leto xiii. St. 142 Ljubljana, januar l^fO GLASI O K O L E K T V A O D E T A i a <$ »GRAD Podpisane samoupravne dogovore bo potrebno dosledno izvajali Pet sporazumov je svečano podpisalo 56 gradbenih podjetij iz vse Slovenije Desetega decembra 1969 je 56 gradbenih podjetij svečano podpisalo pet samoupravnih dogovorov, ki bodo v bodoče bistveno vplivali na nadaljni razvoj samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah in odnosov med njimi. Za naše podjetje sta dogovor podpisala predsednik delavskega sveta podjetja Janez Kuštrin ter glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan. Podpisovanju so prisostvovali baši najvišji predstavniki gradbeništva, gospodarske zbornice in sindikata. Po skoraj več kot devetmesečnem obdobju dogovarjanja, aktivnosti sindikata in organov samoupravljanja je 56 predsednikov DS in direktorjev posameznih podjetij podpisa-o pet samoupravnih dogovorov, in sicer: — Sporazum o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih Za izvajanje samoupravnih dogovorov v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala; — Sporazum o najnižjih obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov in vrednotenju dela v kalkulacijah; — Sporazum o osnovnih kriterijih 2a delitev dohodka v delovnih organizacijah v gradbeništvu; . Obveščenost Ni še dolgo tega, ko so na televiziji kazali gradnjo tretje faze šo-štanjske elektrarne. Vse so povedali, kako visoka je hala, kako prostorna ja, kako jo gradijo in podobno. Povedali niso samo tega, da jo gradi kolektiv Gradisa. Nam Gradisovcem to seveda ni bilo všeč, kajti če že delamo tako velik objekt, bi se spodobilo, da bi nas poročevalec vsaj omenil. Po tej plati so nam pri televiziji napravili krivico. Zaslužili smo si najmanj to, da bi nas omenili, če ze drugič po večkrat omenijo, kdo kakšno stvar dela. Ne vemo sicer, kako je do tega Prišlo. Dopuščamo pa tudi možnost, da ljudje s šoštanjskega gradbišča biso bili dovolj spretni ter snemalcu ln novinarju televizije niso dovolj očitno povedali, da gradi celjski Gradis. Novinar sam pa je bil tudi toliko pozabljiv, da tega ni vprašal, Ce je bil že tam. Zadnje čase namreč v javnosti veliko razpravljamo o vlogi informa-oijskih sredstev. S tem v zvezi pa tudi o dolžnostih informatorjev, se Pravi tistih, ki so dolžni obveščati javnost o svojem delu. To velja seveda tudi za nas same, ki smo dolžni obveščati javnost o svojem delu in o svojih problemih ter uspehih. Tako je zapisano tudi v dokumentu, ki ga je pred nedavnim sprejela Zveza komunistov in ki velja tudi za nas. Torej se moramo predvsem Pritožiti čez sebe, ker takrat na televiziji nismo bili omenjeni, četudi je bila malomarnost novinarja očitna. Ko pa že govorimo o obveščenosti in o obveščanju, naj izkoristimo priložnost ter jo osvetlimo še z druge Plati. Kadar se v katerem podjetju kaj zaplete, potem ugotavljajo najpogosteje, da »kolektiv ni bil obveščen« o položaju in o razmerah v Podjetju. Pri tem pa tudi skoraj redno pozabijo, da je imel marsikje vsak član kolektiva možnost seznaniti se s podrobnostmi glede položaja in razmer v podjetju, zlasti še, kadar imajo v podjetju lastno glasilo, kakor ga imamo mi v Gradisovem vestniku. Dolžnost vodstva in organizacij kolektiva je v tem, da omogočijo seznanjanje s to problematiko slehernemu članu kolektiva. Stvar vsakega člana posamič pa je, da to. tudi v resnici uporabi, se pravi, da vse to tudi prebere. Dandanes °b sodobnih sredstvih obveščanja res ne moremo vsega urejati samo na sestankih in reči, da je bil kolektiv seznanjen, če je določeno stuar slišal na sestanku. Dosti bolje je celo, če dobi v roke črno na be-(Nadaljevgji^ptjjbS^str.) — Sporazum o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce; — Sporazum o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. S pop isovanjem navedenih samoupravo dogovorov se tudi v našem p. etju in sploh v celotnem gradbeništvu Slovenije začenja novo obdobje samoupravne dejavnosti. Čeprav bo izvajanje in uveljavljanje samoupravnih dogovorov težko, odgovorno in zahtevno delo, smo se že po prejšnjih akcijah na te dogovore temeljito pripravili. Že samo dejstvo, da je komisija za delitev osebnih dohodkov na predlog sin-dikalnegaodbora podjetja že pripravila osnutek pravilnika za dvig startnih osnov, po katerem se bodo, kolikor bo delavski svet te predloge potrdil, dvignili osebni dohodki najbrž s 16. marcem 1970 za ca. 25 Vo, in sicer: za visoko kvalificirane in kvalificirane delavce ca. za 30%, za polkvalificirane in nekvalificirane pa za 26 °/o. V enakem razmerju se bodo dvignili tudi osebni dohodki umskim delavcem. Seveda je v tem odstotku upoštevano tudi povišanje zaradi skrajšanja delovnega časa. Drugi zelo pomemben dogovor je vrednotenje dela v kalkulacijah. Tako je potrebno po novem letu v kalkulacijah upoštevati spodaj navedene osnove v bruto dinarjih na uro. Nekvalificirani 5,40, polkvalifici-rani 6,40, kvalificirani 9,50 in visoko kvalificirani 10,60. Ta dogovor omogoča, da bo vsakdo, pa naj bo zaposlen še na tako enostavnem delovnem mestu, že iz izhodišča dobil to, kar mu pripada, oz. da bo njegovo delovno mesto vrednoteno tako, da mu bo omogočen tak zaslužek, ki mu bo že v osnovi pokrival življenjske stroške. Med zelo pomembnimi točkami posameznih dogovorov je tudi zadolžitev vsake delovne organizacije, da se obveže, da bo ustvarila taksen dohodek, ki bo poleg zakonskih in pogodbenih obveznosti pokrival še minimalne potrebe osebne, splošne in investicijske potrošnje. Tako bo morala vsaka delovna organizacija letno nameniti , v poslovni sklad najmanj 10°/o čistega dohodka, 4% od bruto osebnih dohodkov za gradnjo stanovanj zaposlenih ter 2,5 °/o za izobraževanje. Večino teh dogovorov smo že upoštevali tudi v lanskem letu, saj smo na primer pri gradnji samskega doma v Ljubljani, kot tudi pri gradnji vajeniškega doma v Škofji Loki vsa ta določila že upoštevali. Tudi za-garantirana sredstva v višini 2,5 %>, namenjena za izobraževanje, nam bodo še bolj koristila pri sistematični vzgoji kadrov in zaposlovanju. Bistvenega pomena je tudi dogovor glede zaposlovanja v tujini, saj bodo za vsa podjetja veljali enaki kriteriji. Svoi zagarantirani delež — v višini 1 5 "/o od osebnih dohodkov — bodo dobile tudi sindikalne podružnice, športno društvo in potrebna sredstva za rekreacijske namene. Skratka, od samoupravnih dogovorov si veliko obetamo, saj bodo izhodišča veljala za vsa gradbena podjetja v Sloveniji in verjetno tudi za celotno Jugoslavijo. Izvajanje sporazumov bo spremljal posebni nadzorni odbor, spore pa bo reševal posebni arbitražni organ in podjetja bodo lahko svoje pravice zaščitila tudi na sodišču. Ideja je postala stvarnost, je dejal predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Lojze Capuder v uvodnih besedah na svečanem podpisovanju samoupravnih dogovorov. In naša skupna stvar je, da bomo te dogovore tudi dosledno izvajali. V nadaljevanju svojega govora pa je dejal: »Nobena akcija doslej še ni tako intenzivno razgibala sindikalne organizacije in delovnih kolektivov kot dogovarjanja o samoupravnih sporazumih. Pokazala se je visoka samoupravna zavest v gradbeništvu, ki znajo označiti svoje lastne in ožje interese, delovnih organizacij z interesi celotne gradbene dejavnosti. S tem so baši delovni kolektivi ponovno potrdili, da so v okviru samoupravnega sistema brez vmešavanja države možna reševanja mnogih problemov, ki nastajajo v pogojih tržnega gospodarstva. Vse odločitve so bile sprejete z veliko odgovornostjo in zavestjo, da bodo koristile nam vsem.« L. C. Hilli 1 O&iio Skeče Cn deiamiil uspehov v (Letu 19^0 Ob prelomnici leta si drug drugemu vošči-mo srečno novo leto, zaželimo vse dobro ter raz-f f \L mišljamo, kaj nam bo prineslo prihodnje leto. ■ f 1 ™ .-»■» “ “-»*« —»"* »■**«” |V Dnevi tako hitro beže, da skoraj izgubljamo - V smisel za čas. Okupirajo nas proizvodnja, delo, - ^ dm* sestanki in konference in že je leto okoli. Veliko _ it J |11§ smo v preteklem letu napravili, lahko bi pa še | , - ^ w * ' eč, kajti od rezultatov našega dela je odvisno, § ||| SSllS kolikšen in kakšen kruh si bomo rezali jutri — w skozi celo leto. In vsi si želimo belega in čim- večjega. Več ali manj vsi vemo za težave in probleme preteklega leta, od pomanjkanja cementa, železa, organizacijskih problemov do nesmiselnih licitacij na tržišču, borbe za delo in tako dalje. Vse to in še marsikaj je do neke mere razlog, da nismo dosegli še več. K sreči pa prebredene težave pozabljamo, za tiste pa, ki so še ostale in bodo nastajale, lahko smelo upamo, da jih bomo znali premagati. Up in vera v lastne sile nas nista nikoli pustila na cedilu. Garant za to je celoten kolektiv, naši stro? kovni kadri, strokovne službe na centrali, sodobna mehanizacija, predvsem pa visoka zavest naših delavcev. Končno pa nam to potrjuje tudi 25-letnica obstoja podjetja in z njim vsi uspehi podjetja, ki smo jih v petindvajsetih letih dosegli. Širom naše domovine stoji na tisoče objektov, ki so jih in jih še gradijo žuljavc roke naših delavcev in tehničnih strokovnjakov. S svojim kvalitetnim delom in dobro organizacijo smo dokazali, da smo bili in bomo vedno potrebni naši socialistični družbi. Pri tem smo se izoblikovali v veliko in monolitno podjetje, utrdili delavsko samoupravljanje ter se v strokovnem pogledu dvignili na evropski nivo. K tem velikim uspehom so pripomogli tudi medsebojno razumevanje, dogovarjanje, tovarištvo in doslednost v skupnih nalogah. Res se včasih pojavijo še ti ali oni problemi, ki povzročijo vročo kri, toda to je le prehodnega značaja. In prihodnje leto? Mnogo odgovornih nalog je pred nami. Dokončati prevzeto delo v Portorožu, Šoštanju, Celju. Mariboru itd., uskladiti interno zakonodajo s pravkar podpisanimi samoupravnimi dogovori, izoblikovati sistem delitve osebnega dohodka, utrditi organizacijo podjetja, nabaviti dodatno mehanizacijo, povečati obseg dela v tujini itd. Želim vsem članom kolektiva vse najlepše v novem leta 1970 z željo, da sleherni uresniči svoje cilje kar najbolj uspešno ter da bi se vse velike in male želje uresničile. Predsednik CDS Janez Kuštrin [•» r - • Pa Osebni dohodki in samoupravni doooviri Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije je zbral od nekaj gradbenih podjetij zelo zanimive podatke. Ti podatki so bili zbrani in obdelani po republikah in predloženi na plenarni seji zveznega odbora, ki je bila v Beogradu 4. decembra 1969. Na tej seji so predstavniki gradbenih delavcev iz vse Jugoslavije sprejeli tudi sklep, da bodo naredili vse, da bi najkasneje do prve polovice letošnjega leta podpisali podobne sporazume kot pri nas in na Hrvaškem tudi v drugih republikah. Hkrati bi tedaj tudi predložili rešitev za ureditev terenskega dodatka — veljavno za vso državo. V Sloveniji je odgovorilo sedem gradbenih podjetij — med njimi so bila dobra in slabša, velika in majhna — ki so zaposlovala 30. septembra 9445 delavcev ali 22 % vseh zaposlenih gradbincev v Sloveniji. V jugoslovanskem merilu so bili zbrani podatki od 55 podjetij s 93090 delavci ali 25 °/o vseh zaposlenih v gradbeništvu. Vprašalnik je izpolnilo tudi naše podjetje, zato bo nekaj primerjav še posebej zanimivih. Startne osnove v neto din na uro NK PK K VK po- preč- je GRADIS 2,65 3,07 4,05 4,80 3,44 SRS 2,72 3,17 4,13 4,73 3,54 SFRJ 2,56 2,73 3,44 4,42 3,24 Izplačani OD neto din na uro po- NK PK K VK preč- je GRADIS 3,32 3,82 4,99 6,13 4,47 SRS 3,22 3,75 4,75 5,99 4,39 SFRJ ..... 