00 do 13.00 7.00 do 12.00 IV Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/80-02 Ljubljana, dne 5. januarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 199. Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 177. seji dne 25. decembra 1980 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upraynih organov in služb Skupščine občine Ljubljana Šiška 1. člen Ta odredba določa trajanje, začetek in konec in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur upravnih organov in služb občine Ljubljana Šiška. 2. člen Upravni organi imajo razporejen delovni čas tako, da delajo 5 dni v tednu in sicer: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek. 3. člen Obveza delovnega časa v upravnih organih in službah je razporejena takole: ponedeljek torek sreda četrtek petek od 16.00 do 22.00 od 14.00 do 22.00 od 16.00 do 22.00 od 14.00 do 22.00 od 13.00 do 22.00 Za vratarje velja izmenski delovni čas po posebnem razporedu, tako, da se zagotovi celodnevno delo. Razpored predpiše funkcionar. Upoštevajoč obvezni delovni čas, funkcionar določi začetek in konec delovnega časa po predhodnem mnenju delovne skupnosti, tako da znaša skupni tedenski delovni čas 42 ur. Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko funkcionar upravnega organa odredi drugače delovni čas, vendar najdlje do 22. ure. Omenjeni čas velja predvsem za inšpekcijske in druge službe, ki opravljajo terensko delo. 4. člen Uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi 'samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi osebami (v nadaljevanju: uradne ure) v vseh upravnih organih razen urada za najdene predmete in sprejemno pisarno so: ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 petek od 8.00 do 12.00 5. člen Upravni organi imajo organizirano skupno sprejemno pisarno, ki tudi izven uradnih ur iz 4. člena daje delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organom in skupnostim pojasnilo in napotke, ki so potrebni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti pri teh organih, kakor tudi nudi strokovno pomoč pri sestavljanju vlog in sprejemanju vlog. \ 6. člen LJUBLJANA VIC-RUDNIK Uradne ure v sprejemni pisarni so: ponedeljek torek sreda četrtek petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 14.00 od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 14.00 od 8.00 do 12.00 7. člen Uradne ure za odmero davka na promet avtomobilov in overitve so: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 8. člen Uradne ure v uradih za najdene predmete so: ponedeljek od 10.00 do 12.00 sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 petek od 10.00 do 12.00 ponedeljek torek sreda četrtek petek 9. člen V primeru, ko je potrebno izvrševanje posebnih nalog, lahko funkcionar upravnega organa odredi kot delovni dan sobote, nedelje ali praznike. V takem primeru ima delavec pravico do drugega prostega dne v tednu. 10. člen Če to terjajo potrebe službe, morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva, odloča predsednik izvršnega sveta. 11. člen Delovni čas In uradne ure družbenega pravobranilca samoupravljanja, strokovnih služb SIS, OZD, ki opravljajo PTT promet in bančne storitve oziroma organizacij, ki pri izvrševanju javnih pooblastil neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi, in občani, se uskladijo z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov. 12. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti označen v prostorih upravne zgradbe in krajevnih Uradih in se objavi v glasilu SZDL Ljubljana Šiška — Občan. 13. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, št. uporablja pa se od 1. februarja 1981. St. 6-14-02/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. 200. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred1 kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana 'Vič-Rudnik na svoji 93. seji dne 30. decembra 1980 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik I 1. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine in preko' državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 260,00 — za vsako nadaljnjo tono 26,00 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goved od kom. 35,00 — telet od kom. 20,00 — prašičev in drobnice od kom. 7,00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom. 6,00 — za vsako čebeljo družino 7,00 c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,11 — !ka mesne izdelke razen konzerv od kg 0,11 — za divjačino od kg 0,11 — za perutninsko meso od kg 0,11 — za drobovino od kg 0,11 — za ribe, rake, polže-žive od kg 0,11 — za mast od kg 0,11 — za mleko od litra 0,024 — za mlečne izdelke 0,11 — za jajca — cela od kom. 0,016 — za jajčne izdelke od kg 0,11 — za ostale neimenovane \ živalske proizvode, odpadke od kg 0.S2 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oz. prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 260 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. n Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbin? din a) za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in mesa: — za odraslo govedo in kopitarje od kom. 50,Ou — za teleta od kom. 30,00 — za prašiče od kom. 30,00 — za pujske do 50 kg od kom 26,00 — za drobnico od kom. 26,00 — za perutnino od kom. 0,30 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačujejo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina. din b) za veterinarsko sanitarne preglede jajc ih jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oz. v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0046 c) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 26,00 d) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzo- • vanjem — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 32,50 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kom. 46,00 — za medvede s trihinoskopskimi pre- pregledi 65,00 — za zajce po kom. 8,00 — za divjo perjad po kom. 4,50 e) za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro uporabljenega časa 260,00 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. III Za izdajo Sovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100 din. . > Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na turberkulozo. IV V IV Za predpisano veterinarsko napotnico za bom, živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 65 din. V Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine. VI Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50°/#. VII Pristojbine po tej odredbi se obračunajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št., 50101-637-58202, najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov. VIII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 29/78). IX Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-7/80 Ljubljana, dne 30. decembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. 201. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 93. seji dne 30. decembra 1980 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen S td odredbo se na območju oncme, kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi. 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani an zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 3. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapu štiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 5. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higi-enska služba so dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, —■ pse brez, znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča mso na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. 6. člen Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke. 7. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higi-enska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. 8. člen Prepovedano je odirati trupla divjadi iz prvega odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi. 9. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena odredbe. 10. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 11. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 12 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-8/80 Ljubljana, dne 30. decembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. LOGATEC 202. Na podlagi 19., 20. in 21. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), ter 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1980 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembi statuta občine Logatec I V statutu občine Logatec se spremenita 183. in 184. člen. 183. člen se spremeni in se glasi: Individualno vodeni upravni organi so: 1. oddelek za občo upravo in družbene službe 2. oddelek za notranje zadeve 3. oddelek za ljudsko obrambo 4. uprava za družbene prihodke 5. geodetska uprava II 184. člen se spremeni in se glasi: Kolegijski upravni organ je: — komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Š$. 011-1/78 Logatec, dne 5. januarja 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 203. Na podlagi 19., 21., 34., 45. in 93. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 132., 182. in 184. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe Skupščine občine Logatec I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovijo upravni organi občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) ter strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba), določa njihova organizacija in delovno področje ter ureja ostala vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem. 2. člen Upravni organi so samostojni pri izvajanju ha^ iz svojih delovnih področij v okviru določil ustave, zakonov in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Strokovna služba opravlja strokovne in tehnične naloge za občinsko skupščino in izvršni svet. 3. člen Upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge predpise ter splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta, izvajajo stališča in smernice občinske skupščine in izvršnega sveta odgovarjajo za stanje na. področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s tem področij, izdajajo izvršilne predpise, odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter opravljajo druga strokovna dela za občinsko skupščino, izvršni svet ter druge organe in delovna telesa občinske skupščine in izvršnega sveta. 4. člen Upravni organi v okviru svojih delovnih področij sodelujejo pri pripravi planskih aktov, spremljajo stanje in izvajanje sprejetih aktov ter dajejo pobude in predloge ukrepov za izvajanje planskih halog. Pri izvajanju nalog s področja planiranja sodelujejo upravni organi s komitejem za družbenoekonomski razvoj in planiranje. 5. člen Zaradi zagotavljanja demokratične izmenjave mnenj in usklajevanja stališč pri pripravi predpisov in splošnih aktov, pri odločanju o vprašanjih določanja in izvajanja politike in uresničevanja širšega družbenega nadzora nad delom upravnih organov, se lahko ustanovijo družbeni sveti za posamezna upravna področja ali posamezne upravne organe. Pri odločanju o potrebi po ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upošteva družbeni in ekonomski pomen upravnega področja oziroma naravo nalog upravnega organa, vpliv upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic, interesov ter obveznosti delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij oziroma skupnosti. 6. člen Upravni organi v mejah svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave, skrbijo za izdelavo obrambnih načrtov o delovanju organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni in opravljajo druge naloge s področja splošne ljudske obrambe, ki jih določajo zakoni, drugi predpisi in obrambni načrt občine. Upravni organi sodelujejo pri izvajanju nalog s področja splošne ljudske obrambe z oddelkom za ljudsko obrambo. 7. člen Upravni organi s svojim delom prispevajo k uveljavljanju družbene samozaščite na svojem področju delovanja, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju, dajejo pobude in predlagajo ukrepe, ki zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov ha tem področju. Upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog s področja družbene samozaščite z oddelkom za notranje zadeve. 