PKOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC vinillo Ju^oslovanMk« Soeíalisíiéne Zveze in Prosvetne Mitíte OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1855. i i.te.r.l m «altor. Dm. i IM7. «t Um M i m Um Ac« of CMfrtw «I Marek V «Ute« «I CklHM Di li/» CHICAGO. ILL., 31. MARCA (March 31), 1943. Published Weekly «t 2301 8. Lswndsls Avr. LETO—VOL. XXXVIII. Priredba kluba št. 1 JSZ bila sijajen uspeh VES SPORED DOBRO PREDVAJAN. — SUBEU NAVDUŠENO POZDRAVLJEN. — VSOTA ZA RUSKI RELIF ZNAŠA $545 Klub št. 1 JSZ v Chicagu je imel v svojih skoro štiridesetih letih obstoja že veliko priredb, med njimi precej takih, ki so sijajno uspele. In enako uspešno je bila izvršena klubova prireditev zadnjo nedeljo v dvorani SNiPJ. Za dva dobra namena Vršila se je. kar se prireditve same tiče,, v prid Proletar-ca, in neposredno pa za rusiki vojni relif. ie Sava s?daj celo boljše pela i ket na svojih koncertih". In je. . Klic iz groba'' John Rak je deklamiral pe-«em delavstvu 44 (To labor", by Charlotte Perkins Gilman). In jo je res deklamiral. Namreč tako, kakor potrebno. Za njim je Joško Oven s sodelovanjem Johnna Raka in | Mary Ovnove podal monolog "Klic iz groba". Snov je zaje- | ta iz ukrajinskih bojišč. Tako Spored je otvoril Fr. Zaitz j je bila tudi ta tečka uso«rlaše-s kratkim nagovorom o pome- na s celotnim namenom te pri-nu in namenu prireditve, nato reditve in dobro predvajana. Vsem, ki so pomagali na prireditvi v prid Proletarca je govoril Cha*. Pogorelec o agitaciji za Proletarca in Majski Glas. Prva glasbena točka v sporedu je bil nastop Nikolaja Komarčuka, ki je igral na gosli ru?ke skladbe. Ko je rekel, da bo naši priredbi pomagal kolikor najboljše bo mogel, je to tudi v resnici mislil in nalogo izvršil. Na klavirju ga je spremljala Mary Oven. Ko je Komarčuk končal, je bil predstavljen narednik Oscar God »na. ki je bil baš tedaj na dopustu iz vojaške kempe in pričakuje, da ga preselijo, ko se vrne nazaj. S svojimi do-vtipi in z vero v svoje prepričanje je na navzoče napravil močan vtis. Mezo*opranistka Anna Za-retrky Elvove je pela tako dobro kaker je bilo obetano. Začela jc z arijo Habenera, iz Bi zetove opere Carmen, nadaljevala « par skladbami čaj-kovskega in končala z ruskimi narodnimi pesmimi. Spremljala jo je na klavir Goldie Go-lub. "Naša bojišča" Ko je bila končana ta točka, je bil predstavljen Joäko Oven. Govoril je d.o, ker bomo ob koncu čim se hodimo poklanjati vojne imeli najmogočnejšo ar- Francu in Mussolinijivemu ze- mado, ne da bi bila v bitkah, tu, tedaj si lahko približno To je, ko bo ostali svet doma-' predstavimo, kako izgleda ta lega izčrpan, bodo Zed. države velesila v moštvu, letalstvu; ia morju, v industriji in prehrani. Rusija se bo "prva izčrpala" "zmaguje" . . . _ . ... . IS p lož no mnenje je, da se bo hvale, Angeli Zaitz, ki je «am |Rusija izčrpala predno ji An-dobila pevko Anno Žaretsky, j gyljh in Ze<1 drž||ve ,pioh mi. tistim, ki so prireditev oglašali O,ijo pritj na pomoč z ..drug0 m sploh vsem, ki so nam na | fronto4* ^T**^0.1' ***** pomagali. To mjl€nje postaja v Moskvi Tisti, ki tu mso omenjen« zitako mo^no> da ^ j€ vdaia v imeni, nam naj to ©proste. 