3,34 3,69 4,79 6,46 4,49 Terenski dodatek v neto i din m i uro — na upravičenca PO- NK PK K VK preč= GRADIS 0,54 0,55 0,76 0,80 0,64 SRS 0,66 0.76 1,05 1,42 0,90 SFRJ . 0,63 0,76 1,21 1,55 1,06 Vidimo, da je imelo naše podjetje nižje osnove kot v Sloveniji (to smo ugotovili že med letom), pač pa višja izplačila kot v Sloveniji in približno enaka kot v Jugoslaviji. Močneje zaostajamo pri terenskem dodatku, vendar samo v tem primeru, ko ga računamo na zaposlenega delavca in ne na upravičenca do terenskega dodatka. Medtem ko pri nas dobijo terenski dodatek vsi zaposleni, to je 100 %, znaša ta odstotek za Slovenijo 84 % in za Jugoslavijo 55 %. Se bolj jasna slika se nam pokaže ob podatku, da je predstavljal terenski dodatek v masi izplačanih osebnih dohodkov pri Gradisu 13,2 % v Sloveniji 16,9% in v Jugoslaviji 11,3 % (najmanj v Srbiji — 9,7%). Slovenija izplačuje v masi denarja precej več na račun terenskega dodatka kot druge republike. Druga za Slovenijo je Bosna in Hercegovina z 11,5%. Spoznamo, da ne drži povsem trditev, da imajo v drugih republikah višje terenske dodatke. Imajo jih za dejansko delo na te-kar je prav; vendar imamo tudi mi »čisto-« terensko delo višje plačano. Zaradi tega, ker pri nas dobivajo terenski dodatek vsi, pa je razumljivo, da je terenski dodatek na »upravičenca« nižji. Zanimivi so odnosi med posameznimi skupinami ročnih delavcev, če predstavljajo startne osnove nekvalificiranih delavcev 100. GRADIS ........... SLOVENIJA......... MAKEDONIJA .... JUGOSLAVIJA .... Sporazum SRS za leto 1970 BIH................. HRVATSKA ........... JUGOSLAVIJA......... Sporazum SRS za leto 1970 . NK PK K VK 100 116 153 181 100 117 152 174 100 105 122 (!) 175 100 107 134 173 100 117 160 186 li prikaz bruto kalkuliranih NK PK K VK 4,40 5,30 7,20 7,60 4,17 5,19 6,97 8,50 3,53 4,46 5,86 4,15 4,58 5,73 6,58 3,82 4,09 5,20 6,60 5,40 6,40 9,50 10,60 Iz prikazanih podatkov vidimo, da smo pri nas že zdaj ime precej višje kalkulativne osnove kot drugod v Jugoslaviji- hkra pa skoraj enake (izplačane) osebne dohodke kot drugod. _ Verjetno je blizu resnice trditev, da je produktivnost pri n; višja kot v jugoslovanskem poprečju za gradbeništvo. Vendar -u TJ?-C se doslej t0 ni odražalo v enaki meri tudi pri osel nih dohodkih. Zato bomo bržkone morali v bodoče osebne dohodi povečati močneje kot doslej in močneje kot bodo naraščali v bodoč v jugoslovanskem gradbeništvu. To nam bodo med drugim omeg. čile tudi nove kalkulativne osnove. „rSsfV.eČanje"? vrednosti živega dela v prodajni ceni bomo m< rali hkrati narediti vse — kar moramo in znamo — da bo viš vrednoteno živo delo tudi več prispevalo k hitrejši rasti nove vreč nosti, to je dohodka. Kajti teoretično in praktično samo (živo) de: ustvarja novo vrednost — dohodek. Predvsem bomo morali izbo! sati m potem stalno izboljševati sedanji način nagrajevanja. Stane Uhan Dne 5. 10. 1969 je pri krivljenju železa stroj odščipnil del mezinca Marjanu Merlaku. — 11. 7. 1969 se je na stroju »Ream gilvestri« huje ponesrečil Milan Hlupič. Stroj mu je stisnil roko in odrezal tretji in četrti prst leve roke. — 19. 8. 1969 se je pri natezanju železa zlomila železna palica. Pri tem so drobci železa padli v oko že-lezokrivcu Edu Pongracu. — 16. 8. 1969 se je pri rezanju odtrgal kos železne palice in udaril po glavi Zijada Jusiča. — 15. 4. 1969 se je pri rezanju odlomil košček rezila in odletel Rami Avdiču v nogo. — 26. 8. 1969 je Hasibu Mujiču pri ročnem transportu železa padlo več železnih palic na desno roko. — 23. 10. 1969 je pri rezanju betonskega železa poškodovala železna palica desno nogo Božotu Stipiču. — 7. 11. 1969 si je Murat Avdiču pri transportu železa poškodoval kazalec leve roke. Ker je ta zadeva pereča, objavljamo za vse železokrivce v podjetju naslednja navodila: Nesreča nikoli ne počiva. Pri delu železokrivca je potrebna predvsem lastna disciplina. Da je delavec pri delu lahko »discipliniran«, mora poznati najosnovnejše pogoje varnega dela. Železokrivski prostori naj bodo opremljeni z dvema vhodoma in izhodoma. tako da je možna krožna enosmerna hoja ali vožnja. Zvrat-nim vožnjam se je izogibati. Bruno Wabra -60 letnik Bruno Wabra je pristal v našem podjetju 16. junija 1948. Zaposlil se je kot šef komuna’e v takratnem naselju ob Vilharjevi cesti. Teklo je tretje leto po osvoboditvi. Obleka, čevlji in prehrambeni artikli so bili še na karte, skratka težko je bilo za hrano. Delavci so zahtevali več hrane in boljšo. Te pa od nikoder ni bilo. Toda Bruno ne bi bil Bruno, če ne bi že takoj od začetk izkoristil vse svoje organizacijske sposobnosti. Tako mo z njegovim požrtvovalnim delom to kritično leto v splošno zadovoljstvo vseh delavcev kar dobro prebredli. Ko je naše podjetje prevzelo izgradnjo Zenice, je Wabra prevzel prav tako delovno mesto v Zenici. Tako je tudi Bruno stopil na trdo pot pravega gradbinca. Leta 1953 ea najdemo na Ravnah na Koroškem, leto kasneje v Škofji Loki. Zaradi izrednih organizacijskih sposobnosti in novan za komercialnega šefa v •'ridnosti ie bil kmalu za tem ime-Kopru, pozneje na avtocesti Grosuplje Leta 1957 pa je bil premeščen v Titograd, kjer je ostal dve leti. Po vrnitvi iz Titograda je na centrali podjetja prevzel delovno mesto blagajnika Ob katastrofalnem potresu v Skopju pa je s prvo skupino odšel v Skopje. Danes zaseda delovno mesto šefa oddelka v finančni ope-rativi gospodarsko finančne službe podjetja. Bruno VVebra pa ni bil samo dober delavec, temveč tudi dober športnik, kulturni delavec, pevec itd. Bil je med ustanovitelji Gradisovega športnega društva. Sodeloval je pri vseh kulturnih prireditvah, delal je v sindikatu, skratka tam, kjer je bilo potreba. Tak je naš Bruno, delaven, skromen, zvest sodelavec našega podjetja in dober oblikovalec vsega, kar je naprednega in boljšega. In s to ugotovitvijo mu ob njegovi 60-Mni-ci iskreno čestitamo. C. Stroji, katere uporabljajo železo-krivci, morajo biti pravilno zavarovani. Osi, zobniki, jermenice in podobno morajo biti tako zavarovane, da ni mogoče s katerim koli delom telesa zaiti v nevarno območje, da ga nezavarovani del stroja ne more prijeti za delovno obleko ali kako drugače poškodovati. Delovodja je dolžan redno po vsakem čiščenju, mazanju, popravilu in podobno, stroj pregledati in se prepričati, če so vse varovalne naprave ponovno nameščene na svoja mesta, Da varovalnih naprav ne bi mogli snemati, se priporoča — kjer je to mogoče, — da so varovalne naprave na šarnirje. Mazanje, čiščenje in popravilo stroja je dovoljeno le v času, ko stroj miruje. Vlaganje palic v rezalec je lahko zelo nevarno, če se ne vlaga urejene palice in če se vlaga, ko stroj in rezila ne mirujejo. V takem primeru pride do stiska prstov. V stroj se sme vlagati le urejene palice in ko stroj miruje. Enako velja tudi za krivilec. Za vlaganje se priporoča tudi posebna naprava, da ne pride do križnega vlaganja. Palice, katere se reže. pa ne smejo biti krajše od 3 m. Stroj nad rezilom bi naj bil zavarovan s pleksi steklom, da se prepreči odletavanje okruškov ali podobno. Ce niso rezila zavarovana s pleksi steklom, naj uporablja delavec očala. Za lažji transport dolgih palic do rezalca so priporočljiva posebna stojala z valji, da je čimmanjše trenje. Da ne pride do poškodb pri ročnem l -zalcu, se priporoča, da to delo opravljata dva delavca. Pri ročnem krivljenju se mora ročico za krivljenje vedno odrivati od sebe in nikoli vleči za sabo. ker lahko pride do udarca z ročico. Zelo previden mora biti delavec pri odvijanju železa, ki je v kolobarjih in pri ravnanju ter natezova-nju takega železa, saj se železo lahko odtrga, sname in podobno. V takem primeru mora imeti delavec ščit za obraz, prostor pa mora biti zavarovan. Pri čiščenju ali krivljenju železa, kjer odpadajo »škarjasti« delci železa ali rja, morajo delavci obvezno uporabljati očala. Sodelavcem in celotnemu hitiva Bliža se novo leto in ooičaj je, da napravimo obračun dela preteklega leta. Tudi zame je to veljalo, toda v tem letu in ob koncu lanskega leta mi je to prekrižala nepričakovana bolezen. Moje zdravstveno stanje se je sedaj že precej izboljšalo in upam, da se bom v naslednjem letu vrnil na delo, čeprav bo potrebno dovolj truda, kar pa se da z dobro voljo in vztrajnostjo doseči. Poleg tega ne bcm pozabil tudi na vse spodbudne besede svojih sodelavcev' z gradbišča Jesenice", kakor tudi tovarišev z drugih gradbišč, obratov in centrale, ki so me obiskovali med letom. Kljub bolezni se zanimam za delo, uspehe in probleme gradbišča Jesenice, kakor tudi podjetja. Prebiram tudi Gradisov vestnik, katerega redno dobivam in izvem novice celotnega kolektiva. Veseli me napredek in usoeh našega gradbišča v tem letu kakor tudi podjetja, čeprav so iz leta v leto težje razmere. Moja želja za leto 1970 je, da tudi v bodoče gradbišče Jesenice in celotno podjetje dobro napredujeta in imata uspeh doma in v svetu Osebna želja pa je, da se čimprej pozdravim. Iskren pozdav! Franc Vovk Železokrivilec mora biti tudi pravilno oblečen — opremljen. Poleg ostale opreme mora imeti predvsem rokavice, predpasnik, čevlje z jekleno kapico, čelado, po potrebi pa tudi varnostni pas za navez v višini in obleko, katere rokav se v zapestju zapenja, prav tako tudi hlačnice v spodnjem delu. Zelezokrivcem na delovnem mestu je prepovedana uporaba gumijaste obutve (škornji), sandali, čevlji s tankimi podplati in podobno. Lo-Jo Obveščenost (Nadaljevanje s 1. str) lem, kako utvari moje, se pravi V glasilu kolektiva. Na podlagi vsega tega bi bilo pri' merno določilo v statutu podjetja, kjer bi rekli, da je obveščanje d tostranska dolžnost. Prvič je Ig doli' nošt tistega, ki sklepe sprejema i*1 jih je dolžan razložiti, drugič pa je dolžnost slehernega elana kolektiva, da pisane informacije in glasilo kolektiva tudi prebere. Poslej ne bi smel več veljati izgovor, da o stvari »niso bili obveščeni«, če pa je bila namreč obiavljena v Gradisovem vestniku Njegova stvar, če tega ni prebral! Posledice si mora pripisati sebi in ne komu druaemu. Sai poznamo Usti prenovor: Izgovor je dober, četudi ga pes na repa prinese. Jože Jerkovič -50 letnik Starejši tako tudi mlajši delavci dobro poznajo Jožeta Jerkoviča, skladiščnika v kovinskih obratih Ljubljana. In kako ne, saj je že 21 let zaposlen na istem delovnem mestu. Jože Jerkovič je bil rojen 9. 12. 