8. člen Upravni organi pri svojem delu sodelujejo med seboj, z organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, s samoupiuv-nimi interesnimi skupnostmi z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, s ciljem izmenjave mnenj in stališč pri pripravi in sprejemanju odločitev in medsebojnega obveščanja o delovanju. Upravni organi so s svojim delom dolžni zagotoviti učinkovito in hitro uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov ter temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. 9. člen Upravni organi so dolžni nuditi strokovno pomoč delovanju delegatom in delegacijam za občinsko skupščino in republiško skupščino, za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine ter temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim. 10. člen Upravni organi lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi sporazuma, ki ga z uporabniki sklene upravni orgn s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za plačilo opravljenih del, medsebojne pravice, obveznosti ter druga vprašanja. 11. člen Če upravni organ ne opravlja pravočasno in ustrezno nalog določenih v tem odloku, se v občinski skupščini oziroma v izvršnem svetu lahko prične postopek za oceno dela upravnega organa oziroma strokovne službe ali postopek za oceno dela funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo oziroma delavca s posebnimi pooblastili 12. člen Upravni organi so dolžni skrbeti za stalno izboljševanje organizacije in metod dela, za zagotavljanje pogojev in možnosti za strokovno izpopolnjevanje, strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev v upravnih organih. 13. člen Delo upravnih organov je ja'-no O delu upravnih organov obveščajo javnost funkcionarji teh organov. Upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so kot taki določeni z zakoni oziroma drugimi predpisi. II. ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV 14. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kolegijsko vodeni upravni organ. Upravni organi so organizirani kot oddelki, uprave in komite. Oddelki in uprave 'se ustanovijo za področja, na katerih se v izključni ali v pretežni meri zagotavlja za področja, na katerih se v izključni ali v pretežni meri zagotavlja izvajanje politike, zakonov in drugih predpisov. Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi zaradi enotnega izvajanja' politike, zakonov in drugih predpisov. 15. člen Individualno vodeni upravni organi so: 1. Oddelek za občo upravo in družbene službe 2. Oddelek za n'otranje zadeve 3. Oddelek za ljudsko obrambo 4. Uprava za družbene prihodke 5. Geodetska uprava 16. člen Kolegijski upravni organ je: — komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 17. člen Izvršni svet predpiše osnove in načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe ih druge pogoje, ki so potrebni za opravljanje del in nalog v upravnih organih. III. DELOVNA PODROČJA UPRAVNIH ORGANOV 18. člen Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja: — nadzorstvo in pomoč pri opravilih s področja zakona o splošnem , upravnem postopku in drugih upravnih nalog, — naloge s področja varstva borcev NOV in vojaških invalidov ter spominskih obeležij NOB, — naloge v sprejemni in glavni pisarni ter arhivu, — naloge s področja ekonomata, razmnoževanja, fotokopiranja, vzdrževanja zgradb, ■— naloge s področja sodelovanja s samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti ter — naloge, ki ne sodijo v delokrog ostalih upravnih organov. 19 19. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja: — upravno pravne zadeve iz občinske pristojnosti 5 Področij združevanja občanov v družbenih organiza-cijah in društvih, — javnih shodov in prireditev, — posesti in nošenja orožja, eksplozivnih snovi — varstva pred požarom, — državljanstva, potnih listin, prebivanja tujcev. — osebnih izkaznic in osebnih imen, vodenje matičnih knjig, prijav prebivališča, — varnosti cestnega prometa, vozniških in prometnih dovoljenj in drugih upravnih zadev, ki so v njegovi pristojnosti. 20. člen Oddelek za ljudsko obrambo: — pripravlja odloke in druge splošne akte s področja ljudske obrambe, — v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, — usmerja, koordinira, daje strokovne nasvete in navodila za delo pri izdelavi obrambnih načrtov upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, — nadzoruje stanje obrambnih priprav pri vseh obrambnih strukturah, usposabljanje izvajalcev, vzgojo in izobraževanje prebivalstva, ter izvajanje predpisov s področja ljudske obrambe, predlaga ukrepe in jih izvaja v skladu s svojo pristojnostjo, — skrbi za usklajenost obrambnih načrtov vseh obrambnih struktur v občini, — pri izvajanju nalog na področju ljudske obrambe koordinira delo z občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, — usmerja organiziranje, opremljanje, usposabljanje in delovanje občinskih štabov ter enot civilne zaščite, — izvaja organizacijo, delovanje, usposabljanje in materialno tehnično opremljanje službe OJOA In vojnih zvez, — opravlja naloge s področja naborne, vojaške in materialne obveznosti, obveznosti služiti v civilni zaščiti, službe OJOA, usposabljanje prebivalstva iz obrambe in zaščite ter vodi in skrbi za ažurnost evidence, — opravlja naloge s področja mobilizacije, — opravlja strokovne naloge v zvezi z izobraževanjem, vzgojo delovnih ljudi in občanov za izvajanje njihovih nalog v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, usmerjanju mladine v šole aktivnih In rezervnih vojaških starešin ter za potrebe splošne ljudske obrambe, — nadzoruje stanje obrambnih priprav pri vseh obrambnih strukturah, usposabljanje izvajalcev, predlaga in izvaja ukrepe v skladu s svojo pristojnostjo, — organizira in izvaja vaje ter ugotavlja izurjenost vseh obrambnih struktur, — opravlja strokovna in tehnična opravila za svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščtinih ukrepov pri obrambnih pripravah. 21. čleK Uprava za družbene prihodke opravlja: — upravne zadeve, ki se nanašajo na odmero, obračunavanje, evidentiranje in izterjavo davkov, taks in drugih davščin, — posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja, — naloge, ki se nanašajo na odmero in pobiranje prispevkov občanov za samoupravne interesne skupnosti na djodročjb družbenih dejavnosti, — naloge, ki se nanašajo na odmero, pobiranje prispevkov in drugih finančnih obveznosti občanov do drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti, — v skladu z zakonom izterjuje neplačane kazni, carine in druge družbene prihodke, — strokovne in administrativno tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja. 22. člen Geodetska uprava: — opravlja upravne in strokovne geodetske zadeve iz pristojnosti občine, planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe in skrbi za izdelavo katastrov, načrtov in evidenc na območju občine, — pripravlja predloge programov geodetskih del, ki jih financira občina, — opravlja izmere zemljišč v okviru vzdrževanja obstoječih geodetskih izmer in katastrov ter revizijo kultur, — vodi in vzdržuje geodetsko prostorsko dokumentacijo, — opravlja strokovno nadzc :tvo nad izvajanjem operativnih del v zadevah geodetske službe, ki jih vršijo druge geodetske organizacije, nadzoruje vodenje 1 katastra komunalnih naprav, ki ga vodi" komunalna organizacija združenega dela, skrbi za zbirni kataster komunalnih naprav, ter skrbi za izvedbo sprememb v katastru, — vodi in opravlja zadeve v zvezi z označevanjem in poimenovanjem naselij, ulic in zgradb, — za potrebe občanov, organizacij združenega dela, organov občine ter drugih izdaja izvlečke iz katastrskega operata, kopije načrtov in kart ter ustrezna potrdila. • 23. člen Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje: — izvaja predpise s svojega področja dela ter pripravlja osnutke in predloge dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planskih dokumentov (sporazume, dogovore, plane, resolucije), — z ostalimi nosilci planiranja (OZD, SIS, KS, banke, gospodarske zbornice idr.) usklajuje delo na področju družbenega planiranja, zagotavlja strokovno in organizacijsko pomoč KS pri pripravi planskih aktov, — spremlja uresničevanje plano'v DPS, samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih planov DPS, spremlja tekočo ekonomsko politiko, instrumente gospodarskega sistema in predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe, — spremlja vse oblike porabe (osebne, skupne in splošne), — izvaja, spremlja, analizira in usklajuje dogovorjeno politiko cen v občini, — daje mnenja in stališča k investicijskim programom samoupravnih organizacij in skupnosti, — opravlja naloge s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, dela in delovnih razmerij, trgovine, gostinstva, turizma, zadružništva, statistike, preskrbe občanov in malega gospodarstva, — zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela ter stališč med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Komite organizira in sodeluje pri pripravi strokovnih metodoloških osnov za potrebe družbenega planiranja in statističnih raziskovanj; proučuje izvajanje programov delovanja organizacij posebnega družbenega pomena, katerih ustanovitelj je občinska skupščina. Komite opravlja in spremlja vse naloge s področja upravno gospodarskih zadev, sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravi informacij, poročil, analiz, osnutkov normativnih aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine SIS enakopravno odločajo s pristo j -nimi zbori občinske skupščine, t V okviru pooblastil izvaja predpise in opravlja upravne in strokovne naloge, daje mnenja in predloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunalnih in stanovanjskih zadev, kmetijstva, prometa in zvez, varstva okolja, rudarstva, elektrogospodarstva in vodnega gospodarstva. Na področju urejanja prostora spremlja urbanistično načrtovanje, izdelavo zazidalnih načrtov in urbanističnih redov, potrjuje programska izhodišča za izdelavo zazidalnih načrtov in obravnava osnutke in predloge zazidalnih načrtov in redov ter jih predlaga v sprejem. Komite usklajuje načrtovanje gradnje in uporabe stanovanjskih, komunalnih, vodnogospodarskih, elektrogospodarskih in cestnih objektov, — daje mnenja pri izdelavi investicijskih programov in lokacijskih usmeritev za vse infrastrukturne objekte, ki so v pristojnosti občine, — opravlja naloge s področja premoženjskopravnih zadev, — sodeluje pri oblikovanju politike s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, — na področju finančnih zadev opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet in upravne organe, — zbira in ugotavlja potrebne podatke o vseh koristnikih proračunskih sredstev ter pripravlja predlog proračuna in zaključnega računa in vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finančnih zadev posebnih načrtov. IV. STROKOVNA SLUŽBA 9 24. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih organov in izvršnega sveta, se ustanovi strokovna služba, ki jo sestavljajo: — sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta, — kadrovska služba, — INDOK center. Sekretariat občinske skupščine ima gieae uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti strokovne službe pravice in dolžnosti lunkcionarja, ki vodi upravni organ. 25. člen Sekretariat občinske skupščine .r. izvršnega sveta skrbi: — za pripravo sej občinske skupščine in izvršnega sveta, — za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za nemoteno delovanje občinske skupščine in izvršnega sveta, — pripravlja osnutke programov dela občinske skupščine in izvršnega sveta, — spremlja izvajanje sprejetih programov dela, sklepov in uresničevanje stališč ter predlogpv občinske skupščine in izvršnega sveta, — objavlja odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema občinska skupščina in izvršni svet ter o njih vodi evidenco. Sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta sodeluje z delegacijami in delegati za občinsko skupščino, s skupino delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije ter jim nudi pomoč in opravlja druge teh-nično-operativne naloge, za potrebe občinske skupšči-he in izvršnega sveta. 