1>0ložaj osamljenosti in ne bo Poudarimo naj le. da je b.Ia ni* «hidnegra. če se dogodi kaj ta prireditev uspeh sodelova- s|ičneifa kakor leta 1939. Sta- ;lin je že dvakrat javno pouda-tudl omm' kl 10 ".'" ril, da zavezniki Sovjetski uni-rah doneske za ruski relif «»¡ji ne pomagajo kakor so ji ob-pa Mary Jelenčevt, ki nam Jejij^jjj .;n ,-7 Vt?eh poročil iz Mo- poklonila namizni prt — nje no ročno delo — ki je prinesel 545 dolarjev v ta namen. Hvala ob enem udeležen- skvfe in iz Londona je razvidno, da je Čezdalje bolj uver-jen, da bo Rusija tudi po seda-. ... _ . I nji vojni brez zaveznic, to je, cem, ki so napolnili dvorano in, hrr„ prijateljskih držav, ka-ostali med nami do pozne ve- kor je bija v prejAlji vojni, čeme ure. — Odbor. Romanja v Rim po oaviti Joško ta Ovna, se je prav dobro obnesla. Tončka in John Simičič iz Clevelanda sta po zračni pošti poslala na to prireditev namesto šopka rož pevcu Sublju pet dolarjev v klad za pomoč Rusiji, in isto je storila Glasbena matica v Clevelandu. Več o tem bo poročal prihodnji teden Jo&ko Oven. Namizni prt, ki ga je poklonila Mary Jelene, mati Mary Ovnove, je dobila Mrs. Agnes Jurečič v Chicagu. Bržkone ni bil med Slovenci še nikoli od- pismo Otonu je bilo udarec nanjo, kajti trije habsburški "nadvojvode" in njihova mati "cesarica" Žita, ki so s pismom vojnega tajnika dobili nekako '^uradno priznanje44, Vojna naročila donašajo ogromne dobičke Protesti proti Adamiču niso pomagali Zadnjo seboto in v nedeljo I je bilo po radiu in v časopisju poroča no, da je bil poleg neiv-yorfkega župana in dveh dru-Ijih Američanov Louis Adamič Ravnatelji, ki delajo za a-meriško vlado in prejemajo od nje le dolar na leto plače, so lahko zadovoljni, kajti doM-1 dolew skižbo v krajih, ki niso borci za kakršnekoli svo-čki njihovih korporacij se na- jfl, bi zajedla amariška arma- bodščine, nego delujejo edino gloma dvigajo in še bolj se y «lučaju ameriške invazije za pridobitev trona, ki ga jim bodo v bodoče. na Balkan bo Adamič nedvo- Je prevrnila prva n^etovna voj- Ti ravnatelji, ki imajo pri mno doovelj»tvu v Sloveniji, »vojih konK>racijah prav tako /vt>za slovenskih župnij ni Eden izmed onih. ki hab*}^™' ^ljie, kot ao torej s protesti proti Adamiču bih predno je Roosevelt plače vr\ ameri>ki vla
  • otrebno. Rešitev fašizma v Italiji ne bo demokracija Ako se politiki te dežele posreči "rešiti44 Italijo izpod ge-stapa, bo to pomenilo le, da bomo dobili v Rimu tak fašističen režim, ki bo igral kvizlin-ga za državnika tajnika Hul-la. a Italija bo ostala to kar je ]K>d Muasolinfjem — skoz in skoz fašistična. Mussolini ju so dale takrat, ko se je polastil Italije, pomoč takozvane demokratične vlade, zato da je Italijo rešil anarhije in v*»a znamenja pri- čajo, da taka politika še ve-Ako poudarimo, da se v vsi dno velja. vsi drugi, ki so pomagali. | kdo nagovori z 44Vaše veličan- „ A stvo'\ ter da je še vedno pre-,. .. ..__. . . Obilo gostov nriran Ho ¿o ! korporacijam na ljudske stro- Iz Miiwaukeeja ,ta 1,AvVrUe'krTij ^oX£ i* /""r"' ^ t^iT.l V aobMa na obisk družini Fran-1 kralj Češke" itd itd dobiike. da M t. n.u £udijo ce- J» do leta 1956 Takrat pa ae ka Ermenca in Thoma Petka. *J . ' , . I« konservaUvni kon«re»»iki. je aovjeUk. r ada uprl« Ml za-Zveier »ta bili v operi, v kate- , 0z*Tmf! Je Presedmk Ar-1 --htevala 7.a nbu.kipnv.le«>! ve- ri je pela Zinka Milanov in v «Ir.jike nkc^ ki je prot.-mo- ,ko najamn.no. Tud. sedaj jo zboru Anton Subelj. naslednji "arhtat^eil, P°kret- C >n ^ tu" Se|0 odborov JSZ je pov.šala. da», pa sta se udeležili klubo-1 di avstrijskega nacionalnega ve prireditve v dvorani SNPJ. ^bora ,ln P°vdarja v svojem 1 pismu, da je Oton na mojster- (Nadaljevanje na 4. strani.) uki način izvabil prisego zve- Sovjetski uniji -ovražni li. 300,000 partizanov, katerim poveljuje Kost a Nadič iz Zagreba. Draža Mthajlcvič je v je bil bolj pozitiven. Za Angli-teh bojih nevtralen. Omenjeno jo in njene posesti je omenil, je, da so partizAni dobro oboda obdrži vse, kar je imela roženi z angleškim in ruskim pred zamikom vojne. Je pa za orožjem, ter pod dobrim po-to, da dobe velesile po tej voj- j veljatvom. Glede političnega ni kontrolo nad svetom. Njiho- mišljenja so med «partizani ko 1 va dolžnost bi uila reševati povsod v takih grupah komu-sporna vprašanja ter paziti, nisrti .socialisti, liberalci, kato-da se ne krši mir. Omenil je! ličani, sploh delavci in kmetje, tudi nove socialne preuredbe v Vsi so dobri Jugoslovani, samo Angliji, katere morajo slediti ne za staro obnovljenje m >-vojni, tako da bo vsakemu za- j narhistične, pol fašistične Ju-gotovljen kruh in delo. 