1919 v Male Malenici pri Kostanjevici na Dolenjskem. Torej blizu svetovno znane »gadove peči«, kjer se pije najboljši dolenjski cviček. Naš Jože je zelo pošten in vsestransko uporaben skladiščnik. O tem zgovorno priča podatek, da je imel v skladišču stalno za okrog 250 milijonov starih dinarjev vrednosti in v vseh 21 letih službovanja mu ni ničesar manjkalo ali se izgubilo. V obratu je deležen vsestranskega zaupanja. Sodelavci in vodstvo enote ga imajo radi. Ko sem ga ob 50-letnici vprašal, kako se počuti, je odgovoril: »Dobro, zadovoljen sem, le v drugi polovici mojega stoletja bi končno rad prišel do lastnega stanovanja. Sedaj stanujem kot podnajemnik pri tovarišu Filipiču, kjer imam 1® malo sobico in kuhinjo. Vsi drug1 prostor; in sanitarije pa so skupni-Rad bi se izselil, toda nimam kamri je še pristavil »Z delom sem zadovoljen, najbolj srečen pa takrat, če mi vse »Štirna«. Poznam ves material. vse specialne dele, ki jih ni malo. Do pokoja mi manjka še osem let-Ker imam veliko dela bo teh osem let še prehitro minilo.« Kot vzornemu in vestnemu delavcu mu oh njegovem srečanju z »Abrahamom« iskreno čestitamo in mu kličemo — še na mnoga leta. Sodelavci Gradisov vestnib • Gradisov vestnik« Izdali delavski svet podjetja Gradis Ureja S® uredniški odbnr Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska Liskama •'Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno H BBEiS eSISBSB8HBHgBB«$gBSBBBBBEBHBHBB ■Bflfl m ■ ■ s E E E 1 ■ ■ E E Šest žena in šest želja Šestim najbližjim sodelavkam smo postavili samo dve vprašanji: Vaša osebna želja v letu 1970. Kaj želite podjetju ali enoti, v kateri ste zaposleni, v letu 1970. ■ ■ E 1 E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E Naše žene in dekleta so nam na vprašanji odgovorile takole: Marija Zajc, materialni knjigovodja v centralnem skladišču: Predvsem si želim stanovanje, na katerega čakam že polnih 20 let. Sebi in svojemu otroku pa mnogo zdravja in zadovoljstva. Podjetju želim mnogo poslovnih uspehov, uspešen razvoj, mnogo sodelovanja med enotami in seve-da dosti denarja. Marija Perovšek, blagajničarka centrale podjetja: Moja največja želja je, da bi se letos vselila v novo stanovanje. Z velikim trudom sva hišo z možem spravila do tretje faze in prepričana sem, da bom ob koncu leta, če ne že prej, že v novi hiši. Seveda bo potrebno še stanovanje opremiti, toda vse naenkrat ne gre. ■ e Kdo ne bi želel podjetju dober poslovni uspeh, saj. končno od tega živimo! Zadovoljna sem, da je tako, čeprav bi želela še več. Helena Žigon, zaposlena v upravi stanovanjskih hiš: V novem letu si želim predvsem zdravja in dobrega razumevanja v družini in čim več prostega časa, da bi se posvetila otrokom in pa obiskovanju naših hribov, v katere zelo rada zahajam. Podjetju pa želim čimveč poslovnih uspehov in čimveč dela v letu 1970. Enoti, v kateri delam, pa želim, da bi poslovala vsaj s takšnim uspehom kot do-sedaj. Ljuba Tome, šef komerciale projektivnega biroja: Preveč želja ni dobro imeti, ker se ti potem ne uresničijo. Želim si samo eno, da bi moja hčerka doštudirala na ekonomski fakulteti, ter si tako zagotovila svojo eksistenco. Sicer imamo v projektivnem biroju dela čez glavo. Želela bi pa še več, saj v delu najdem zadoščenje. Želim, da bi se podjetje v polni meri razvijalo in ostalo kot doslej vsem v ponos. Marina Zaviršek, vodja kadrovske službe v strojno prometnem obratu: Srečna sem doma v krogu svoje družine. Želela bi, da bi to tudi tako ostalo v letu 1970 To je moja največja osebna želja, Našim delavcem in sploh celotnemu kolektivu Gradisa želim obilo uspehov v proizvodnji, šoferjem srečno vožnjo, strojnikom pa čim manj popravil in dosti denarja. Naj bi bilo novo leto 1970 še bolj uspešno. Martina Čebašek, finančni knjigovodja v gospodarsko finančnem sektorju: Želja imam veliko, še preveč, seveda vse se ne bodo uresničile. Zelo rada spoznavam tuje kraje in običaje, zato si najbolj želim, da bj si lahko drugo leto ogledala Španijo in Francijo — pa ne sama! Podjetju pa bi želela, da bi imeli veliko dela, da bi uspeli na vseh licitacijah, posebno na bodoči avto cesti Vrhnika—Postojna, dobre finančne rezultate in s tem tudi za nas vse debelejšo denarnico. Srečno 1970! BgBHB@S3afflBIBBfflaEaEBBEHEBeBaiEBBIB@8liaEBESHEBE0aB^čaaBia®Effl@iaSEEEHSasSiS^ EStSžBEiSBSIfflBBEEiBBBHEealSflHB^aaiHiaaBa Nizke in hidro gradnje Tovrstna gradnja zahteva znatno višjo stopnjo organizacije in tehnologije kot pa gradnja1 visokih objektov. Karakteristika sodobne tehnologije gradnje takih objektov je v popolnem nadomestilu ročnega dela s strojnim delom. Pri nas lahko v bodoče uspemo le z integracijo večjih podjetij, da se združuje kapital in težka mehanizacija. Prvo takšno integracijo za nizke gradnje smo dobili s formiranjem združenja »GAST« (»Gradis«, »Slo-venija-ceste«, »Tehnogradnje« Maribor in »Primorje« Ajdovščina). Bodoči razvoj podjetij, ki izvajajo nizko gradnjo, naj bo v smotrni delitvi dela med sedanjimi večjimi podjetji v okviru »GAST«, ki bodo združevala istovrstne kapacitete, in na drugi strani med drugimi gospodarskimi organizacijami in komunalnimi podjetji, ki naj bi izvajala dela le v obsegu, ki ne presega njihovih kapacitet glede na strokovne kadre in opremljenost. Opremljenost š srednjo in težko mehanizacijo »GA-STA« je dvakrat večja na zaposlenega, kakor je poprečje za vsa gradbena podjetja v SR Sloveniji. Če to opremljenost izrazimo s KM na zaposlenega, predvidevamo, da se bo do let-a 1975 povečala za četrtino. Izvajanje gradbenih del bo tudi v bodoče poverjeno specialnim delovnim grupam (mostovi, hidrocantra- le, letališča, železnice, predori, asfaltne in betonske ceste ...). Predvideno je tudi prevzemanje večjih del v inozemstvu, da bi pridobili nadaljnje izkušnje za delo v domovini. Do leta 1975 je planirana postopna sodobna notranja organizacija s poudarkom na mrežno planiranje in vrednotenje vseh . vrst podatkov z elektronskimi ra '•unalnjki. Projektantska dejavnost Razvoj te dejavnosti pri nas je dosegel zavidne uspehe in nekateri vodilni projektanti so dosegli evropski nivo. Ti strokovnjaki predstavljajo umski potencial, ki ga potrebujemo za nadaljnji razvoj strokovnih kadrov na tem področju. Če hočemo kvalitetne in ekonomične projekte, moramo imeti na voljo dovolj časa za pripravo in za študij projekta. Prvi važni ukrep za perspektivo je, da obvezno vključimo specializirane projektantske organizacije v prMinvesticijsko dejavnost. Sedaj razdrobljene in razkropljene projektantke organizacije je treba združit v poslovna združenja. Zaostriti se morajo pogoji za registracijo in izvesti obvezno verifikacijo projektantskih organizacij. Med pomembna področja projektantske kreativnosti spada tudi širo- ka urbanistična dejavnost. Na tem področju je nujno ločiti področje urbanistične službe (zavodi za urbanizem) in urbanistično projektiranje (projektantske organizacije). Nujno pa je od te dejavnosti v bodoče izključiti vse tiste, ki za to niso verificirani. To velja predvsem za stanovanjska, komunalna in podobna podjetja ter formacije pri raznih družbeno-političnih skupnostih. Sodobna usmeritev tehničnih kad-drov zahteva .specializacijo znanja mladih kadrov, vendar ne na I. in II. stopnji študija v šoli, temveč na tretji — podiplomski stopnji, vendar ob pogoju primerne operativne prakse mladega projektanta, katero pa bo pridobil samo z dobro organiziranim projektivnim delom. Projektantske organizacije bodo v bodoče sistematično organizirale možnost strokovnega usposabljanja v tujini, da bodo mladi kadri obogateni s sodobnimi in bogatimi izkušnjami posredovali le-te doma za razvoj stroke in celotnega gospodarstva. Glede na sedanjo ugodno kvalitetno raven naših projektantov se predvideva pojačeni izvoz projektantskih uslug v inozemstvo, ker je to ekonomsko najbolj rentabilno. V drugem nadaljevanju in zaključku se bomo malo podrobneje ustavili p»-i izobraževaniu kadrov in uDorabi elektronskih raa-in-Orot-nv v Gradbeništvu. Ing. Dragovan Sever Kar nekam nerodno mi je povedati, da sem po 22 letih službovanja v našem podjetju prvič prestopila prag našega vzorno urejenega samskega doma v Bavdkov! ulici. Že v avli doma sem opazila, da vladata red in disciplina. Ko sem našla prijaznega predsednika mladinske in domske skupnosti tov. Janeza Haka, smo se zbrali z mladinci — vajenci v televizijski sobi in pogovor je takoj sproščeno potekal. V domu živi kakih 50 mladincev — vajencev, ki so zaposleni na različnih enotah — Ljubljana, Ljubljana okolica in v kovinskih obratih. Takoj je videti, koliko kakšna enota skrbi za svoje vajence. Nekateri, se zelo pohvalijo, drugi pa imajo probleme, katerih v enoti ne vidijo, ali pa jih nočejo videti. Dnevna soba, v kateri se je prej razvijalo klubsko življenje, je danes zasedena po novodošlih delavcih Mislim, da je slej ko prej treba to sobo zopet izprazniti ter v njo namestiti knjižnico, katero mladina zelo pogreša. V niej bi igrali tudi šah, katerega sedaj ne morejo igra- ti oziroma ga vajenci igrajo po spalnicah, kar pa nt najbolj prijeno. Med našo mladino je športna dejavnost zelo razširjena. Do nedavnega so še igrali priljubljen nogomet, ne vedo pa še, kje bodo od spomladi dalje imeli treninge, ker nimajo nogometnega igrišča. Pripravljeni so igrišče napraviti sami z udarniškim delom, vendar jim je treba nekje zagotoviti primeren prostor. Tov. Vinkovič, ki je »zadolžen« za nogomet, je povedal, kako tekmujejo z drugimi podjetji in ustanovami ter imajo pri tem kar lepe uspehe. Tudi na Gradisovih športnih igrah so sodelovali. Mislim, da jim te zabave ne smemo ukiniti, saj je neprimerno bolje za družbo, da se mladina izživlja v športu, kot pa v pohajkovanju in brezdelju, Tov. Branko Škof pa je dejal, da strelci trenirajo v kleti samskega doma redno dvakrat tedensko. Mnogokrat tudi tekmujejo z drugimi poslovnimi enotami. Želijo, da bi ta sekcija delovala še v bodoče, saj imajo s streljanjem pravo veselje. Sekcija namiznega tenisa ne deluje, čeprav bi mladina prav rada trenirala. Ne deluje pa zato, ker nima ustreznih prostorov. Morda bi bilo dobro, če bi igralci namiznega tenisa iz centrale pritegnili mladino v svojo ekipo, ki bo sčasoma potrebovala nove kadre. Šahovska sekcija, tako je dejal tov. Manljovič, sicer deluje, vendar ne tako, kot bi morala. Ker nimajo več klubske sobe, igrajo šah po spalnicah. Mladina sodeluje tudi v počitniški zvezi Slovenije. Na Visokem so udarniško urejali počitniški dom. Mnogi naši mladinci so žrtvovali svoje proste sobote za udarniško delo, kar je bila hkrati rekreacija. Udeležili so se tudi izletov, kot npr. v Dražgoše, Iški Vintgar in na Plitvič-ka jezera. Naša mladina je sodelovala tudi ni tradicionalnem »pohodu okrog okupirane Ljubljane«, udeležili pa so se tudi proslave na Jančah. kjer je bila znana partizanska bitka. Enkrat tedensko je v domu sestanek celotnega kolektiva domske skupnosti. Na tem sestanku obravnavajo tekoče probleme ter debatirajo o političnih dogodkih doma in v tujini. Ko je bil v obravnavi sta- Z roditeljskega sestanka v Čakovcu — Starši sc zelo zanimajo za svoje otroke. Sodelovanje med podjetjem, šolo in starši je za vzgojo kadrov nujno potrebno Ob srečanju starih gradbincev na sedežu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tut podjetja, se je razprave udeležila tudi mladina. Dvakrat na teden pa imajo z vzgojiteljem doma ponavljalne ure iz matematike. V prihodnjem mesecu bo delavska univerza priredila poučna in zanimiva predavanja, spremljana z barvnimi diapozitivi. Ko je bil naš pogovor pri kraju, sem se zamislila v življenje naših vajencev — mladine. Pri našem podjetju jim nudimo drugi dom, nadomestiti jim moramo njihove starše in rednike. »Lepa beseda — lepo mesto najde« — tega izreka se moramo držati. Naša mladina ni pokvarjena, pokvarimo pa jo lahko sami, če ji ne bomo prisluhnili in je razumeli. Prav za naše mladince, s katerimi sem imela razgovor, pa lahko rečem, da so prav prijetni in dobri fantje. Če jim bomo pomagali, bodo tudi oni znali ceniti skrb podjetja za njihovo vzgojo in prepričana sem. da bodo po končani šoli in vstopu v življenje postali najboljši člani^ašega kolektiva. Iz tujih logov Priznani francoski grafik je dobil od ugledne tovarne konjaka pismo: »Prirejamo kon-kurz, da bi dobil najboljši plakat za naše proizvode. Zelo nas bo veselilo, če se boste natečaja udeležili z nekaj osnutki plakatov. Za najboljši plakat je razpisana nagrada dva milijona. Osnutkov plakatov, žal, v nobenem primeru ne vračamo.