26. člen Kadrovska služba opravlja strokovne naloge s Področja kadrovske politike za občinsko skupščino, izvršni svet in odbor udeleženk družbenega dogovora o spremljanju in izvajanju kadrovske politike v občini. V okviru tega zlasti izvaja, spremlja in analizira sprelete sklepe s področja kadrovske politike v občini, zlasti pa: — spremlja in analizira izvajanje določil družbe-nega dogovora in drugih dokumentov s področja kadrovske politike, pripravlja strokovna gradiva in konkretne predloge za skupščino (oziroma za njeno ustrezno komisijo), izvršni svet,, družbenopolitične orgamza-c*je ter njihova telesa in za o.dbor udeleženk družbenega dogovora o spremljanju in izvajanju kadrovske Politike, — vodi evidenco in pripravlja analize stanja individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v OZD in delovnih skupnosti na območju občine,' — analizira stanje organiziranosti kadrovskih siužb v OZD in nudi v okviru svojih nalog strokovno Pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje kad-r°vske funkcije v OZD, — vodi, spremlja, ažurira in analizira kadrovsko nvidenco v skladu z republiškim odlokom, '— sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeroč- in dolgoročnih kadrovskih planov in opravlja ana-ntične naloge. 27. člen INDOK center s svojim delovanjem skrbi za: ~~ zbiranje informacij in podatkov od udeležen-> ki so pomembni za samoupravno odločanje, urejanje zbranih informacij in sporočil po enot-ertl klasifikacijskem sistemu, ~~ Posredovanje zbranih in urejenih informacij °vnim ljudem in 'občanom, delegacijam in delega- torn Postih Povi, V temeljnih samoupravnih organizacijah in skup- ce, Preko delegatskih biltenov in glasila Logaške . objavljanje sprejetih odločitev in sklepov vseh v 6ležencev, — sodelovanje z republiškim INDOK centrom in INDOK centri občin ter — zbiranje, urejanje in hranjenje raznih gradiv, ki so jih sprejeli udeleženci v občini. 28. člen Zadeve s področja inšpekcijskega nadzorstva opravlja IVIedobčipski inšpektorat občine Idrija, Vrhnika, Logatec. Občinske skupščine Idrija, Vrhnika in Logatec kot ustanoviteljice medobčinskega inšpektorata na podlagi dogovora z odlokom določijo organiziranost inšpekcijskih služb, njihove naioge in pristojnosti, pravice, dolžnosti in obveznosti delavcev s posebnimi pooblastili, razmerja do ustanoviteljev in druga vprašan.. V. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG 29. člen Upravni organi se na podlagi aktov o organizaciji in delu upravnih organov organizirajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravočasno opravljanje nalog. Z ak.i o sistemizaciji del in naiog upravnih organov se določijo zlasti opis del in nalog posameznega delavca oziroma skupine delavcev, pogoji za opravljanje teh del ter število delavcev. 30. člen Notranjo organizacijo upravnega organa ter sistemizacijo- del in nalog določi funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog na podlagi zakona, tega odloka ter osnov in-načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih, ki jo predpiše izvršni svet. VI. FUNKCIONAR.!1 VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 31. člen Upravne organe in strokovno službo vodijo funkcionarji. Individualno vodeni upravni organ vodi načelnik oddelka oziroma uprave, kolegijsko vodeni upravni organ vodi predsednik komiteja, strokovno službo vodi sekretar. 32. člen Funkcionar upravnega organa predstavlja upravni organ, vodi in organizira njegovo delo, skrbi za zakonitost delovanja ter je odgovoren za delo upravnega organa in za stanje na področju dela organa občinski skupščini in izvršnemu svetu. Funkcionar upravnega organa izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen, izvaja ukrepe iz pristojnosti upravnega organa in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis. 33. člen Funkcionarji upravnih organov morajo poročati občinski skupščini in izvršnemu svetu o stanju na področju dela upravnega organa, ki ga vodijo, dajati zahtevane podatke in pojasnila o posameznih zadevah. 34. člen Funkcionarje upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika Izvršnega sveta. 35. člen Funkcionarji upravnih organov imajo lahko svoje namestnike, ki jih na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje in razrešuje občinska skupščina. 36. člen V upravnem organu se lahko v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog imenujejo vodilni delavci, ki so pomočniki funkcionarjev upravnih organov. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. 37. člen Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi opravljajo naloge inšpekcijskega nadzorstva ter druge upravne in strokovne naloge, ki so določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. 38. člen O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. O izločitvi vodilnega delavca odloča funkcionar, ki vodi uf>ravni organ. O izločitvi funkcionarja upravnega organa odloča izvršni svet. O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ. O izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. člen Upravni organi pričnejo delati po tem odloku z dnem njegove uveljavitve, svojo organizacijo in samoupravne splošne akte pa morajo uskladiti z določbami zakona in tega odloka najkasneje v šestih mesecih. 40. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o temeljni organizaciji upravnih organov Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 44/71, 15/73, 24/73). 41. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/81 Logatec, dne 5. januarja 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 204 204. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok predpisuje ukrepe za ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih občine Logatec. 2. člen ■ Javne prometne površine (v nadaljnjem besedilu: ceste) so po določilih tega odloka: — vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, poti, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste in poti k javnim, poslovnim in stanovanjskim objektom. II. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 3. člen Za postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov ter za označevanje vozišč je pooblaščeno podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti Gradnik Logatec. Prometne znake je treba postaviti a!i odstraniti v roku, ki je naveden v odločbi pristojnega organa. 4. člen Gradnik Logatec mora voditi o postavljenih prometnih znakih register prometnih znakov, ki mora vsebovati naslednje podatke: 1. tekočo številko, 2. datum in uro postavitve oz. odstranitve, 3. naziv in številko prometnega znaka. 4. kraj, oz. cesto, kjer stoji prometni znak in 5. številko, datum in naziv organa, če je prometni znak postavljen, ali odstranjen po odredbi. 5. člen Nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometnik znakov in označb na voziščih ter nad izvajanjem določil tretjega odstavka 11. člena opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Legat.c in Vrh ika III. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 6. člen Upravljalec ceste mora imeti za dela na cesti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa za gradbene zadeve, razen za redna dela pri vzdrževanju cest. 7. člen Upravljalec ceste mora vložiti zahtevek za dovoljenje najmanj 15 dni pred pričetkom nameravanih del. Zahtevek mora vsebovati: — navedbo začetka in trajanja del — vrsto del in načrt ali skico postavitve prometnih znakov — način zavarovanja in — organizacijo prometa in obvezne smeri, če zahtevajo dela začasno zaporo prometa. 8. člen * Pristojni občinski upravni organ za gradbene zadeve določi v dovoljenju rok za izvedbo del. Ce je potrebno, določi tudi čas zapore prometa, obvezne smeri in način zavarovanja del. Upravni organ lahko v dovoljenju določi, da se smejo ali morajo opraviti dela neprekinjeno ali samo v nočnem času, določi pa lahko še druge ukrepe, ki so potrebni za varnost prometa. 9. člen upravijalec česte mora zagotoviti ureditev obvoza, namestitev ustreznih prometnih znakov, zavarovanje in druge, v dovoljenju določene ukrepe, potrebne za varnost prometa, če v dovoljenju pristojnega organa ni drugače določeno. O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora upravijalec ceste obvestiti javnost. 10. člen V primeru, ko ni bilo mogoče predvideti posebne uporabe ceste, dela pa je treba opraviti brez odlašanja, mora upravijalec ceste o posebni uporabi ceste obvestiti pristojni upravni organ za gradbene zadeve v najkrajšem možnem času. 11. člen Da se zagotovi varnost prometa, mora biti delo na cesti označeno vidno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči razsvetljeno s predpisano razsvetljavo. Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora spraviti v prejšnje stanje v odločbi navedenem roku, do takrat pa redno vzdrževati. Ce je zaradi del potrebno zasuti pločnik, stezo ali del vozišča in postaviti oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, urejen za varen prehod in ponoči osvetljen. Po prenehanju posebne uporabe ceste mora izvajalec del takoj odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil za izvajanje dek 12. člen Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti samo z dvorišča ali iz drugega prostora zunaj javne ceste. Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena so lahko samo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način, razen z javne ceste. V takih primerih je treba opraviti razkladanje in nakladanje hitro, ne sme pa biti oviran promet. 13. člen V času razkladanja, nakladanja in v drugih pri-hierih, razen v času zastoja prometa ali ravnanja po Prometnih znakih, ne sme biti motor ustavljenega vo-zila v teku več kot tri minute. 14 14. člen Na javnih cestah praviloma ni dovoljeno žagati drva ali opravljati trgovske in obrtne dejavnosti ter storitve. Izjeme dovoljuje samo pristojni občinski upravni 0rgan za ceste v soglasju z upravljalcem ceste. Na javnih cestah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje, igranje in zadrževanje predšolskih otrok brez nadzorstva. 15. člen Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela spremljajo prometno ureditev na svojem območju in lahko predlagajo pristojnim organom: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev — ureditev dostave blaga — določitev lokacij za avtobusna postajališča — ureditev prometa pred izhodi organizacij združenega dela ter drugih organizacij in ustanov — ureditev parkirnih prostorov, režim parkiranja in druge ukrepe za varnost prometa v naseljih. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela ali drugo pravno osebo: 1. če redno ne vzdržuje cestno prometne signalizacije ali parkirnih prostorov (3. člen); 2. če o postavljenih prometnih znakih ne vodi registra prometnih znakov ali ga ne vodi tekoče (4. člen); 3. če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali v nasprotju z ukrepi, predpisanimi v dovoljenju (6. in 8. člen); 4. če ne obvesti javnosti o zapori ceste (9. člen); 5. če ne zavaruje pločnika 'ali dela vozišča in ga ponoči ne osvetli (11. člen); 6. če ne označi delovišča na javni cesti (drugi odstavek 11. člena); 7. če po končanih delih ne spravi javne prometne površine v prejšnje stanje (tretji odstavek 11. člena); 8. če uporablja javno prometno površino za žaganje drv in za trgovinsko ali obrtno dejavnost v nasprotju s 14. členom. Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo organizacije združenega dela ali drugo pravno osebo, če stori prekršek iz prvegr odstavka tega člena. ' 17. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek fizično osebo, če stori katero izmed dejanj iz 16. člena. 