'goslavije. In tukaj so v navz- križju z ubežno zača no vlad > . Pomlad v Evropi ;y i^n^onu. Kar se P roletama Prišla je zelo zgodaj. V juž- tiče, me zelo veseli, da zavz«*-nem delu Rusije, kjer nava- ma pravo stališče glede tega dno sneg skopni šele koncom vprašanja. Kar se naših ljudi marca, je danes morje blata, v starem kraju tiče, smo lahko Nemška ofenziva, s katero so ponosni, da duh Matija Gube a. nemške čete ponovno zavzele kateri je spal tako dolgo časa Potledice nedavnega ubitih, i« va¿ pa raajanih. nemškega irakoplovnt|a napada na neko a»(leiho maslo. Okrog dva sto oseb je bilo Harkov, je — ustavljena. Na severnem koncu, pri Staraji I Rusi, ter Smolensku se ruska i ofenziva nadaljuje. Isto tako IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ samo od JDTD. To bi bilo naj- . . . . . , . . bolj praktično. Predlog v tem fe ^¡^orP^rfrai!a in last na-|ftmisU] je bn p^p^ in 8pre_ Navzoči Filip Godina, Fred Se nr^kie na volitve direk- JCt' A. Vider, Frank Zaitz, Frank torija JDTI). Odborniki so S. Tauchar, Angela Zaitz, An- «ledeči: ške, tako da bi prejemal plačo n\£kraj™ to*ki — Pisarno. Firer je tudi govoril. Pravi- dne 5. feb. 1943 ton Zaitz, Ivan Molek, Joško Oven, John Rak in tajnik Ch. Po^orelec. Drugi udeleženci: Mary Oven. Predseduje Fred A. Vider. Prečita se zapisnik prejšnje seje. Godina vpraša. kaj se je storilo glede sklepa na prejšnji seji, ki je določal, da se v februarju, ob času seje gl. od- Joško Oven, predsednik. Fred A. Vider, podpredsednik. Filip Godina, blagajnik. Chas. P<*gorelec, tajnik. Frank Zaitz, zapisnikar. Pregledovalci računov, John Rak, Frank S. Tauchar in Anton Zaitz. Finančno stanje Proletarca fašistom odprto pomagali, ga zalagali z denarjem, orožjem, bora SNPJ skliče drr^i šesta- je bilo koncem januarja 1943 nek Članov odbora JSZ in Pro- sledeče: Klubi JSZ so v naselbinah Chicago, 111., Springfield, 111., Arma, Kans., Detroit, Mich., Bridgeport, O., Cleveland, O., Collinwood, O., Girard, O., Conemauitfh, Pa., Burgetts-town, Pa., Strabane, Pa., Moon Run, Pa., in pa Pursglove, W. Va. Prenehali so vsled pomanjkanja delovnih članov ter drugih vzrokov klubi v Oglesby, 111., Clinton. Ind., Forest City, Pa., in pa do pred leti zelo delovni svetne matice. Ob enem je bil ta sklep iz zapisnika izpuščen. Glede posebne seje pojasnu-je Frank Zaitz, da nekaterim odbornikom SNPJ, na katere smo računali, da se bi udeležili posebnega sestanka, zaradi dela ne bo mogoče priti v Chi-cago. Tudi niso razne zadeve ' sedaj Še v takem razvoju, da mu pošiljali letala, tanke, topove in vojake, a demokratične ^lade pa so hitele proglašati "nevtralnost". Na predlog angleške vlade sta tudi Hitler in Mussolini pristala v njo in se smehljala. To je bila ena največjih fars, kar jih pozna novejša ego-dovina. španska republika je dobila nekaj materrjalne pomoči j ¿j bil sestanek že zdaj7 nujno iz Francije — proti volji francoskega kapitalizma, in nekaj iz potreben. Rusije ter bataljon prostovoljcev iz raznih dežel. Tako je Franco zmagal in kapitalizem se ga je rado val, ker je Španijo otel '•komunizma" in jo ohranil "zapadni civilizaciji" ter krščanstvu. Francova vojna v Španiji je bila Hitlerjeva in Mussolinijeva predigra sedanje vojne, ki je ne bi bilo, ako bi vlade demokratičnih dežel mislile bolj na