« Grafik je poštnoobratno odgovoril: »Jaz prirejam kon-kurz, da bi ugotovil, kateri francoski konjak je najboljši in me bo zelo veselilo, če bi se vaše podjete z nekaj steklenicami konkurza udeležilo. Poslanih steklenic žal v nobenem primeru ne morem vrniti.« aaBffiBaaiSBBSBffiBSSiSBBEEEEBEHEEEEBBBeEBBBSa KitflF........... -mm Leva slika: V notranjosti belilnice tovarne viskoze v Banjaluki. Srednja: Po napornem delu tudi malo dobre volje ni odveč Desno: Brez dobrega strojnika in kompresorja ne bi šlo Kdor hitro da, dvakrat da Poleg finančnih sredstev v znesku 100.000 N dinarjev, ki jih je naš delavski svet namenil za Banjaluko, je naše podjetje prevzelo tudi sanacijo objektov tovarne celuloze in viskoze v Banjaluki. Sanacija tovarne je med prvimi nalogami, saj je potrebno čimprej pognati stroje in druge naprave za normalno obratovanje. Poleg tega je v tovarni zaposlenih čez tisoč delavcev, ki komaj čakajo, da se bodo lahko vrnili na delo. Zato naši delavci, ki delajo na obnovi porušenih objektov, tudi toliko hitijo Tone Zaletelj, ing. Janez Pogačnik in naš stari znanec z Raven na Koroškem Feliks K var, so ravno razpravljali o »evvolanu-, ko smo stopili v zasilno pisarno gradbišča. Razveselili so se nas, verjetno še bolj »evrolana«, kajti tu je vsaka minuta dragocena »Borimo se s časom in gripo,- se je nasmehnil tovariš Tone. Posedli smo in kmalu je stekel pogovor o delu in življenju v Bosni. »V Banjaluko smo z avtobusom prispeli 12. novembra, torej 14 dni po usodnem potresu. Ker kompozicije vlaka v katerem stanujemo, še ni bilo, smo noč prespali kar v avtobusu. Čeprav še nismo imeli urejenega stanovanja, niti prehrane smo takoj začeli z delom. No, drugi de n do večera je bilo vse urejeno. Vlak smo našli na sedmem tiru in tudi večerjo smo že imeli,- je dejal tovariš Zaletelj. »Od takrat naprej delamo nepretrgoma po dvanajst ur na dan ter vse sobote in nedelje. Domov gremo le v izjemnih primerih.« Izmed objektov celuloze in viskoze je bila najbolj poškodovana be-lilnica, sledi ji kuhinja, sortacija sušilnice, elektroliza, na viskozi pa objekt regeneracije. Porušen je bil tudi 92 metrov visok dimnik. Belil-nico, čeprav je bila najbolj porušena, so naši delavci usposobili v treh tednih, Obsega tri etaže po 900 m2 tlorisa ali skupno 2700 m? tovarniških prostorov. Celo je bilo zelo nevarno, saj bi se vsak čas lahko zrušila ta ali ona preklada ali celoten strop etaže. Tu so morali zamenjati več kot tretjino stebrov in nosilcev. Opaževanje in betoniranje stebrov je bilo zelo težavno delo, saj je potekalo med stroji, na slabem zraku itd. Nekateri stebri so bili visoki tudi po šest in več metrov. Danes je be-lilnica že sposobna za montažo strojev. Dela na drugih objektih bodo po zagotovilu tovariša Zaletelja gotova do konca januarja. Delavci so v glavnem iz Raven na Koroškem, Stanujejo v zelo lepo urejeni kompoziciji vagonov, kj jih je železniško podjete napravilo za ta namen. V kompoziciji so posebni vagoni za kuhinjo, jedilnico in umivalnico. Delavcem kuba priznana kuharica Antonija Terbovšek. prav tako iz Raven na Koroškem. Za nabavo vsega materiala pa je odgovoren Suljo Sahimovič. Rada kuham, če so ljudje zadovoljni, je dejala Antonija Trbavšek ob nedavnem obisku v Banjaluki Tudi gradbišče v Zagrebu je pokril sneg. Veliko so napravili, toda še premalo, je dejal sektorski vodja tov. Kancijan Težka pot v porušeno Banjaluko. Položaj v mestu je še vedno kritičen. »Gradis« v tovarni celuloze in viskoze v Banjaluki. Priznanje našim delavcem za izreden trud in organizacijo pri sanaciji tovarniških objektov. Gradis iz Ljubljane uspešno izvodi gradevinarske radove Objavljamo še originalni odlomek 0 našem delu, k-, je bil objavljen v »Biltenu« tovarne celuloze in viskoze v Banjaluki. »Pogon bjelione naše fabrike najviše je stvadao usljed zemljotresa. Visoki betonski stubovj su popucali, serklaž takodje i pravo je čudo kako se pod ovolikim opte-rečenjem objekat sačuvao da se pot. puno ne sruši. Zbog izuzetnih ošte-čenja na pojedinim mjestima bilo je pravo majstorstvo postaviti pot-porne drvene slubove i opiate radi obezbedjenja šlo je omogočilo bolje izvodjenje gradjevinskih radova. Zahvalja.juči brzoj intervenciiji gradievinc-ke operative ti prethedni radovi su dobro obavljeni, i podu-zeče »Gradis- iz Ljubljane koje izvodi radove na sanaciji ovog pogona pokp-alo ie vandrednu organizacijo posla. Radnici ovog preduzeča pokazali su izvandredno zalaganje. Zbog toga u ovom pogonu radovi najviše 1 odmiču.- Drago Vidovič: čeprav je veliko dela, se da živeti tudi v daljni Bosni Bila je že trda noč, ko smo se poslovili od naših delavcev. Ponosni smo na njih, saj so v tako kratkem času veliko napravili. L. C. Belilnico v tovarni viskoze v Banjaluki je bilo zelo težko popravljati. Delo se je odvijalo v ozkih prostorih in v stalni nevarnosti, da se kaj ne joruši V Banjaluko bo potrebno odpeljati nekaj lepilnega materiala »evrolana«, pa kar mudi se. Tako je naročil vodji našega centralnega laboratorija Nedanu Sevniku pomočnik tehničnega direktorja za operativo Jože Lipovec. Izkoristil sem ugodno priložnost in ob 10. uri smo že hiteli proti Zagrebu. Čeprav je ta dan snežilo, nam nojvi sneg vse do Zagreba ni delal težav. Na našem gradbišču v Zagrebu smo naložili »evrolan« in že smo z enourno zamudo po snegu brzeli proti Novski. Šofer Zakrajšek je malo pred odcepom avtoceste pri Oku-čanih dejal: »No, če bo šlo tako naprej, bomo kmalu v Banjaluki.« Toda misel je bila prehitro izrečena. Komaj smo zavili z avtoceste, se je ustavilo. Snežilo je kot za stavo Nezorano cesto je pokrivala 50 do 60 cm visoka znežna odeja. Le s težavo smo rinili naprej. Srečanje z drugimi avtomobili je bilo res problematično. Se sreča, da je bil šofer opremljen za zimsko vožnjo. Mračilo se je že, ko smo prispeli v Banjaluko. Prvo srečanje s porušenim mestom nam je nudilo dokaj žalostno podobo. Porušene in razpokane hiše, visok sneg, ljudje v zasilnih »vikend- hišicah, ki se šibijo pod snegom. Poleg tega, kot so nam pravili, je mesto zajela še epidemija gripe, Ljudje si pomagajo kot vedo in znajo. Življenie je težko, in to še pozimi. Zato jim je vsaka, pa še tako majhna pomoč dobrodošla. Takole stanujejo naši delavci v Banjaluki, prijetno kar Čeprav v vagonu, je Reportaža Gradis v porušeni Banjaluki Obiskali smo naše delavce, ki obnavljajo tovarne viskoze Kompozicija vlaka, v kateri stanujejo naši delavci v Banjaluki. Debela snežna odeja je pokrila vagone, zato je v njih še bolj toplo — V sredi: Tone Zaletelj, Nedan Sevnik in ■reiiks Kvar v objektu belilnice — Desno: V slogi je moč. Včasih tudi zimske gume odpovedo Studijskega potovanja, ki ga je organiizralo dru-■tvo inženirjev in tehnikov, sta se udeležila tudi člana vašega kolektiva inž. Milivoj Šircelj in Jože Lipovec. Iz obširnega poročila, ki sta ga sestavila po zaključku študijskega potovanja, objavljamo le posamezne odlomke strokovnega ogleda. Ogled obsežnih zemeljskih del na cesti Miinchen-Garmisch Partenkirchen V bližini starnberškega jezera, južno od Munchna, ečejo na novi avto cesti Munchen—Garmisch—Parten-circhen obsežna zemeljska dela. V teku so izkopna lela do globine 15 in več metrov in prav taki nasipi. Izkopna dela so v ilovici, v kateri se pa pogostoma pojavljajo tudi samice, velikosti tudi do 1 m'1. Kopljejo ežki bagri kap. do 3 m'1, prevažajo specialna terenska vozila do 20 ton nosilnosti, angažirani so tudi sami ežki buldožerji, kot D 8 in D 9 Caterpillar. Za vgrajevanje zemeljskih gmot pa uporabljaj;* AEG vihro valjar tež. ca. 13,5 tone, ki ga vleče po gradbišču buldožer jakosti ca. 120 Ps. Ogledali smo si nasip, ki je na mestu ogleda visok :a. 15 m. Predstavnik izvajalca del je izjavil, da so na em delu trase v letošnjem letu vgradili nad dva mili-,ona kubikov materiala. Pri vgrajevanju So uporabljali e en vibrovaljar tipa AEG, težine kakih 13.5 tone. Dnevna kapaciteta vgraditve je znašala ca. 8000 m;1 pri moizmenskem delu. Debelina nasipnih plasti je znašala od 1 do 2,0 m, kar je bilo odvisno od vrste materiala. Izkopni material so vozili kar po trasi tako, la so tudi transportna vozila uporabljali za utrjevanje. Vozila so bila sistema Faun, nadalje specialna vozila luclid, ki prevažajo ogromne zemeljske gmote, tudi do 20 m3. Na gradbišču so le strojniki in mehaniki, gradbeni delovodje in gradbeni inženirji. Na cesti Frankfurt-Pcrurje — Vidiš fant, ker nismo bili cepljeni proti gripi, sem se pa cepi! teriala pa je vgrajeval le en ssm vibro valjar AEG težine 13,5 tene. Vse to delo sta upravljala dva delovodja, eden pri izkopnih de.ih in drugi pri vgrajevanju, ki je še hkrati sproti potrjeval šole-jem opravljen prevoz na posebni tiskovini. Stalež gradbišča je ca. 70 strojnikov in drugih delavcev 3 delovodji in 7 gradbenih inženirjev. Za vzdrževanje in popravila imajo na bazi dobro opremljeno mehanično delavnico. Podobno, pa še veliko večje tako gradbišče smo i ogledali v bližini Wetzlarja pri gradnji nove AC Frankfurt—Porurje, ki vodi preko Siegena. Tu je v jretežni večini V. kategorija zemljišča, torej skala, ne >ovsem kompaktna. Ogledali smo si le zemeljska dela la križišču avto cest, ki je bilo za zemeljska dela ka-akteristično za vse to območje. Na istem odseku das ;o tekla tudi dela na obsežnih objektih. Opazovali smo lelo ekipe, v