18. člen Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor pusti pri ustavljenem vozilu v teku motor več kot tri minute (13. člen); 2. kdor se na javnih prometnih površinah Sanka, drsa, smuča, kotalka, se kako drugače igra ali to dovoljuje ali če pusti predšolske otroke, da se, zadržujejo brez nadzorstva na javni prometni površini (tretji odstavek 14. člena). Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem delavec organa javne varnosti ali komunalni redar. ) V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Gradnik Logatec mora opraviti popis prometnih znakov in nastaviti register prometnih znakov najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. 20. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo delavci organov javne varnosti, pristojni občinski upravni organ in komunalni redar. 21. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-21/79 Logatec, dne 5. januarja 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 205. Na podlagi 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 16. do 23. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) je svet krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami na podlagi 100. člena statuta krajevne skupnosti dne 21. decembra 1980 sprejel SKLEP o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami I Na podlagi izida glasovanja delovnih ljudi in občanov dne 23. novembra 1980, se uvede na območju krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami samoprispevek v denarju za asfaltiranje ceste v krajevni skupnosti. II Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil—Ra-čeva (Luštrk—Podlesec) v dolžini 2.600 m po predračunski vrednosti 6,000,000 din. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 400.000 din. III Samoprispevek se uvede za obdobje pet let od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. IV IV Samoprispevek plačujejo delovni ljudje In občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami po naslednjih osnovah: 1. delovni ljudje in občani iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od neto pokojnine v višini 1 %, 2. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davkov od kmetijske dejavnosti v višini 2% od osnove za davek. * 3. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 1 »/o od neto dohodka. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku po stopnji 5% od odmerjenega davka. Občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka (davek po odbitku) v višini 0,5 °/o od osnove za davek. V Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. V primeru, ko bi bilo zaradi plačila samoprispevka ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko svet krajevne skupnosti na podlagi vloge oprosti zavezanca plačila Samoprispevka. VI Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oz. pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek obračunava samoprispevek Uprava za družbene prihodke SO Logatec. VII Za odmero, plačevanje in izterjavo samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, plačevanje in izterjavo davkov občanov. VIII Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na zbirnem žiro računu krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami št. 50110-645-64217 pri SDK Vrhnika in so namenjena izključno za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil—Račeva (Luštrk—Podlesec). IX Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka ter nad izvajanjem del opravlja svet krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami. Svet krajevne skupnosti je dolžan obveščati delovne ljudi in občane krajevne skupnosti o zbiranju, porabi sredstev in drugih pomembnih podatkov o samoprispevku. X Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v TIradnem listu SRS. St. 420-1/81 Vrh nad Rovtami, dne 21. decembra 1981. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami Jože Zust L r. MOZIRJE 206. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 25. decembra 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Rečica ob Savinji I Osnutek urbanističnega načrta Rečica ob Savinji, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 18/80 v novembru 1980, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. ni list SRS, št. 8/78) se v 3. členu spremeni tako, da se stopnja 0,75% zamenja s stopnjo 2,4%. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-30/80-01 Ribnica, dne 30. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stane Kromar 1. r. SEVNICA II Osnutek urbanističnega načrta Rečica ob Savinji je na vpogled 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije, V tem času lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi. 2C8. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 26. decembra 1980 sprejela III Ta sklep se objavi v UraHnem listu SRS. St. 350-14/80 Mozirje, dne 25. decembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Anton Vrhovnik, dipl. oec. 1. r. RIBNICA 207. Skupščina občine Ribnica je na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13-688/77) in 165. člena statuta °bčine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) ha seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-hosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica 1. člen Odlok o določitvi obveznega prispevka za finan-oiranje, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica (Urad- ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1880 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 8/80) se spremeni tako, da se glasi: ■». din Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 45,412.123 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 45,033.551 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 378.572 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. ♦ St. 400-1/80-V Sevnica, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 209. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš-> nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v L trimesečju 1981 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1981 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1981 začasno financirale na podlagi proračuna občine Sevnica za leto 1980. 2. člen V omenjenem obdobju se sme odhodke izvrševati do višine 25 % odhodkov občinskega proračuna za leto 1980. Odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sevnica za leto 1981. 3. člen Določila odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1980 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja v I. trimesečju 1981. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme zd nemoteno izvrševanje proračunskih odhodkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1981. 5. člen ■ , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. dalje. St. 400-6/80-1 Sevnica, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 210. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 617., 622., 626. in 628. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 172., 178. ter 248. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica 1. člen Ugotovi se, da so v Šolskem centru TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica nastale motnje v samoupravnih odnosih, ki jih kot take izrecno določajo 2., 3., 6. in 9. točka 619. člena zakona o združenem delu in huje oškodovani družbeni interesi. 2. člen V Šolskem centru Sevnica TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica se zaradi motenj v samoupravnih odnosih in huje odškodovanih družbenih interesov uvedejo naslednji ukrepi: 1. razreši se dolžnosti individualnega poslovodnega organa TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica — Zoja Bedrač. 2. Imenuje se začasni kolektivni organ. . 3. Začasno se omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih pravic delavcev: — imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — odločanje o pravicah in obveznostih v zvezi s sklepanjem in prenehanjem delovnega razmerja. 3. člen Ukrepi v 2. členu se uvedejo od 1. januarja 1981 in veljajo do 30. 6. 1981. 4. člen V začasni organ se imenujejo: za predsednika Marinka Mesar za člana Franc Pipan za člana Vlado Čurin 5. člen Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Začasni organ prevzame funkcijo upravljanja, ki jo opravljajo delavci, ko odločajo o zadevah iz 3. točke 2. člena tega sklepa. 6. člen Začasni kolektivni' organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica. 7. člen Začasni kolektivni organ in delavci TOZD lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu kolektivnemu organu pred potekom časa-za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je imenovan. 8. člen Pooblastila začasnega kolektivnega organa veljajo z dnem, ko je skupščina sprejela ta sklep. 9. člen Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe ukrepov družbenega varstva po tem sklepu trpi teme’j m organizacija združenega dela, zoper katero so uvedeni. 10. člen Ta sklep je dokončen in zoper njega ni mogoče uporabiti rednih pravnih sredstev. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 425-6/80-1 Sevnica, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. SLOVENSKE KONJICE 211. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 67. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80) in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80) ter 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 1. člen Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih siste-ma cen ih družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja Posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen, ki so v pristojnosti občine. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja v pri-hierih, ki jih določa zakon, družbeno kontrolo cen Proizvodov in storitev za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na Področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine. 3. člen Izvršni svet lahko s pristojnimi republiškimi or-Sani sklene dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v Posameznem letu. 4. člen Izvršni svet lahko, kadar je ogrožena stabilnost '•rga in gibanje cen ter uresničevanje družbenega pla-na’ predlaga občinski skupščini, da predpiše obvez-Post o začetku postopka družbenega dogovarjanja, oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, ter uoloči rok za začetek postopka. 5. člen Izvršni svet lahko za posamezne živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi pro-izvajalske prodajne in zaščitne cene, zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu. 6. člen Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in. občanov, določi najvišje cene, oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, katera bi se oblikovala po merilih, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razporejanju z rezultati dela. 7. člen Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov pri oblikovanju cen, ter tega ni možno urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene in 58. člena zveznega zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 8. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. 9. člen Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen za vse proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje občine Slovenske Konjice. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo še druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, katerega sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Ob- činski svet zveze sindikatov, Občinska konferenca SZDL in Konferenca potrošniških svetov Slovenske Konjice. 10. člen Skupnost poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen za tekoče leto. 11. člen Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Svet skupribsti sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizirani potrošniki, delovne in temeljne organizacije in druge asociacije, katerih cene so v občinski pristojnosti. 12. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: 1. odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 30-1404/79), 2. odlok o obveznem pošiljanju cenikov za obrtne in gostinske storitve v evidentiranje (Uradni list SRS, št. 37/71) in odlok o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Uradni list SRS, št. 32/73). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-17/80-1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. . 212. Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), sklenejo Izvršni >svet Skupščine občine Slovenske Konjice, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Občinski sindikalni svet, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Konferenca potrošniških svetov občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o občinski skupnosti za cene 1. Č1'*! S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev o1 v'inske skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnosti). 2. člen Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s 'svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev: — samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev iz lastne pristojnosti, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko, — usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih za občino, — uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za ude-Ifežence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in. o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen, — zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki, — usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen. 3. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način: — pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerja cen, — daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam zdmženega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev, — v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov, — udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu, predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil, — pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerj v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skup* nosti ter družbenopolitične skupnosti, — pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen, — Izvršnemu svetu Skupščine občine Slovenske Konjice predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne onemogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen, — za Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice pripravlja analize^ gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen, — na zahtevo drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila. 4. člen Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela. Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in v skladu s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost zlasti sodeluje z dragimi skupnostmi za cene. Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi Pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovore pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom. 5. člen Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti *n odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti: — s pospeševanjem družbenega dogovora in sa-nioupravnega sporazumevanja na področju cen, — s podajanjem svojih mnenj, predlogov in sta-Hšč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega Področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic, Sei sveta za proučitev določenih vprašanj in obliko-Vanje strokovnih delovnih teles, — z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tabo neposredno, kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti, — z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in Svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko. 6. čler Udeleženci soglašajo, da se sredstva za delo skupnosti zagotavljajo v proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja s statu-0rn samoupravnim organizacijam in skupnostim. Udeleženci soglašajo, da se višina sredstev, ki se o v republiškem proračunu, določi na pod- ----Ba nalog in opravil, določenega s programom .ela skunnosti in pogojev za opravljanje teh nalog ‘n opravil. zagotavljaj oViCOrTr: 7. člen , Udeleženci soglašajo, da bodo v programu deta . uPnosti, v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi J* nbveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih ra skupnost opraviti za vsakesta od udeležencev, ga .^e^ež-enci soglašajo, da je skupnost potrebno or-izirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravo- časno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja. 8. člen Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti. Način dela in odločanje sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti. 9. člen Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti. Sestav sveta določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za cene. 10. člen Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu. 11. člen Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo s sprejemanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti. 12. člen Udeleženci soglašajo, da se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določi, da strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj na1 osnovi medsebojnega dogovora. 13. člen Sredstva za opravljanje nalog in del iz 12. člena se zagotavljajo v proračunu. 14. člen Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti podpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen. Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica v Celju najpozneje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o • ustanovitvi skupnosti. 15. člen Udeleženci soglašajo, da bodo v roku petnajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti. 16. člen Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-9/80-1 Slovenske Konjice, dne 5. decembra 1980. Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice, Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice, Občinska konferenca potrošniških svetov Slovenske Konjice. Šentjur pri celju 213. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) ter 207. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Uradni list SRS, št 1/80) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela ODLOK o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celjt 1. člen S tem odlokom se ureja gradnja objektov v tistih območjih in naseljih v občini Šentjur pri Celju, ki se ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, in ki niso zavarovana s posebnimi predpisi. 2. člen Gradnja stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov je možna v naslednjih naseljih: KS Šentjur (okolica): Stopče, Podgorje, Vrbno, Jakob KS Ponikva: Ponikva, Hotunje, Lipoglav KS Dramlje: Dramlje, Marija Dobje in Trnovec KS Blagovna: Blagovna KS Slivnica: Gorica pri Slivnici, Slivnica, Paridol KS Kalobje: Kalobje KS Loka pri Zusmu: Loka pri Zusmu, Zamerk, Hrastje KS Prevorje: Lopaca KS Dobje pri Planini: Dobje KS Planina pri Sevnici: Šentvid pri Planini Gradnja objektov osebne rekreacije pa je možna znotraj mej naslednjih območij: KS Prevorje: Straška gorca- KS Slivnica: Predna gora, Vezovje, Pesike, Sv. Helena KS Loka pri Zusmu: Zusem KS Ponikva: Dolga gora, Pajčice KS Dramlje: Slemene, Laporje, Pletovarje KS Kalobje: Trška gorca, Trno, Kalobje Meje območij in naselij iz prejšnjega odstavka so razvidne iz karte v merilu 1 :2880 in so sestavni del tega odloka. 3. člen Izven območij in naselij iz prejšnjega člena je možna gradnja proizvodnih, kulturnih, rekreacijskih, komunalnih in drugih objektov, za katere občinska skupščina ugotovi splošni interes. 4. člen Izven območij iz naselij iz 2. člena se lahko dovoli tudi gradnja: — stanovanjskih in gospodarskih objektov ter zidanic za potrebe kmečkih proizvajalcev, če Kmetijska zemljiška skupnost ugotovi, da investitor tak objekt potrebuje za kmetijsko proizvodnjo; — nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih poslopij; — garaž in pomožnih objektov, ki se grade na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše; — objektov, za katere je s tem odlokom določeno, da se gradijo na podlagi priglasitve. K lokaciji objektov, navedenih v 2., 3. in 4. alinei prejšnjega odstavka si mora investitor pridobiti soglasje kmetijske zemljiške skupnosti. Kmetijska zemljiška skupnost odkloni izdajo soglasja: — če namerava investitor graditi na območju, ki je predvideno za melioracijo, komasacijo ali intenzivno kmetijsko predelavo; — če se pri nameravani gradnji v največji možni meri ne upošteva čuvanje kmetijskih zemljišč. 5. člen Nadomestni stanovanjski ali gospodarski objekt se lahko gradi samo na istem mestu, na katerem stoji objekt, ki se nadomešča, izjemoma pa tudi v območju funkcionalnega zemljišča starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje le v naslednjih primerih: — če zaradi geološko nestabilnega terena gradnja na istem mestu ni možna; — če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti; — če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi. 6. člen Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda samo če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da je objekt, ki se nadomešča, dotrajan in neprimeren za adaptacijo; — da za objekt, ki se nadomešča, še ni bilo izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo; — da je nadomestni objekt iste namembnosti kot objekt, ki se nadomešča; — da se investitor zaveže v primeru, ko se nadomestni objekt ne gradi na istem mestu kot stoji star’ objekt, da bo stari objekt odstranil najkasneje v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenja; — da se za objekt, ki se nadomešča, vknjiži v zemljiški knjigi prepoved obremenitve in odtujitve v korist občine Šentjur pri Celju; — da je zagotovljena ustrezna komunalna opremljenost zemljišča (dovoz, elektrika, pitna voda, higiensko odvajanje odplak, ipd.); — da je v primeru, ko namerava investitor graditi nadomestno stanovanjsko hišo, stara stanovanjska hiša vseljena. Na objektu, ki se nadomešča z novim — nadomestnim objektom j niso dovoljena nikakršna gradbena in vzdrževalna dela. Izjemoma se lahko dovoli, da kmetijski proizvajalec oziroma zasebni obrtnik, ki je zgradil nadomestno stanovanjsko hišo, staro hišo nadalje uporablja kot gospodarski objekt ali preuredi v gospodarsko poslopje. O tem odloča upravni organ, pristojen za gradbene zadeve potem, ko dobi priporočilo Kmetijske zemljiške skupnosti in strokovno mnenje pristojnega upravnega organa, da nadaljnja raba objekta ne bo ogrožala življenje in zdravje ljudi. 7. člen Za gradnjo objektov na območjih iz 2. člena tega odloka ter v primerih gradnje iz 3. člena, 1. in 2. ali-nee prvega odstavka 4. člena si mora investitor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Lokacijski pogoji za gradnjo objektov iz prejšnjega odstavka se določijo v lokacijski dokumentaciji, kateri mora investitor priložiti vsa dokazila in soglasja, določena z zakonom in tem odlokom. Pred vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja lahko investitor zahteva od upravnega organa, pristojnega za lokacijske zadeve — pismeno obvestilo o zazidljivosti določenega zemljišča. Pismenemu zahtevku za izdajo takega obvestila mora investitor priložiti kopijo katastrskega načrta za to zemljišče. 8. člen Občani v krajevni skupnosti lahko na zboru KS opredelijo posamezna območja in naselja iz 2. člena odloka, ki ležijo v njihovi krajevni skupnosti, kot območja in naselja s specifično komunalno ali socialno problematiko in se lokacijsko dovoljenje za gradnjo novih stanovanjskih hiš izda v skladu s sprejeto opredelitvijo na zboru krajevnih skupnosti. 