kateri so prevladovali le najtežji gradbeni stroji. Njihova skupna kapaciteta je znašala ca. .0m;i nakladalnega prostora. Bili so to bager s ca. i m3 žlico, nakladači z 2 m3 žlico, buldožer D 9 in D 7 : riperji in- za miniranje ,vagon drill, ki je bil v tan-iemski navezi s kompresorjem. Vagon drill je bil mon-iran na specialnem goseničarju in je imel le 6.m lolge svedre. Kompletno pripravo min s kompresor-em vred je upravljal en delavec.'To, kar niso opražile mine, je dokončal buldožer z riperji in tako omo-iočil nemoteno in kontinuirno nakladanje tako bagru :ot tudi nakladačem. V eni uri se je na tem delovišču lamreč naložilo na težke transporterje 1000 do 1200.m* zkopnega materiala, pretežno skale. Prevoz do mesta vgraditve, oddaljen od izkopa za. 2 km, je tekel po asfaltni cesti, ki je bila priprav-jena nalašč za to. Vozili so le s težkimi vozovi, nosil-losti do 20 ton kot npr. Faun, Deutz in podobnimi, hromet se je na tem delu ceste odvijal s hitrostjo 40 lo 50 km na uro. Za čiščenje ceste je bil določen še >oseben težki greder, ki je odrival vse, kar je padalo : avtomobilov. Na tem odseku je stalno križarila še risterna z gorivom, ki je po potrebi polnila tanke iz-copnih in nakladalnih strojev kakor tudi avtomobilov. Tu je bilo še posebno vozilo, opremljeno z raznimi nazili, ki na enostaven in hiter način opravi mazanje /seh strojev, največ med delom ali med kratkimi postanki. Avtomobili so navažali izkopni material direktno 7 nasip. Za čiščenje nasipnega področja pa sta še ikrbela dva hitra buldožerja tako, da ni nikoli mogel vastati zastoj zaradi neočiščenega prostora, kjer se je lasipavalo. Na delu nasipavanja je bil nasip širok še cakih 50 m. Zemeljske gmote so na tem delu nasipa-/ali v višino 1,00 do 1,50 m. Vso to ogromno maso ma- $ 3MAM SJSA:." et“'° Obnova starih betonskih cest Vse avto ceste, ki so bile zgrajene pred drugo svetovno vojno, so bile izvedene v betonu. Danes so ta vozišča na mnogih mestih toliko uničena, da jih morajo obnavljati, ker promet ni več varen. Obnovitvena dela tečejo na krajših odsekih in na eni polovici vozišča. Sanira se običajno celoten zgornji ustroj, torej tudi tampon. Kjer je to potrebno, se izdelujejo nove drenaže itd. Na vseh takih mestih se vgrajujejo za naše pojme izredno debele plasti asfalt-betonov (50 cm) na površini pa 3 cm debela plast litega asfalta. V še vročo površino litega asfalta pa z ježevkami uvaljajo eruptivni zdrob, zrnavosti 2 do 5 mm. Uvaljavanje se opravlja enkratno, in sicer z valjem, ki je v tandem navezi z asfaltnim finišerjem. Površina vozišča je tako z litoasfaltno površino popolnoma zaprta in ni mogoče prodiranje vlage v cestno telo, istočasno pa izredno hrapava površina zagotavlja varno vožnjo. Na vzponih se normalno stara cestišča širijo še za en pas, tj. pas za' počasna vozila, obenem pa širijo tudi moštev e. Pripravo in vgrajevanje vseh vrst asfaltov smo.si ogledali na delu AC Nurnberg—Kassel. Instalirana je asfaltna baza za pripravo asfalt-betonov in litega asfalta. Kapaciteta prvega je-250t/uro in drugega ca. 200 t uro. Baza je popolnoma avtomatizirana in v njej so vgrajeni samo stroji tovarne Wibau. Vsako vejo upravlja s komandnega pulta v prevoznem vagonu po en upravljač. Asfalt betone prevažajo na mesto vgraditve na odprtih vozovih, lite asfalte pa v posebnih mešalcih, v katerih se liti asfalt med vožnjo meša in tudi greje tako, da zadrži stalno temperaturo 225" C, kar je osnovni pogoj za pravilno vgraditev. Vozovi so tudi opremljeni z jeklenkami za butan in avtomatskimi merilniki, ki regulirajo dotok butana in s tem tudi moč ognja. Asfalt betone vgrajujejo v polovici vozišča z dvema finišerjema tako, da zagotovijo povezavo na stiku. Liti asfalt pa vgrajujejo z enim finišerjem, ki pa zajema vso širino vozišča. Tudi tu seveda posipavajo površino z bazaltnimi zrnci in jih z ježevkami uvaljajo v še vroči liti asfalt. Ogled tovarne Wibau Majhno mestece Gelnhausen je oddaljeno od Frankfurta na Maini le kakih 30 km. V njem je tovarna Wibau. Tovarna je pričela z delom 1. 1949, in sicer z osmimi delavci. Danes jih zaposluje že 1500. V delu ima v uri 300 ton konstrukcij, za naslednje leto jih planira že na ca, 600 t. Značilno je tudi to, da' so konstrukterji tovarne v 20 letih prijavili nad 2000 lastnih patentov in najmanj toliko tehničnih izboljšav in racionalizacij Izdelki te tovarne so v uporabi praktično v večini dežčla po svetu. Kaj delajo v Wibauu? Vse vrste asfaltnih baz, seveda kompletne strojne naprave vključno z elektroniko upravljanja. Tu tudi razvijajo nove tehnologije priprave asfaltov. Omenili so nam, da je pravkar pripravljena baza, ki upošteva popolnoma novo tehnologijo in ki bo pripravo asfalta še bistveno izboljšala in jo pocenila za vsaj 20 °/o. Program tovarne je tudi izdelava protitočnih mešalcev, ki jih pa nikjer nismo utegnili videti v obratovanju. Njihova posebnost je izdelava naprav za črpanje betona, kapacitete 20, 40 in več m3 na uro. Pri črpalkah za beton je osvojena popolnoma nova tehnologija, pri kateri se beton ne potiska, temveč vakuumira. Demonstracijo dela take črpalke smo že videli v Ljubljani v letošnjem letu in se je izkazala odlično. s S E ■ s m M S Si«r E LEHRSTČJCK ELF (11) Der zweite Fali (drugi sklon) Der 2. Fali von »der Vater« heilit »des Vaters« (inannlicfc) Der 2. Fali von »die Mutter« heilit »der Mutter« (weiblicli) Der 2. Fali von »das Madchen« heilit »des Madchens« (sachlicti) Der 2. Fali von »die Kinder« heilit »der Kinder« (Melvrzahl = nno-žina) Die Familie Die Personen der Familie. Der Groilvater und die Grolimuttcr, zusammen die Grofieltern. Der Vater und die Mutter, zusammen die Eltern. Der Bruder und die Schwester zusammen die Geschvvister (brat in sestra). Der Sohn und die Tochier zusammen die Kinder. Der Enkei und die Enkelin zusammen die Enkelkinder (vnuki). Pronomen possessivum (svojilni zaimek).: 1. Person: mein Bruder; meine Schwester; mein Kind; mcine Eltern (moj, moja, moje in moji (množina). 2. Person: dem Bruder, deine Schvvester, dein Kind, deine Eltern. 3. Person: sein Bruder, seine Schvvester, sein Kind, seine Eltern. ihr Bruder (njen brat), ihre Schvvester ihr Kind; ihre Eltern (njeni starši). 1. Person: unser Bruder (naš brat) unsere Schvvester, unser Kind, unsere Eltern. 2. Person: euer Bruder (vaš brat), euere Schvvester, euer Kind, euere Eltern, 3. Person: ihr Bruder (njihov brat), ihre Schvvester, ihr Kind, ihre Eltern. Ihr, Ihre, Ihr (veliko pisano je oblika vikanja — Vaš, Vaša, Vaše) Pridevnik! rot — rote: Pred samostalnikom končnica e: Der VVein ist rot. Der rote VVein ist gut. Die Frau ist klein. Die kleine Frau ist fleiiiig, Das Bild ist schon. Das schiine Bild ist teuer. Ubungen (vaje): Der Schvvamm ist nall. Der nalie Schvvamm liegt neben der Tafel, Der Arbeiter ist krank. Der kranke Arbeiter kann nicht kommen. Die Lampe ist beli (svetla). Die helle Lampe steht auf dem Schreib-tisch des Vaters. Die Zeitung ist neu. Die neue Zeitung kostet 20 Pfennig. Die Kreide ist vveili. Die vveifle Kreide liegt dort auf dem Tisch in der Schaehtel. Das Kind ist klein. Das kleine Kind spielt im Garten des Hauses. Das Haar des Madchens ist blond. Das blonde Haar des Madchens ist sehr schon. Friichte (e Frucht) = sad Der Apfel (jabolko) ist schon und rot Der rote Apfel hangt an dem Apfelbaum. Die Birne (hruške) ist dick und gelb. Die dickc und gelbe Birne liegt unter dem Birnbaum. Die Kirsche (češnja) ist rot. Die rote Kirsche ist gut. Die Pflaume (sliva) ist siill, Die silile Pflaume hat cine blaue Farbe. Die Zitrone (limona) ist gelb und sauer, Die gelbe und saure Zitvone kommt aus dem Siiden. Die Orange (naranča ist goldgelb (zlatorume-na). Die goldgelbe Orange ist eine Siidfrucht (južni sad). Die Apfel, Birnen, Kirschen, Pflaumen, Zitronen und Orangen sind Friichte (sadovi), Wir essen die Friichte, oder wir pressen (stiskati) sie. VVir pressen Saft (sok) aus den Friichte, (r Saft — e Safte). Die Mutter hat Orangensaft geprefit und ein Getrank (s Getrank = pijača) gemacht. Ubungen: r Apfel (dunkelrot); c Birne (stil?); e Kirsche (hellrot): e Pflaume (gut); e Orange (teuer); e Zitrone (sauer); e Jacke (jopa- modern); e Waste (telovnik — dunkelblau); e Hose (hlače — hellblau); s Hemd (srajca — hunt), r Schuh, r Strumpf (nogavica), e Hand (elegant) (dtinn) (schmutzig) r Fuil (sauber); s Auge (blau); s Ohr (klein); r Mund (usta — rot). r Kopf (glava — schon); r Ring (golden); r Bali (žoga — leicht) e Kugel (schvver); s Ei (jajce — frisch); s Dreieck (trikotnik — gleich-seitig — enakostraničen) r Wagen (alt); s Auto (neu); s Fahrrad (billig); s Motorrad (teuer); s Schiff (ladja — deutsch); s Flugzeug (schnell). Wir fragen (vprašamo); VVelcher Apfel? Und antvvorten (odgovorimo); dieser dunkelrote Apfel nicht jener (ono) helirote Apfel. Merke (pomni) dieser — jener (ta — oni) diese — jene (ta — ona) dieses — jenes (to — ono) Gegenvvart — Vergangenheit sedanji čas — pretekli čas VVohnen (stanovati); Ich vvohne jetzt am Lande. Ich habe in der Stadt gevvohnt. Wo vvohnen Sie jetzt? Wo haben Sie gevvohnt? Leben (živeti); Ich lebe hier gut. Ich habe dort nicht so gut vvie hier gelebt. so — vvie — tako — kakor. Wie leben Sie jetzt? Wie haben Sie gelebt? Bauen (graditi); Mein Bruder baut in der Stadt ein Zvveifami-lienhaus (dvodružinska hiša) ohne Garten. Ich habe hier am Lande (na deželi) ein Einfamilienhaus (enodružinska hiša) mit Garten gebaut. Tanken: Ich tanke hier. In der Stadt habe ich nicht getankt. Wollen Sie auch taken? — Nein, ich habe an der Tankstelle der Autobahn (avto cesta) getankt. Bilden Sie Satze mit dem Zeitvvort in der Vergangenheit!. Besuchen (obiskati), brauchen (potrebovati), danken (zahvaliti se) danem (trajati), eilen (hiteti), fragen (vprašati), ftihren (voditi), glau-ben (verjeti, misliti), grtiBen (pozdraviti), boren (slišati), kaufen (kupiti), legen (položiti), lernen (učiti se), licben (ljubiti), machen (storiti), lauclien (kaditi), schenken (podariti), suchen (iskati), iiben (vaditi), zahlen (plačati), zahlen (šteti), mieten (vzeti v najem), rechnen (računati), schaden (škoditi), vvarten (čakati). m Besede: oft = cesto blond plavolas die Frucht = sad das Obst - sadje das Getrank = pijača die Welt - svet gleichzeitig = istočasno das Schiff — ladja gleich — enak wcit — nahe — daleč — blizu hin und zurtick tja in nazaj der Kindergarten — otroški vrtec die Haltestelle = postajališče das Gebiiude = zgradba fiilien = polniti der See = jezero das Ufer = obala die Lente = ljudje der Soimenschirm = sončnik der Weg = pot, steza der Turm = stolp der Kuchen = kolač spazierengehen = iti na sprehod die Armbanduhr = zapestna ura die Handtasciie = ročna torbica der Anzug = obleka Betonarne, mešalci, asfaltne baze itd. Vse to so proizvodi naših kovinskih obratov v Ljubljani in Mariboru. Poglavitno breme pa so nosili seveda konstrukterji v Ljubljani in Mariboru Gospodarjenje z delovnimi pripravami Kako smo letos uresničili plan nabave delovnih priprav Tako kot vsako leto je tehnična služba centrale tudi zdaj pripravila predlog za nabavo delovnih priprav v naslednjem letu. Preden gre predlog v potrditev delavskemu svetu podjetja, ga obravnava še komisija za investicije, ki predlog pregleda s stališča finančnih možnosti, dejanskih potreb in prioritete nabave. Kot je znano, je bil plan nabav delovnih priprav za leto 1969 predviden v višini 11 mi- Kritika je kot injekcija boleča. Včasih pa tudi pomaga lijonov dinarjev, ob upoštevanju, da bo tudi realizacija celotnega dohodka letos 250 milijonov dinarjev. Pri sestavi plana finančnih sredstev, ki jih namenimo za nabavo delovnih priprav in izvajanja lastnih gradbenih investicij, moramo upoštevati, da potrebujemo poleg sredstev amortizacije, kj so predvsem namenjena za nadomestitev dotrajanih sredstev, še dodatna sredstva, ki jih črpamo iz skladov namenjenih za investicije. Ker bomo predvideni finančni plan, tj. realizacijo celotnega dohodka, znatno prekoračili, predvidevamo 330 milijonov dinarjev, je bilo potrebno že med letom dopolnjevati deficitarne delovne priprave z novimi nabavami. Tako smo dejansko prekoračili prvotni plan investicijskih nabav za pet milijonov (od 11 na 16 milijonov dinarjev). Od prvotnega plana smo predvsem odstopali pri nabavi stolpnih žerjavov. S planom smo predvidevali nabavo samo enega stolpnega žerjava Weitz — Metalna 45 ton. Ob prevzemu del za gradnjo hotelov v Portorožu, nadalje novih del v Celju in Mariboru pa se je izkazalo, da smo deficitarni pri žerjavih. Trenutno imamo izposojena dva žerjava v Portorožu od podjetja Tehnogradnje v Mariboru in podjetja Tehnika v Ljubljani. Samo v Portorožu obratuje že sedaj pet žerjavov, od katerih so štirje 45-tm in eden 60-tm. Potrebno pa bo dodeliti še en žerjav' LM-25. S prevzemom del na visokih gradnjah se je pokazala potreba tudi še po dodatnih betonarnah. Od prvotno predvidene ene prevozne Gradisove betonarne kapacitete 10 m3/h imamo sedaj v Portorožu tri betonarne. Danes imamo centralne betonarne na Jesenicah, Ravnah, Ljubljani, Mariboru s kapaciteto po 15 m:1/h in prevozne betonarne kapacitete po 10 m3/h v Portorožu tri, v Šoštanju eno, v Celju eno in prevozno betonarno Elbo v Šoštanju s kapaciteto 15 m3. Manjkajo pa vsaj še tri prevozne betonarne s kapaciteto po 10 m3/h, in sicer za Ljubljano okolico, Koper in Maribor. Predvidena je še ena nova betonarna na OGP v zvezi z novim strojem Kna-uer, prav tako pa je tudi predvidena oz. je že v delu rekonstrukcija betonarne Polimex na Studencih za potrebe Maribora. Nabava novih žerjavov in betonarn pa je sprožila dodatno nabavo posod za prenos betona, silosov za beton, strojev' za vgrajevanje betona in parilcev za ogrevanje betonarn v zimskem času. Višja stopnja amortizacije - hitrejša obnova priprav Namesto 10.000 obratovalnih ur v desetih letih, 10.000 obratovalnih ur v petih letih 2e v letu 1968 in tudi za leto 1969 je delavski svet sprejel sklep, da se z zakonom določena minimalna stopnja amortizacije poviša. Tako smo prešli iz dosedanjih 10% na 15, 20 in 25 "/n po vi; ano stopnjo amortizacije za posamezne vrste delovnih priprav. S tem smo na eni strani zmanjšali dohodek podjetja, ker je amortizacija poslovni strošek, na drugi strani pa povečali sredstva amortizacije. S tem imamo možnost, da lahko hitreje obnavljamo c °lovne priprave, nabavljamo modernejše in boljše stroje ter hitreje opuščamo zastarele stroje. Ob ugotovitvi, da hitreje amortiziramo stroje ob povišani stopnji amortizacije, ob predlogu delavskemu svetu podjetja za odpis dotrajanih delovnih priprav in ob dejstvu, da bomo v letu 1970 tudi znatno povečali celotni dohodek podjetja ob že sprejetih delih predvidevamo, da bomo morali pravočasno pričet; .z nabavami delovnih priprav v letu 1970. Težave bodo nastopile, ker ne bomo imeli na razpolago dovolj lastnih deviznih sredstev za uvoz strojev. Nakupovati bomo morali devize na tržišču. Ob ugodnem nakupu so devize vsaj 10% dražje od r.ominale, kolikor jih kupujemo od bank. K temu prištejemo š< podražitve od 5 do 10% strojev iz Zahodni Nemčije zaradi revalvacije DM. Zato borne morali zelo previdno nabavljati stroje iz uvoza in jih čim bolj racionalno in ekonomske izkoriščati. Predvidevamo, da bomo v letu 1970 porabili za nabavo delovnih priprav vsaj toliko kot lansko leto, tj. 16 milijonov dinarjev. Kolikor nam bo uspelo v okviru GAST sodelovat; pri gradnji avto ceste Vrhnika—Postojna, moramo računati, da bomo investirali še nadaljnjih 8 do 9 milijonov dinarjev za nabavo najtežje mehanizacije. V tem primeru pa je razumljivo, da bomo morali najemati kredite, bodisi dinarske ali pa iskal možnost inozemskega kreditiranja. Prepričan sem. da je malo jugoslovanskih gradbenih podjetij, ki bodo sodelovala pri li citaciji ces‘e Vrhnika —Postojna, in ki so že danes tako opremljena s težko mehanizacijo da ne bi bilo potrebno nabavljati nove opre me. Prav tako pa je malo takih gradbeni’ podjetij, ki bi razpolagala s finančnim; sred stvj in devizami za uvoz najtežje dodatn'-mehanizaci.ie V letu 1969 so naše poslovne enote iz svojih sladov, ki so jih namenile za investicije nabavile za 1.580 000 dinarjev delovnih pri prav. Tudi v letu 1970 bo potrebno, da bode enote prispevale svoja sredstva za nabavi tiste mehanizacije, ki jo žele imeti stalno v svojih skladiščih za svojo uporabo. Naloge prihodnjega leta so izredno zahtev ne. predvsem glede rokov dovršitve in zatr bo potrebno čimbolj mehanizirati gradbeno proizvodnjo. M. A. Dodatnih 8 do 18 milijonov Planski kazalci za obdobje januar — november so ugodni, saj je podjetje kot celota že doseglo plan za leto 1969 in ga je celo preseglo. Tudi v istem obdobju lani je bil letni plan presežen za 3 % medtem ko je letos še za 4,7 % boljši. Vsa realizacija v preostalem obdobju (15. november do 31. decembra), čeprav bo morda zaradi neugodnega vremena malo nižja kot doslej, bo pomenila presežek letnega načrta. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi končni planski kazalec skupne S-i ciste proizvodnje večji kot la- % 1CO r- ni, čeprav je bil plan letos zvišan. Med posameznimi PE je položaj malo drugačen, vendar so vse vrednosti plan skupne in čiste proizvodnje za obravnavano obdobje presegle v večji ali manjši meri. Letni plan samo še 4 PE niso presegle, so pa tudi že zelo blizu in zato ni vprašanje izvršitve letnega načrta pri nobeni PE. Vrednost skupne proizvodnje je presežena za 22,5 % za obdobje januar — november, medtem ko je letni plan presežen že za 7,7 odstotka. Med gradbenimi PE in enotami kot celote ni velike razlike. Večja nihanja opazimo le pri posameznih PE znotraj teh celot. Vrednost čiste proizvodnje je močneje presežena kot skupna proizvodnja, saj znaša odstotek presežka plana za obdobje januar — november 23,3 %, medtem ko znaša presežek letnega plana že 8,6 %. Vse PE so v planskih kazalcih skupne in čiste proizvodnje pozitivne, pri obrtniških delih pa niso. Pri teh so zelo velika nihanja med planom in realizacijo posameznih PE. Razpo- ni med najnižjim dosežkom in najvišjim presežkom mesečnega kumulativnega plana so zelo velik; (od 41,4 »/« do 296,2 %), Poprečni presežek obrtniških del za podjetje kot celota znaša 19,0 % mesečnega in 4,0 Ve letnega plana. Za uspeh podjetja obrtniška dela niso tako važna kol čista proizvodnja, vendar so razlike med posameznimi PE prevelike. Poraba ur razumljivo presega planska predi "devanja. ker je obseg del večji, kot je bilo to v začetku leta realno pričakovati. Ni pa poraba ur večja od pora- sta vrednosti čisle proizvodnje, ker je odstotek povečanja produktivnost; (merjena s kazalcem vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro) dosti velik (+ 16,6 odstotka). Tudi v primerjavi s prejšnjim mesecem je produktivnost boljša za 1,6 %. Vse PE, tako gradbene kakor obrati, so presegle plan produktivnosti v večji ali manjši meri (od + 0,6 odstotka do + 40,8 odstotka). Prejšnji mesec temu še ni bilo tako. Tudi v primerjavi z lanskim istim obdobjem smo dosegli za 1,3 'Ve boljšo produktivnost. PLANSKI BAROMETER ZA NOVEMBER 1969 S m ČISTA PROIZVODNJA EP EFEKTIVNE URE produktivnost I j I Kako uresničujemo določbe xv. amandmaja zvezne ustave O organizaciji samoupravnih or-sanov v podjetja, ki se pojavljajo uvoljEjvitvijo ustavnega amandma-y smo v našem listu že pisali. rPt^dn'em času ie bilo veliko teo-“cmh razprav glede organizacije moupravljanja v delovnih organi-cijah. Z ustavnim amandmajem so lo-e"eha> veljat- toga podrobna do-ci]a gt^de organov upravljanja v j in je obveljalo le načelo, jet" ■ °Vna s'cuPnost upravlja pod-j J6 in da njeni člani poverjajo do-c&ne funkcije upravljanja delav-emu svetu, določene izvršilne akcije pa kolektivnim in individuumi71 organom, ki jih vodi delavski I ... Delovne organizacije same do-l Ca5° organe upravljanja, rok nji-p°ve izvolitve in delovno področje. 6.1 so bile v ustavi določene vse Podrobnosti. Delovne organizacije n °ra.io pri tem upoštevati v 9. čle-Iu zvezne ustave postavljeno nače-' ki govori, da uresničujejo delov-' ljudje samoupravljanje v enotni71 ^ružbenoekonomskem sistemu, sdno z ustavo, zakoni in statutom. . ^ osnutku našega statuta je upo-, 6Vano osnovno načelo samouprav-JanJa. 