9 9. člen Lokacijsko dovoljenje ni potrebno: — za postavitev pomožnega objekta (drvarnice, ate, lope, garaže, čebelnjaka) na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše, ki služi za potrebe lastnika stanovanjske hiše in njegovih družinskih članov in se Postavi samo na točkovnih temeljih; — za zgraditev garaže, sanitarij, vetrolova ali kurilnice kot prizidka k stanovanjski hiši, katerega tlorisne dimenzije ne presegajo 5 X 3m; — za zgraditev dovozne ceste za individualno uporabo; — za zgraditev ograje ali škarpe do višine enega metra; — za zgraditev NN elektrovoda ali kablovoda; — za nasipavanje ali odkopavanje zemljišča iznad oziroma izpod ravni ostalega zemljišča ter za sekanje dreves v naselju; ~ za postavitev čebelnjakov in začasnih lesenih objektov izven funkcionalnega zemljišča stanovanjce hiše, katerih dimenzije ne presegajo 1,7 X 1,5 m in višine 2 m in se lahko postavijo za dobo največ 5 let, na kar mora investitor tak objekt odstraniti in vzpo-staviti zemljišče v prvotno stanje Za gradbena dela iz prejšnjega odstavka si mora investitor pridobiti potrdilo, s katerim mu upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, določi pogoje za izvedbo nameravanih del. Zahtevku za izdajo potrdila mora investitor priložiti dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem, jasen prikaz nameravanih del ter ostala potrebna dokazila in soglasja. * 10. člen Lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje tudi ni potrebno za rekonstrukcijo objekta, s katero investitor in spreminja velikosti in namembnosti objekta ter ne posega v njegovo nosilno konstrukcijo. Dela iz prejšnjega odstavka mora investitor priglasiti v skladu z določili zakona o graditvi objektov. 11. člen Upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve zavrne izdajo lokacijskega dovoljenja: — če leži predlagana lokacija izven območij in naselij, naštetih v drugem členu tega odloka, pa ne gre za primere iz 3. ali 4. člena tega odloka; — če zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja ne priloži dokazil oziroma soglasij določenih z zakonom in tem odlokom; — če bi se s predlagano lokacijo onemogočila nadaljnja racionalna izraba zazidljivega območja; - — če gabariti ne ustrezajo arhitektonskim pogojem, določenim s tem odlokom oziroma pravilnikom. 12. člen Pristojni upravni organ z odločbo zavrne zahtevek za izdajo potrdila iz 9. člena tega odloka: — če investitor ne predloži ustreznega prikaza nameravanih del ter potrebnih dokazil oziroma soglasij; — če pristojni upravni organ smatra, da so predlagana gradbena dela arhitektonsko, lokacijsko ali drugače neprimerna. 13. člen Za začasni objekt po tem odloku se šteje objekt k šene konstrukcije, ki je postavljena na točkovnih temeljih in se po preteku določenega časa, ki ga določi pristojni upravni organ — odstrani. Cas, za katerega se lahko postavi začasni objekt ne more biti daljši kot pet let Po preteku določenega časa mora investitor objekt odstraniti in zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje, v nasprotnem primeru to stori pristojni upravni organ na stroške investitorja. 14. člen Čas iz prejšnjega člena se lahko na zahtevo in ve- . stitorja v posebej upravičenih primerih podaljša še za pet let. Čas iz prejšnjega člena pa se ne more podaljšati, če ni investitor izvedel gradbena dela povsem v skladu z izdanim dovoljenjem oziroma potrdilom. 15. člen Natančnejša navodila za izvajanje tega, odloka določi Izvršni svet SO Šentjur pri Celju s pravilnikom. s katerim določi tudi arhitektonske in druge pogoje za gradnjo objektov po tem odloku. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Izvršni svet Skupščine obline' Šentjur pri Celju izda pravilnik za izvajanje tega odloka v enem mesecu po sprejetju odloka. 17. člen Določbe tega odloka se uporabljajo tudi v primerih, ko je invstitor vložil zahtevek za izdajo lokacijskega oziroma gradbena dovoljenja pred njegovo uveljavitvijo, pa se postopek še ni končal z izdajo odločbe. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko IS SO Šentjur pri Celju odloči, da se izda odločba na podlagi predpisov, veljavnih v času vložitve zahtevka za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. 18. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati: — odlok o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2/68); — odlok o določitvi gradbenih del, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 70/64); — odlok o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni vestnik Celje, št. 2/68). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-28/80-1 Šentjur pri Celju, 30. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 214. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti In skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen 1. člen Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen, ki so v pristojnosti občine. " 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur (v nadaljnjem besdilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo čen proizvodov in storitev za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine. 3. člen Izvršni svet lahko s pristojnimi republiškimi organi sklene dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 4. člen Izvršni svet lahko, kadar je ogrožena stabilnost trga in gibanje cen ter uresničevanje družbenega plana, predlaga občinski skupščini, da predpiše obveznost o začetku postopka družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka. 5. člen Izvršni svet lahko za posamezne živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi proizva-jalske prodajne in zaščitne cene, zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu. 6. člen Ce izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, katera bi se oblikovala po merilih, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razporejanju z rezultati dela. 7. člen Ce nastopijo motnje na trgu m v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj ha tem področju, ali če, postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov pri oblikovanju cen, ter tega ni možno urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in 0 skupnostih za cene in 58. člena zveznega zakona in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih 1° družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 8. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. 9. člen Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na pod-. ročju cen za vse proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter združenje obrtnikov občine Šentjur. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo še druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, katerega sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju, Medobčinska gospodarska zbornica za občino Šentjur, Občinski sindikalni svet, Občinska konferenca SZDL in OK svetov potrošnikov Šentjur. 10. člen Skupnost "poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini in izvršnemu svetu o izvajanju določene Politike cen za tekoče leto. 11 12 11. člen Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Svet skupnosti sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizirani potrošniki, delovne in temeljne organiza-cije in druge asociacije, katerih cene so v občinski Pristojnosti. 12. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-48/80-1 Šentjur pri Celju, dne 30. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. . \ ŠMARJE PRI JELŠAH 215. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni l>st SRS, št. 5775 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1981 1. člen Do sprejetja proračuna za leto 1981, najdalje pa do 31. marca 1981 se smejo dohodki občinskega proračuna izvrševati največ dp višine 25 »/o vseh prihodkov občinskega poračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. 2. člen Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1981. 3. člen Izvršni svet občinske Skupščine se pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 1,000.000 din. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 400-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 31. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 216. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 24 c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1981 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah, v delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter občani, bi z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotav- Ija dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Šnwje pri Jelšah, plačujejo v letu 1981 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter občani plačujejo prispevek iz dohodka po 1,5 «/» stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 3. člen Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po 1,5 “/o stopnji od določene osnove. Določena osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju. 4. člen Prispevek se plačuje na zbirni račun prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav SOb Šmarje pri Jelšah. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. dalje. Šmarje pri Jelšah, dne 31. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine . Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L r. 217. Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75 ter 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 Sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah I. SKUPNE DOLOČBE 1. Hen S tem odlokom se ustanavljajo občinski upravni organi ter istrokovne Službe občinske skupščine in izvršnega sveta ter določa njihovo delovno področje. 2. člen Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini la izvršnemu svetu. 3. člen Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine in izvršnega sveta, odgovarjajo za stanje na področjih za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutek odlokov in drugih splošnih aktov ter opravljajo strokovno delo za skupščino, izvršni svet in družbene svete. 4. člen Občinski upravni organi lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine. 5. člen Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta občinske skupščine in republiških upravnih organov. 6. člen Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s svojega področja. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega'odstavka z oddelkom za notranje zadeve. 7. člen ' \ldeleženci v delu družbenih svetov, upoštevajoč svojo vlogo in odgovornost za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera upravna področja ali za posamezne upravne organe je potrebno ustanoviti družbeni svet. Pri odločitvi o ustanovitvi družbenega sveta upoštevajo družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju in naravo nalog upravnega organa, vpliv upravnega organa ha pogoje in način uresničevanja pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj. 8. člen Vodilna delavca v občinskih upravnih organih sta pomočnik funkcionarja in samostojni svetovalec za določeno strokovno področje. Pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ, Pomaga funkcionarju pri vodenju posameznih pod-r°čij z delovnega področja upravnega organa, neposredno organizira delo na teh področjih in opravlja druge naloge določene z aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Samostojni svetovalec za določeno strokovno pod-ročje opravlja naloge, ki zahtevajo posebno strokov-nost in samostojnost pri delu in so določene z aktom 0 sistemizaciji del in nalog upravnega organa. 9. člen O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, odloča izvršni svet občinske skupščine. O izločitvi člana občinskega kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izlo-it.vi predsednika občinskega kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet občinske skupščine. H- ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV dogovorov o osnovah ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje, — spremlja gibanje na področju gospodarstva in negospodarstva, spremlja investicijsko dejavnost v občini ter spremlja in proučuje stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini. Spremlja in analizira vse oblike porabe v občini, opravlja statistično raziskovanje, — opravlja spravne in strokovne naloge s področja družbenih dejavnosti, spremlja, usmerja in usklajuje zadeve s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, socialnega varstva in zdravstva, — varstva borcev NOV in vojaških invalidov, • — opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavlja- njem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti, vodi evidenco teh aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in predlaga ukrepe pristojnim organom. 