2e uvodoma je določeno, da ® . organizacija samoupravljanja , ejena tako. da je mogoče na vsa-em delovnem mestu neposredno so-6‘ovanje slehernega člana delovne upno-sti pri upravljanju. področju raziskovalne dejavnosti in usmerjal to dejavnost v podjetju. Sklepal bo o izplačilih premij ra-cionalizatorjem in nova tor jem. Nadalje bo obravnaval programe reklame ter dajal predloge za odobritev potrebnih sredstev delavskemu svetu. IZ OBRATA OGP JUS Spravnega odbora ne bo več UoL Poslovnih enotah je organ «vijanja delavski svet enote, ki js izvoli delovna skupnost enoie. knifi\s.k* svet enote bo izvolil svoje Piektivne — izvršilne organe, ki so: ri L0rJisija za proizvodnjo in delitev fiodka; komisija za delovna raz-ukrjaj: komisija za sklepanje o n zaradi kršitve delovne dolžin v' komisija za varstvo pri delu jo 1Lornisija za standard in rekreaci-• sedanjega upravnega odbora to-koioi1?. ko več. Komisije z imenom ttipi 1.vni izvršilni organi prevza-Svni izvršilne funkcije, vsaka na ^ lem področju. Tako bo komisija Store' 0Vna razmerja sklepala o U-. le™u delavcev na delo in o pre-mihaaiu dela ter o drugih vprašati- ,lz delovnega razmerja, obrav-. vprašanje kadrovske politikam Predlagala ustrezno izpopolni-Ronv drov in njihovo izobraževanje, j^fiiisija za standard in rekreacijo g. obravnavala programe stanovanj-Vai ^raditve in vprašanja, ki zade-gfo? rekreacijo članov enote. Samo-ložD° ■ odločala v okviru razpo-vanJ.lv.ih sredstev o dodelitvi stanovi ln Posojil 23 izgradnjo stanovi- Omenjena komisija bo morala 23 urejenost nastanitve in n, hrane delavcev v delavskih do-Vlh in na terenu. Posebnost je pri komisiji za skle-]0^e o ukrepih zaradi kršitve de- iz tP^3 tudi o izključitvi delavca . ael°vne skupnosti zaradi hujše itve delovne dolžnosti. S tem bo ijpPadel postopek, ki je bil sedaj pri svskem svetu ob izključitvah. j,v^ršilne funkcije komisije za prodaš '° in delitev dohodka se na-ski,a1° na pripravljanje gospodaric načrtov in proizvodnih planov na izvrševanje teh planov. Ko- 16 dolžnosti. Ta bo namreč lahko Topovske cevi? Ne! Betonski icdelki, izdelani po ‘čV> t .. ’■ ■ -C misija, bo predlagala delavskemu na skupnost določene funkcije svetu ustrezne ukrepe za izboljšanje upravljanja, sprejema delavski svet poslovanja, periodične in zaključne podjetja statut in vse pravilnike Neposredno upravljanje Neposredno upravljanje se odvija Pr ridelovne skupine. To skupino ecistavljajo delavci na enem grad-scu, sektorju, v delavnici, v upra-enote ali v strokovni službi. Sela delovne skupine skliče vod-hit- upine. Na tem sestanku morajo kov °hravnavani vsi predlogi osnut-skip sp^0šuih aktov in samoupravnih delr,P°V °rgan0v upravljanja. Vodja ki skuPine bo sporočil stališča, stanu bo ta skupina sprejela na seri-! ,, delavskemu svetu oziroma savskemu svetu podjetja. bip^an* delovne skupnosti morajo ien- °bveščeni o celotnem gospodar-bju in je zato potrebno urediti po-^ °p6k informiranja, kot najbolj tni 6Z? trenutnim razmeram. V sta-tu je ta postopek obdelan. obračune ter način delitve doseženih sredstev dohodka v skladu z merili za delitev po gospodarskem načrtu. Imela bo nadalje nalogo, spremljati gibanje osebnih dohodkov v enoti in predlagati delavskemu svetu ustrezne izpopolnitve načina nagrajevanja. Odločala bo o neposredni razporeditvi rednega delovnega časa na posameznih gradbiščih v okviru določil o obveznem delovnem času, ki jih vsebuje splošni akt. S takšno delitvijo izvršilnih funkcij pričakujemo bolj ekspeditivno delo organov upravljanja v enoti, ker bo možno pogostnejše sestajanje kolektivnih izvršilnih organov, medtem ko bo delavski svet enote vodil in usmerjal poslovno politiko enote ter dokončno sklepal o že strokovno pripravljenih predlogih za zadeve, ki jih ima iz svoje pristojnosti po statutu. Predvidene so v organizaciji poslovanja podjetja tudi druge enote — samostojne obračunske enote in obračunske enote, ki jih ustanavlja delavski svet podjetja za izvajanje določenih nalog. Organ upravljanja v takih enotah je svet obračunske enote, katerega izvoli kolektiv te enote. Svet bo izvolil tudi kolektivne izvršilne organe, lahko pa bo vse zadeve reševal sam, kar bo odvisno od obsega in številčnosti kolektiva enote. določa organizacijsko ureditev podjetja in odloča o poslovni politiki podjetja kot celote. Sprejema načrte in programe ter daje smernice za izvajanje teh načrtov. Nadalje rešuje vsa statusna vprašanja, razpisuje volitve v delavski svet podjetja in voli kolektivne in individualne izvršilne organe. Svet delavcev centrale Pri strokovnih službah na centrali je predviden svet delavcev" centrale, katerega izvolijo vsi delavci strokovnih služb. Svet bo skrbel, da bodo izvajana načela smotrne organizacije dela, dajal bo ustrezne predloge za spremembo organizacije poslovanja strokovnih služb, sprejemal bo interna merila za nagrajevanje v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in gospodarskega načrta podjetja. Nadalje bo obravnaval vprašanje standarda in rekreacije delavcev centrale in v okviru odobrenih sredstev za stanovanjsko gradnjo sklepal o dodelitvi stanovanj in posojilih za stanovanjsko gradnjo upravičencem. Svet bo imel dva kolektivna izvršilna organa: komisijo za delovna razmerja in komisijo za sklepanje o ukrepih zaradi kršitve delovne dolžnosti. Kakor je predvideno v poslovnih enotah, bo tudi komisija, ki obravnava kršitve delovne dolžnosti, sklepala o izključitvi delavcev. Delavski svet podjetja... Celotno podjetje upravlja delavski svet podjetja, katerega izvolijo člani delovne skupnosti Gradisa po volilnih enotah. Kot najvišji organ upravljanja, kateremu poveri delov- ... in njegovi odbori Kot kolektivni izvršilni organi, ki jih izvoli delavski svet. so predvideni v statutu: odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, odbor za investicije, odbor za varstvo pri delu, upravni odbor centra za izobraževanje, odbor za standard in. rekreacijo, odbor za informacije, odbor za razvoj in organizacijo, notranja arbitraža in komisija za narodno obrambo. Navedeni kolektivni izvršilni organi dajejo svoje predloge delavskemu svetu podjetja, izvršujejo in skrbijo, da se izvršujejo sklepi delavskega sveta podjetja, določila statuta, pravilnikov in zakonov; organizirajo razpravo o osnutkih samoupravnih • aktov ter sklepajo samostojno o zadevah, za katere so pooblaščeni po statutu. Tako bo odbor za načrtovanje in delitev dohodka spremljal celotno problematiko programa razvoja podjetja. letnega gospodarskega načrta, gospodarjenja s sredstvi in vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov. Odbor za investicije bo sestavljal programe investicijskih nabav in odločal o posameznih nabavah v okviru programa, ugotavljal pravilnost prevzema nabavljenih osnovnih sredstev in predlagal odpis ali odprodajo dotrajanih oziroma nepotrebnih sredstev dela. Obravnaval bo predračun amortizacije in program investicijskega vzdrževanja ter neposredno usmerjal izvajanje programa investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev. Za upravni odbor centra za izobraževanje je predvideno, da bo poleg funkcije, ki jo je že sedaj opravljal, spremljal in izvrševal smernice celotne kadrovske politike v podjetju. Odbor za standard in rekreacijo bo obravnaval splošne probleme v zvezi za reševanje standarda in rekreacije delavcev podjetja. Neposredno bo odločal o poslovanju počitniških domov in ukrepal o zadevah, ki se nanašajo na življenjske razmere delavcev v podjetju. Na novo je predviden odbor za razvoj in organizacijo. Obravnaval bo načela o organizaciji podjetja in njegovih delov, usmerjal razvojno, tehnično in študijsko dejavnost v podjetju, spremljal uvajanje novih tehnoloških postopkov, uporabo sodobnih materialov in drugih sredstev za delo ter novih metod dela. Predlagal bo delavskemu svetu v sprejem akt o sistemizaciji delovnih mest, predlagal spremembe organizacije poslovanja in izdajal ustrezne poslovnike na podlagi sprejete organizacije poslovanja. Odločal bo o normativih dela in materiala. Nadalje bo spremljal analize na Individualni izvršilni organi Ustavni amandma, kot je že omenjeno, določa, da člani delovne skupnosti pri uresničevanju samoupravljanja v delovni organizaciji poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolektivnim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet. O kolektivnih, izvršilnih organih smo že govorili, ostanejo nam še individualni izvršilni organi. Z ozirom na to, da je pri nas v precejšnji meri izvedena decentralizacija v upravljanju, čeprav bo potrebno samoupravljanje še poglabljati, je utemeljeno, da bi bilo v podjetju več individualnih izvršilnih organov. Te bi volil delavski svet podjetja za štiri leta in bodo lahko ponovno izvoljeni. Kot individualni izvršilni organi so v osnutku statuta predvideni vsi šefi poslovnih enot, vsi vodje strokovnih služb in glavni direktor. Po funkciji, ki jo izvršujejo navedene osebe, in v smislu izvajanja načel ustavnega amandmaja, je utemeljena rešitev, da se le-ti obravnavajo pod splošnim nazivom individualni izvršilni organi in da jih voli delavski svet podjetja. Na njih sloni pretežni del nalog za uspešnost poslovanja. Po statutu je predvideno, da bo delavski svet podjetja za izvoljene individualne izvršilne organe redno obravnaval vsako leto poročilo o njihovi uspešnosti in sklepal o nujnosti eventualne predčasne razrešitve. Po preteku mandatne dobe pa bo glede na uspešnost ponovno izvedel volitve. Predčasna razrešitev V statutu je podrobno določeno, kdaj lahko nastopi vprašanje predčasne razrešitve in je predvidena za ugotavljanje utemeljenosti predloga take razrešitve posebna komisija, ki jo imenuje delavski svet podjetja. Ustavni amandma sicer ne predpisuje roka, za katerega naj bodo izvoljeni individualni organi, kot tudi ne druge organe upravljanja podjetja, vendar je rok štirih let vsekakor normalen. Avtomatična zamenjava tudi ni več v smislu načel ustavnega amandmaja, temveč je rešitev v osnutku statuta glede vsakoletnega ocenjevanja in izvolitve še za nadaljnjo mandatno dobo v skladu z omenjenimi načeli. Statut in drugi splošni akti ne bodo spremenjeni samo zaradi spremembe ustave, temveč tudi zaradi spremembe drugih zakonov, kot so: zakon o delitvi dohodka, o podjetjih, o sredstvih, o delovnih razmer- jih in drugih. Zato bodo uskladeni tako statut kakor tudi drugi naši pravilniki z omenjenimi zakonskimi spremembami. Kot je znano, tudi zakoni nalagajo več ali manj delovnim organizacijam, da same rešijo določena vprašanja v poslovanju in notranji ureditvi, kakor tudi vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji. Tako bodo dani v obravnavo vsi osnutki samoupravnih aktov, ki bodo morali biti spremenjeni oziroma jih bomo želeli spremeniti glede na možnosti, ki nam jih daje zakonodaja. R. Zupančič Nekaj izposojenih misli ob Novem letu Tudi najlepše dekle ne more dati, česar nima. Ta pregovor je zelo primeren za brzdanje pretiranih zahtev človekove duše. Sla po oblasti je lastna le omejenim ljudem. Samo tistim, ki so nesposobni razumeti lepoto in veliko modrost 'notranje svobode, ki se ne more upogniti in noče upogibati drugih. Vem, da človek hoče biti sodnik tudi tedaj, ko je sam goljuf, ropar in ubijalec. Splošna blaginja ni mogoča, dokler se srečujeta gospodar in delavec, nadrejeni in podrejeni, kdor ima in kdor nima . .. Popolnoma enakih ljudi ni: v vsakem je nekaj lastnega, tako notranjega kot zunanjega. Življenje ni tako zoprno, ker ga prekinja smrt, temveč zato, ker prinese človeku vsak dan kak udarec. Dober smeh ja zanesljiv znak duševnega zdravja. Življenje je kljub težavam in tegobam polno globokega smisla in veličine ciljev. Znanje je potrebno vsem ljudem. Ponavljanje ne pači resnice. Kjer ni natančnega znanja, je ugibanje: a deset ugibanj je devet pomot. Človeku daje vrednost njegovo de- Delo in znanost: na svetu ni ničesar, kar bi bilo nad tema silama. Naučeni smo, da živimo v upanju na lepo vreme, na dobro letino, na prijeten roman, da živimo v upanju, da obogatimo ali da dobimo položaj šefa policije. življenje bo vedno dovolj slabo, da želja za boljšim v človeku nikoli ne bo popolnoma ugasnila. Najlepše na svetu je tisto, kar je ustvarjeno z delom, z modro človeško roko, vse naše misli, vse ideje izvirajo iz delovnega procesa, o čemer nas prepečuje zgodovina razvoja umetnosti, znanosti in tehnike. Misel pride za dejstvom. Sindikalna podružnica centrale je ob 29. novembru priredila svečano proslavo, na kateri so sodelovali kvintet Gorenjci in Janez Rohaček, član slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani mm® je kaj si imajo toliko povedati? Iz kave zveš vso resnico Inž. Branko Vasle: »Kvaliteto naših izdelkov ... Ba, da ne pozabim ... Srečno novo leto vam želim ...