13. člen 10. člen Občinska kolegijska upravna organa sta: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, komite za urejanje prostora in varstvo okolja. 11. člen i Individualno vodeni občinski upravni organi so: k Oddelek za ljudsko obrambo 2- Oddelek za notranje zadeve v njem se kot notranje organizacijske enote ustanovijo krajevni uradi 3- Oddelek za občo upravo 4. Občinski inšpektorat 5- Občinska uprava za družbene prihodk«- 6- Občinska geodetska uprava ITI delovna PODROČJA občinskih UPRAVNIH ORGANOV 12 * * * 12. člen 0 Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v ja upravne in strokovne zadeve s področja: gj.Va mdustrije, kmetijstva, gozdarstva, veterinar-cen ’• turizma in gostinstva, trgovine, preskrbe, in -Jn tužbene kontrole cen, prometa in zvez, lova 11 ribolova, dela in delovnih razmerij, Planov Pripravlia delovni program izdelave družbenih Pomsk' usrneria 'n usklajuje delo na področju eko-0pr ' ega’ socialnega in prostorskega planiranja in nega .Ja Puioge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoroč-skih ,ln, sreduieročnega plana občine ter letnih plan-niranj ° Urnerdov- Nudi pomoč osnovnih nosilcem planih int V 0f®anizacijab združenega dela, samouprav-usklai ?resniti skupnostih ter krajevnih skupnostih in nimi ^^.,dogovarianje o temeljih plana med osnov- usklajuje liihS'\C* Pinnirnnja, oblikuje osnutek dogovora o henpCTn ninna, občine ter dokument za izvajanje druž-Planf Plana temeljih nlann občir v tekočem letu, spremlja uresničevanje n obveznosti iz samoupravnih sporazumov in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja upravne in strokovne zadeve na področju urbanizma, gradbeništva, cestno komunalnega, stanovanjskega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja; sodeluje pri poimenovanju naselij, ulic, cest in trgov. Skrbi za izdelavo in vocA postopek razgrnitve in sprejema aktov, ki urejajo prostor. Opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino. 14. člen Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve na . področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, koordinira delo in nudi strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in načrtov civilne zaščite v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, na službo OJOA, na civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito, vojaško obveznost in na vojaško mobilizacijo, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe in na graditev zakloniščnih objektov, ki so posebnega pomena za SLO. 15. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne in strokovne zadeve s področja, neposrednega izvrševanja zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja ter streliva, o državljanstvu, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, sklepanju zakonskih zvez, o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah in matičnih knjigah, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter vodenju registra prebivalstva, o varnosti cestnega prometa in opravljanju vozniških izpitov, volilnih imenikov ter druge zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim organom za notranje zadeve. Oddelek za notranje zadeve opravlja tudi strokovna opravila s področja družbene samozaščite za občinsko skupščino, izvršni svet in druge organe občinske skupščine. Ustanovijo se krajevni uradi: krajevni urad Bistrica ob Sotli za območje krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli, krajevni urad Kozje za območje krajevne skupnosti I^zje in krajevne skupnosti Buče, krajevni urad LeScno za območje krajevne skupnosti Lesično in krajevne skupnosti Zagorje, krajevni urad Podčetrtek za območje krajevne skupnosti Podčetrtek in Virštanj, krajevni urad Podsreda za območje krajevne skupnosti Podsreda in krajevne skupnosti Osredek, krajevni urad Polje ob Sotli za območje krajevne skupnosti Polje ob Sotli, krajevni urad Pristava za območja krajevnih skupnosti Pristava, Kristan vrh. Tinsko in Zibika, krajevni urad Rogaška Slatina za območje krajevne skupnosti Rogaška Slatina in krajevne skupnosti Kostrivnica, krajevni urad Rogatec za območja krajevnih skupnosti Rogatec, Donačka gora, Dobovec in Stojno selo, krajevni urad Vinski vrh za območje krajevne skupnosti Vins.ki vrh. Krajevni uradi opravljajo naloge sprejemne pisarne, vodijo uradno evidenco in izdajajo potrdila o dejstvih v primerih, ko je to predpisano z zakonom, izdajajo zdravstvena spričevala za živino, overjajo podpise in pisave ter opravljajo druge upravne zadeve z delovnih področij občinskih upravnih organov določene z akti o sistemizaciji del in nalog. Krajevni uradi opravljajo tudi administrativno-tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti, lahko pa tudi druga opravila za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. 16 * * * * * * * * * * * 16. člen Oddelek za občo upravo opravlja skupne naloge za vse upravne organe, ki se nanašajo na sprejem vlog in strokovno pomoč pri sestavi vlog ter drugih s tem povezanih opravil, na dajanje splošnih pojasnil in na- potkov delovnim ljudem in občanom, na sprejemanje pošte, klasificiranje in razporejanje spisov, na odpre- mo pošte in vodenje arhiva, na oblikovanje in izva- janje kadrovske politike v upravnih organih, urejanje delovnih razmerij v upravnih organih na strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev v upravnih organih, delovanje samoupravnih organov v sode- lovanju pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti, na razmnoževanju gradiva, na vzdrževanju zgradb in opreme upravnih organov, vodenje ekonomata in skrb za vprašanja družbenega standarda. Opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet, občinske upravne organe na področju finančnih opravil z« občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov, obračuna osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov in opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnih načrtov ter skladov. Opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v upravnih organih ter samoupravnih organizacijah in skupnosti, ki odločajo v upravnih stvareh ter dajejo strankam in udeležencem v postopku prav- no pomoč pri uresničevanju njihovih pravic in pravnih koristi ter pri izvrševanju njihovih obveznosti. Vodi postopek z najdenimi stvarmi in opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. 17. člen • Občinski inšpektorat opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva s področja inšpekcije dela, tržne, sanitarne, kmetijske, gradbene, urbanistične, veterinarske, gozdarske, elektroenergetske, vodno-gospodar-ske inšpekcije, požarne inšpekcije in cestno-komunal-ne inšpekcije. 18. člen Občinska uprava za družbene prihodke opravlja upravne in strokovne zadeve s področja odmere in pobiranja vseh vrst davkov, taks in drugih davčnih obveznosti občanov (carine, denarne kazni, sodne takse ipd.), inšpekcijskega nadzora nad tem kako občani izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, vodi postopek o z zakonom določenih davčnih prekrških na prvi stopnji, spremlja pridobivanje dohodkov in trošenje sredstev pri občanih (ugotavlja izvor premoženja), izdaja potrdil in raznih evidenc in podobno, kar je občanom potrebno v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic na področju socialne varnosti, osebnih pravic in svoboščin, uveljavljanja pravic do določenih oprostitev v postopkih pred državnimi organi ipd. Ce je določeno z zakonom oziroma družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom ali pogodbo med upravo za družbene prihodke in ustrezno samoupravno interesno skupnostjo opravlja tudi pobiranje prispevkov, ki jih občani na podlagi zakona oziroma samoupravnega sporazuma zagotavljajo za uresničevanj® pravic v okviru svobodne menjave dela in na področju socialne varnosti ter opravlja inšpekcijski nadzor nad tem kako občani izpolnjujejo svoje obveznosti plačevanje dogovorjenih oziroma predpisanih prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in izterjavo teh prispevkov. 19. člen Občinska geodetska uprava opravlja naloge, ki s« nanašajo na planiranje in usklajevanje dejavnosti geodetske službe na območju občine, na izdelavo načrtov, kart katastrov in prostorskih evidenc, vzdrževanje načrtov, kart, stalne mreže geodetskih točk, katastrov in evidenc, izdelavo in vzdrževanje urbansko geodetske dokumentacije, izdajo podatkov in potrdil občanom, organom in organizacijam na podlagi evidenc, ki jih vodi ter opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti, določa in dodeljuje hišne številke ter vodi evidenco imen in območij naselij in ulic ter evidenc0 hišnih številk. IV. STROKOVNE SLUŽBE 20. člen Strokovne službe so: — strokovna služba občinske skupščine, — strokovna služba izvršnega sveta. 21. člen Strokovna služba občinske skupščine opravli3 strokovna, administrativno tehnična in druga opravu 23 občinsko skupščino in delovna telesa občinske skupščine ter opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji občinske skupščine. Delo strokovne službe vodi sekretar skupščine. 22. člen Strokovna služba izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za izvršni svet in njegova delovna telesa. V okviru strokovne službe izvršnega sveta deluje tudi kadrovska služba, ki opravlja strokovne naloge v zvezi z oblikovanjem in uresničevanjem kadrovske Politike v občini. Delo strokovne službe izvršnega sveta vodi sekretar IS. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o reorganizaciji uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 8/74), odlok o spremembi odloka o temeljni organizaciji občinsK* uprave Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 27/74C jdlok o spremembah in dopolnitvah odloka o temeljni organizaciji občinske uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 4/75), odlok o organizaciji in delu skupščinske pisarne (Uradni list SRS, št. 28/75). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 31. decembra 1980. 23. člen Z uveljavitvijo tega odloka nadaljujejo z delom P°d imenom in z delovnim področjem, ki ga določa ta odlok naslednji občinski upravni organi: — oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za notranje zadeve, — oddelek za splošne zadeve in skupne službe — kot oddelek za občo upravo, — oddelek za inšpekcijske zadeve — kot občinski 'nšpektorat, občinska geodetska uprava, — davčna uprava — kot občinska uprava za družine prihodke. 24. člen Z uveljavitvijo tega odloka začnejo z delom na-eonji občinski upravni organi, organizacije in strokovni službi: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, komite za urejanje prostora in varstvo okolja, — strokovna služba občinske skupščine, strokovna služba izvršnega sveta. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 218. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na 5. skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980, sprejela O D I, O K o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1980 1. člen 25. člen * uveljavitvijo tega odloka se odpravi in preneha el°m oddelek za gospodarstvo, finance in družbene shrzbe. 23. člen Občinski upravni organi, organizacije in,strokovne prevzemajo po določbah tega odloka naloge upravnih organov, prevzamejo hkrati tudi ii^i-VCe’ ki so na dan uveljavitve tega odloka oprav-UEUl te naloge. 27. člen fai ^keinski upravni organi in strokovne službe mo-tega SV0''° or§anizacijo in delo uskladiti z določbami uvel’ 0<^°ka najkasneje v dveh mesecih po njegovi 28 -uzoe, ki uosedanjih Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) tako, da se glasi: din — skupni lastni prihodki proračuna občine Vrhnika za leto 1980 znašajo 54,443.219 Razporejeni prihodki: — za splošno porabo v občini 53,608.000 — za izločanje na posebno partijo proračuna za kompenzacije ' 835.219 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. 