« Iz luiih logov Učiteljica se je zaljubila v 13 let mlajšega fanta. Oče jo je zaradi lega kregal in trdil, da ga ne more poročiti, ker je zanjo premlad. »Zakaj ga ne bi smela poročiti,« reče končno učiteljica svojemu očetu. »Pri tem fantu vsaj vem, da bom dobila dobro vzgojenega zakonitega moža, saj je hodil k meni v šolo!« V recepcijo večjega hotela na morju pride možakar in trdi, da je naročil sobo za sebe in za svojo družino. V knjigah ni bilo nikjer rezervacije, hotel pa poln in tudi v okolici ni bilo dobiti sobe. Mož je godrnjal, kak nered je s to rezervacijo, receptor pa se je potil in še naprej brezuspešno telefoniral okrog. Ravno, ko je gledal po seznamu, koga bi od prijavljenih gostov izločil, da bi ustregel nadležnemu gostu, je pritekel skozi glavna vrata majhen fantek, potegnil možakarja za roko in vzkliknil: »No, očka. ali je trik uspel?« Težijo bi si predstavljal, da moja žena ne bi imela zadnje besede. Zadnjič je našemu sosedu razlagala enakopravnost moža in žene. »Drži, telesno sta mož in žena različna,« je rekla. »Ampak po temperamentu, inteligenci in v vsem drugem pa ni razlike.« »Kako to veste,« vpraša sosed. »To pa je ženska intuicija," je odgovorila moja žena. Ko je moja hčerka pričakovala prvega otroka, je želela. da bi ostala med porodom vesela in dobre volje. Zato je vzeia s seboj humoristični roman, ko je šla v porodnišnico, Nekaj ur potem, ko so jo pripeljali v porodnišnico, je pogledal zdravnik v čakalnico. Moj zet je razburjen skočil s stola in vprašal zdravnika: »Kako gre moji ženi ?« »Odlično,« reče zdravnik, »je že na str. 154!« Ženska moda je en stalni »gor« in »dol« zarobkov pri krilih in dekoltejih. Če bo šlo tako naprej, bosta prihodnje leto zarobek in izrez trčila skupaj. »Poročil sem se,« je obvestil mož svojega prijatelja, »ker sem sit vedno hoditi v pralnico, jest; vedno v menzi in hoditi okrog z raztrganimi nogavicami.« »Nepnogoče.« je odgovoril prijatelj »Jaz sem se pa zaradi istih razlogov ločil!« Betoniranje na objektu novega hotela »Jadranka« v Portorožu Ob 29. novembru je bil pred šolo dr. Jožeta Potrča na Starem Vodmatu v Ljubljani odkrit spomenik dr. Jožetu Potrču. Kulturni program so izvajali učenci osnovne šole ob sodelovanju JLA. K spomeniku so prispevale družbene organizacije terena, največ pa naše podjetje, saj je na terenu Stari Vodmat sedež centrale našega podjetja Na gradbišču Talisa v Mariboru so utihnili gradbeni stroji. Vsi objekti so bili kvalitetno in do postavljenega roka izvršeni \JČ\a*Uka 1969 V kratkem, poslovno se leto spet menja, osmič možgane Kronist si napenja, da zabeleži vsaj glavne novici, sPet zgodovini da nove vrstne. Kar doživeli smo, skrbno zapiše, se zanamcem naš boj ne zabriše, da jim nekoč vse to naše nehanje vode izzvalo vsaj rahlo priznanje. st Leto minulo je z mrazom začelo, piesece tri se je vse le bolj grelo. Sele v aprilu prišlo je spoznanje, da za uspeh je potrebno garanje. Hitro smo v delo se resno zagnali *** že v polletju se z lanskim zravnali! st S tem pa naporov še konca ni bilo, nova so dela že delala silo, Poslov naenkrat je tako število, da že skrbi nas, kako postorilo bo se kubikov betona množina, Vsega železa strašna količina. st Najprej za Šoštanj smo bitko dobili ip kar priznajmo: močno smo se bili. Nič nam ni zlahka pod roko prišlo, Prej še kak dinar je šel pod vodo. Ko z investitorjem vse smo rešili, težko smo banke soglasje dobili, Sai je na svetu vse polno ljudi, ki jih le drugih življenje skrbi! st Komaj smo Šoštanj pod streho imeli, borbo v Cinkarni smo novo začeli. Nič ne pomagajo vse rejerence, kadar številke so tu konkurence. Težka sedaj je pravilna izbira. Vsak si zdaj pluse z napori nabira, ko argumenti so tu vsi mogoči — Beograd bitko dokončno odloči! Zdaj se že dela in vsi so veseli, da smo z zanosom graditi začeli! st Tretje področje med našimi deli So ob obali veliki hoteli! Banka velike ponuja kredite, 'Pa je zbudila še nam apetite! Barž smo lotili se del kot en mož ih smo razvili že ves Portorož! Zdaj nas skrbe le problemi lokalni, ko so v sporu veljaki obalni, ko nam grozi že, da masa denarja, Pasla ne bo si prav’ čas gospodarja! st Ko smo se z deli lepo založili Pri materialih smo se nasmolili: redko železo je hitro postalo, tudi cementa je vedno premalo! Plani enot so se krhat začeli, naši uspehi počasi skopneli. Vendar nas zima je krize rešila, tempo nam hudi na mah omejila. Spet je cementa, železa za silo, nekaj se letos bo le še storilo! st Ves naš polet in obilica dela pa je posledice druge imela: Zmanjkalo novcev je fronti mogočni, vsi so s plačili postali netočni! Dosti premajhna je bila previdnost pa nas speljala je brž v nelikvidnost! Zdaj /o je tu, pa za krivci vse išče, SDK skače in tudi sodišče! st Naše blagajne so tudi splahnele — komaj za sproti, če bodo imele, naši krediti so padli na ničlo pa bo posojanje vedno bolj pičlo, 'zdaj investitorjem bodi vodilo, da brez denarja ne bo se gradilo! Najprej za sredstva se treba boriti, za izvajalca potem odločiti! st Sredi sezone naporov in muke je presenetil potres Banjaluke! Nismo še Skopje povsem preboleli, novo pomoč bomo zbirat hiteli! Res tudi tukaj ni firma ob strani, naša ekipa se dela ne brani, pametno, vztrr. no brez neke reklame firmo Viskoza> v roke prevzame, kar bo potrebno, ho vse naredila in zadovoljna domov se vrnila! st Tu pa medtem za največje se delo do licitacije le je prispelo. Zdaj kalkulira se sleherno delo, da bo oceno pravilno imelo, da nam čez mesec in pol bo n:š GAST, rešil slovenskih podjetnikov čast, da nam prinesel bo veliki met. vsem državljanom pa brljši promet! st Končno še nekaj ne gre pozabiti, v Kroniki naši nič ne omeniti: Gre za razgovore naše panoge, ki povezali zdaj firme so mnoge, da bi enotni, navzven nastopili in se za svoje pravice borili! Bil nam je v krepko pomoč sindikat, ko nam enotnost rodi rezultat! st Starti sedaj so za vse nam podani, plačati moraš jih — to je na dlani! Vendar še vedno uspeh je merilo, koliko bo se v kuverte polnilo, kolikor starti vam bodo bogati, viški le skromni grozijo ostali! To nam za drugo bo leto vodilo, upajmo pa, da se vse bo rešilo! st Zdaj pa poglejmo enote si naše, preden nalijemo prazne si čaše! Kaj so med letom nam vse naredile, kie so ga morda celo polomile! Vse naj pred nami sedaj se zvrsti, dobro in slabo zapišimo si! st Da se LJUBLJANA močno je trudila, priča obseg, ki ga je izvršila. Mnoge pohvale in mnoge časti so potrdile, da to res drži! Ena jim vendar napaka ostaja, morda potrebna tu mala je graja: Ceno prodajno težko le rodijo, nizke ponudbe se vedno jim zdijo! ZALOG že leta lepo napreduje, težke naloge kar sam premaguje. Vsi mu priznavajo: Delati zna, tudi uspehe kar dobre ima. Kot je podjeten in poln poleta, tudi v bodočnosti mnogo obeta! Eno pri tem naj nikar ne pozabi, včasih v pomoč tudi GRADIS ga rabi! st CELJE iz krize se je izkopalo, dosti nalog si v bazenu nabralo. Izmed enot je največji porast letos dosegla nam celjska oblast! Kakor pa nalog mu ne primanjkuje, kolik dobiček je — malo se čuje! Vse so pojedle nadure številne in pa odpisne številke obilne! st MARIBOR letos le skromno začel je, tja do polletja del malo imel je. Ko pa sezona se prava pričela, zvečana hitro prevzeta so dela; v Radence, Zagreb pa še Portorož treba poslati ekipe je mož! Če pri poletu vsem — vsa poročila bodo v centralo ažurno hodila, Maribor prvo bo mesto zavzel, spet bo sloves in priznanje imel! st RAVEN ni najti baš med velikani, c. po dobičku so splošno priznani! Nič jih ne moti, če zunaj doline treba pokazat’ je svoje vrline. Brž so Cinkarno korajžno pričeli, nekaj priznanj tudi tam že poželi! Da so KOVINSKI ljubljanski uspeli, so dokazali nam z luškimi deli! Tudi dohodek lepo napreduje, kar jim seveda zaslužke zboljšuje! Za kolektiv stanovanja gradijo, ali z denarji ob strani stojijo. Nas je le strah, da nam ne bi nastala doli na Brodu čez noč filiala! i st Ko BETONARNO je Gradis zasedel, mnogo dejavnost je novo uvedel. Hitro je mala tovarnica zrasla, danes zahtevam že vsem je dorasla! Vendar na nekaj ne sme pozabiti, ko ugotavljajo zdaj se profiti: Gradis skrbel za obrat je doslej, skladno s celoto bo to še naprej! st Štajerski naši KOVINSKI OBRATI dosti od rok so, je treba priznati. Redko so, redko deležni obiska, a še bolj redko, če tare jih stiska! Vendar jim vse to ne zmanjša poleta, dobra komanda nam dosti obeta: Vseh velesejmov priznani so gost, do producentov opreme so most! st Tudi BIRO nam lepo napreduje, z isto zasedbo kar dobro posluje, to pa pomeni, da vsako nam leto večajo vztrajno produktiviteto! Mi jim želimo denarcev obilo, da bi za nove prostore jih bilo, Tudi se v Bosno skupina odpravi, da domoljubno nalogo opravi! Nas veseli le njih glavno načelo: Važen dobiček je — ne pa le delo! st Za JESENICE je pač železarna krušna nam mati bila radodarna! Leta smo kinčali jo za ženitev, letos pristala je končno v združitev! Mi smo na ohceti tiho jokali, saj so le malo si dote nabrali. Morali naše smo pridne Gorenjce malo zmešati med druge Slovence: Danes ob morju je njihova moč, posla prijeli so se oberoč! st Tri nam področja naš KOPER poganja, Luko, pa Črni Kal in stanovanja. Dobre uspehe pri tem izkazuje, redko zato njihov šef jadikuje! Kakor pa dober za naša je dela, motijo druga ga naša krdela, da še kdo drug se tam doli obnese, to le s težavo gradbišče prenese! st Naši LOČANI vse več že gojijo to, kar z lahkoto prodaš v industrijo! Z novim se gatrom podolž in počez reže ves dan in noč borni naš les. Reže se, reže pretežno za druge, mi pa oblegamo tuje zadruge! Da smo na jasnem: za vse naj velja: najprej za tiste les — ki so doma! da bi v bodoče za Gradis še mnoge lahko prevzemali težke naloge! st Malo čez mejo oko še vrzimo, saj tudi tam za uspeh se borimo. Dve sta enoti zdaj naše torišče: Ena po Frankfurtu dela si išče, druga je v Miinchnu si mreže razpela] da se dokoplje do dobrega dela. Mi jim želimo, da bodo uspeli, da bomo dolgo in družno veseli, da bi ob letu na naše se mize prikotalile Številne devize! st Zdaj, ko enote obrali smo znane, še nam za konec centrala ostane: Mnogo zamer si je že nakopala, pa je vseeno kar čvrsta stala. Vedno je enim za kamen spotike, drugi priznavajo njene odlike. Važno pri tem je, da dobre je volje] da prizadeva si delat’ najbolje! st S tem smo zaključili to analizo, zdaj pa kozarce brž, litre na mizo! Po pozabimo za kratke trenutke mnoge težavne in slabe občutke! Vina nalijmo in trčimo spet! »GRADIS« živi naj še mnogo nam let: kROAil'^' _ 4968 _ TAKO iRAD.„ $*i6vo\ tibARb DOMOV 12. t12,AA]CI|E mmm© mm© tgfo)ig) mn v a \ MAREC ®, kameli LAHKO ZLATO @®s