28. člen Se svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Sredst°°^a-S^’ način prenosa neporabljenih tieniheV'h“inVentar''a ter Pravic tu obveznosti odprav-ne or ° Muskih upravnih organov na občinske prav-vzameane *n strok°vne službe, ki po tem odloku pre-1° zadeve z njihovega delovnega področja. St. 3/11-400-1/80 Vrhnika, dne 24. decembra 1980. fc. Predsednik Sk’mščine občir •• Vrhnika Vladimir IVlejač 1. r. Pregled in splošni razpored prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1980 prihodka Prihodki Skupaj din i Davki iz osebnegr dohodka ir na dohodek 26.275.0U0 2 Prometni davki, davek na premoženje in od premoženja 23,200.000 3 Takse 2,350.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 800.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1,600.000 7 Vezana sredstva 218.219 Skupaj prihodki 54,443.219 namena Razporeditev prihodkov Skupaj din 01 Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti 24,760.101 02 Ljudska obramba 3,900.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,825.500 04 Negospodarske investicije 5,020.226 08 Socialno varstvo 1,434.000 09 Zdravstveno varstvo 16.362 10 Komunalna dejavnost 9,685.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,240.000 16 Intervencije v gospodarstvu 3,190.731 17 Nerazporejeni prihodki: — za kompenzacije v kmetijstvu 835.219 18 Izločena sredstva rezerv 536.080 Skupaj razporejeni prihodki 54,443.219 219. Na podlagi 23. in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1981 1. člen Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1981 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za I. trimesečje 1981 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1980. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka .ie sme prespati 25 % vsetr sredstev, razporejenih z odlokom o p!so«'ačunu za let«( 1980. 3. člen Bilančni pregled prihodkov iz razporeditve prihodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1981 in se morajo izkazati tudi v zaključnem računu proračuna za leto 1981. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna Skupščine občine Vrhnika, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Št. 3/11-400-1/80 Vrhnika, dne 24. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. POPRAVEK V zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS* * št. 33-1603/80 z dne 30. decembra 1980, se črta drug8 vrsta tretje alinee 5. člena; v peti vrsti prvega odstavka 31. člena pa je namesto »15%>« pravilno »20 “/o*- * V zakonu o dopolnitvi zakona o sistemu družbe' nega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije* objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 33-1605/80 z dne 30. decembra 1980, se v četrtem odstavku 1. člena v tretji vrsti za besedama »v letu« doda »1981«. * V zakonu o združevanju dela sredstev uporabni' kov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov v letu 1981, objavljenem v Uradne^1 listu SRS, št. 33-1611/80 z dne 30. decembra 1980, s*a namesto osme alinee »Zasavski premogovniki Trbovlje — jama Kotedrež, deponija premoga za TE Trbovlje« pravilno osma in deveta alinea, ki glasita: — Zasavski premogovniki Trbovlje — jama K°' tedrež — delovna organizacija Termoelektrarna Trbovlje — deponija premoga. * V zakonu o prispevku za pokrivanje dela stroško'? enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstvi Ljubljana v letu 1981, objavljenem v Uradnem SRS. št. 33-1612/80 z dne 30. decembra 1980. se v šef1 vrsti 2. člena za besedo »zavezanci« črta vejica: v nji vrsti 3. člena pa ie namesto »ugotovljen« pravd110 »ugotovljene«. * ^ V zakonu o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 33-1613/80 z dne 30. decembra 1980, se v predzadnji vrsti 4. člena za besedama »v razmerju« doda beseda »zneskov«. * V odloku o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe , republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti ■ v SR Sloveniji za leto 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 33-1616/80 z dne 30. decembra 1980, se v 3. členu (v razpredelnici) v drugi alinei pod b) »— za plačila nakupa reprodukcijskega materiala« znesek pravilno glasi »44,867.200«. Ureu . . o . * 153 154 155 156 * 158 * * * * * * 165 * * VSEBINA Slran USTAVNO SODIŠČE SB SLOVENIJI 152 Odločba o razveljavitvi družbenega dogovora o razmejitvi območij in zadev skupnega odločanja o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Velenje in o ugotovitvi, da ni bil v skladu z ustavo in zakonom sklep skupščine Sanpoupravne komunalne interesne skupnosti Velenje o določitvi cen komunalnih storitev, ki je bil uveljavljen s sklepom Skupščine občine Velenje o soglasju k cenam 165 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 153. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za —- ' cene 156 154. Navodilo o načinu uveljavljanja kompenzacije za mleko 1*0 drugi republiški organi in organizacije 155. Pravilnik o pripravi i*1 potrjevanju učbenikov in učil za osnovno šolo 171 156. Poročilo o višini poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavcev po poklicih za leto 1979 172 samoupravne interesne skupnosti l57- Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1981 174 REGIONALNE zdravstvene skupnosti 158, pklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo m osnovah za obračun prispevkov določenih katego-loo 2avarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1981 (Murska Sobota) 175 organi in organizacije v občini ° spremembah in dopolnitvah odloka o prora-unu Skupščine mesta Ljubljane za leto 1980 6° n?lolc ° zaeasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v i trimesečju 1981 1 0 Prav*cah in dolžnostih Izvršnega sveta Skup- le Liu,,1jane na področju družbene kontro- hiern* ° sPrememhi odloka o obvezni pripravi sred-mpct CI!e.?a družbenega plana s prostorskim planom la Ljubljane za obdobje 1981 do leta 1985 63 ° spremembi odloka o proračunu občine Bre- 2iCe za leto 1930 4 ?5?I0k ° zaeasnem financiranju proračuna občine Bre-ice v D trimesečju 1981 165. Odlnl obči 0 z?^asnem financiranju proračunskih potreb L,ne Cerknica za čas od 1. l do 31. 3. 1981 176 176 177 178 179 179 180 Stran 166. Odlok o obveznosti in višiiij plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za čas od 1. 1. do 31. 12. 1981 (Cerknica) 180 167. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Cerknica) ISO 168. Odlok o organizaciji in delovnem področju občin- skih upravnih organov in strokovnih služb občine Cerknica 181 iG9. Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnega organa za inšpekcijske službe za občine Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna (Cerknica) 186 170. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene (Cerknica) 187 171. Odlok o ustanovitvi družbenega sveta občine Cerknica 189 172. Dogovor o oblikovanju družbenega sveta občine Cerknica 190 173. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju leta 1981 191 174. Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 191 175. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Grosuplje za leto 1981 1S2 176. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in popreč- niii stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje 192 177. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nove- laciji urbanističnega programa za območje občine Grosuplje 193 178. Odlok o izvedbi melioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju »Ra-tike« v k. o. Videm in k. o. Podgora (Grosuplje 193 179. Odlok o poveritvi javnega pooblastila za izvrševanje določenih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov pisarnam krajevnih skupnosti Ambrus, Ivančna gorica, Krka, Muljava. Šentvid pri Stični, Videm-Dob-repolje, Višnja gora in Zagradec (Grosuplje) 194 180. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za Ic to 1980 195 181. Odlok o delovnem času v trgovinah, gostinskih in obrtnih obratih v občini Idrija 195 182. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Strojne tehnične šole Elektrogospodarskega šolskega centra Branko Brelih Nova Gorica pri Enoti za izobraževanje odraslih Šolski center Idrija 191 183. Sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Idrija 197 184. Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 197 185. Odlok o spremembi odloka o občinskih blagovnih rezervah (Kamnik) 197 186. Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik 198 187. Odlok o sestavi komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik 202 188. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Kamnik 202 189. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Kamnik) 205 190. Odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Laško 205 191. Dogovor o oblikovanju in ustanovitvi skupnfe uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica 207 192. Odlok o ustanovitvi skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva v občinah Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica (Lenart) 209 193. Odlok o spremembi odloka o obvezni pripravi druž- benega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981—1985 211 Stran m. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe občine (Ljubljana Bežigrad) 210 211 195. Sklep o delegiranju predstavnikov v kolegijske upravne organe v občini — komiteie (Ljubljana Bežigrad) 219 196. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Bežigrad) 220 197. Sklep o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani (Ljubljana Center) 220 198. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukre- pih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Moste-Polje) 221 199. Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in služb Skupščine občine Ljubljana Siska 222 200. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 223 201. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Vič-Rudnik) 224 202. Statutarni sklep o spremembi statuta občine Logatec 225 203. Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovnem pod- ročju občinskih upravnih organov in strokovne službe Skupščine občine Logatec 225 204. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Logatec 230 205. Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami i Logatec) 232 206. Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Rečica ob Savinji (Mozirje) 233 207. Odlok o spremembi odloka o določitvi obveznega pris- pevka za financiranje, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica 233 208. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1980 . 233 209 Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju 1981 (Sevnica) 234 210. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica 234 Stran 211. Odlok o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Slovenske Konjice) 235 212. Družbeni dogovor o občinski skupnosti za cene (Slo- ^ venske Konjice) M 213. Odlok o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celju 238 214. Odlok o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Šentjur pri Celju) 240 215. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1981 241 216. Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje ko- munalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1981 (Šmarje pri Jelšah) 241 217. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 242 218. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1980 245 219. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1981 (Vrhnika) 246 — Popravek zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981 246 — Popravek zakona o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije 246 — Popravek zakona o združevanju dela sredstev uporab- nikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov v letu 1981 ' 246 — Popravek zakona o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1981 246 — Popravek zakona o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 247 — Popravek odloka o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij. družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1981 247 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 4G0 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a poštni predal 379/Vil — Telefon direktor uredništvo, oprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja. preklU* in naročnine «3 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72