demokracijo kakor pa na ¡kapitalizem. Ko je Hitler sklenil ugonobiti najvzomejŠo demokratično deželo v Evropi — čehoslovaško — sta hitela premierja francoske in angleške vlade k njemu, da ga potolažita. Namesto, da Ibi odločno nastopila zoper provokatorja, sta mu žrtvovala "nemški del češke, zato da bo mir v EvTopi..." Ko je Mussolini rohnel, da ga je Etiopija užalila ter jo napadel "za kazen", se je demokratična liga narodov jaJco zgražala in proglasila nad Italijo takozvane sankcije, ki ji niso napravile nikakršne škode. Se boij klaverno je liga narodov nastopila v slučaju japonskega vpada v Mandžurijo. Edino zastopnik "nedemokratične" Rusije Maksim Litvinov je v društvu narodov ostale člane rotil, da le ako se izrečejo za kolektivno varnost in proti vsakemu napadalcu nastopijo z oboroženo močjo, bodo vame vse skupaj. če tega ne store, bodo pa vse v nevarnosti. Toda ga niso poslušali, zato je Moskva taktiko spremenila v drugi eks-trem. Sklenila je pakt s Hitlerjem. Ali so se državniki demokratičnih dežel iz teh zmot in skušenj kaj naučili? Mnoga znamenja pričajo, da jih ponavljajo — in to iz istih vzrokov kakor so delali prejšnje. Gre se jim za ohranitev sistema kakršen je. Zato podpirajo stare režime poraženih dežel »n njihove monarhe, v nadi, da jim bo po žmagi mogoče z njimi zajeziti socialne prevrate. V angleškem parlamentu se to politiko lsaj kritizira, v ameriškem kongresu pa se tolče le po socialnih zakonih in unijah, ker v njemu ni socialistov, kakor so v angleški zbornici. V slednji obsojajo angleškega poslanika v Madridu, ki je "api-zar" prvetga reda in enako bi lahko rekli o ameriškem poslaniku v Španiji. Po ameriški invaziji v Afriko je angleška delavska in liberalna javnost osupnila ob spoznanju, kako lahko je bilo ameriškemu poveljniku skleniti sporazum s fašistom Darlanom, in še bolj pa, ko je uvidela, da ima darlanizem podporo ameriške vnanje politike. Tudi romanju uradnih in neuradnih ameriških zastopnikov v Vatikan pomenijo nadaljevanje stare politike. To morda pojasni, čemu hladnost med VVashingtonom in Moskvo, ki ne pomeni nič dobrega. Ako smo za odpravo fašizma in ga porazimo, kaj naj ga nadomesti? Demokracija, kajpada! Ampak tu pa so že razlike. Kapitalizmu je socializacija "komunizem" in tudi če bi bila država s socializiranim gospodarstvom še tako demokratična, po nazorih stebrov starega reda socializem ni in ne more biti "demokratičen". Delavstvo v Angliji smatra nasprotno in je v pravem, zato pa je v Angliji veliko več liberalizma in socialnega razumeva- klub št. 13 v naselbfni Sygan, Dolg tiskarni za tisk lista me- Pa. seea decembra-ja- Enajst članov je k JSZ di- nuarja .................$1,079.21 rektno pridruženih (members Gotovina na roki ob at large). Nato so izrazili svoja mnenja Še nekateri drugi in bilo je sklenjeno, da naj se to nalogo — sklicanja seje širšega odbora — izvrši v poletju, in sicer meseca avgusta. Godina k temu dodaja, da se naj ob tej priliki povabi tudi zastopnike klubov, kolikor je takih, da jih bi mogli poslati. O drugih stvareh, tikajoče se JSZ, se naj sklepa pozneje. JDTD. — Upravnik Pogorelec poroča o stanju Proletarca. kateremu bo letos treba dvigniti dohodke, in posebno se bo treba potruditi, da mu pridobimo novih naročnikov in več prispevkov v tiskovni sklad, kajti izdatki se vsled vojnih razmer večajo. Koledar je razprodan. Tiskanega je bilo toliko izvodov kakor smo jih lani razpečali, oziroma nekaj več, a prodali bi ga letos lahko še kakih par sto izvodov. Na številu naročnikov, kot že poročano. smo lani nekaj napredovali, a ne dovolj, da bi to krilo zvišanje stroškov. Urednik poroča, da kar se sodelovanja pri letošnjem Am. druž. koledarju tiče, je prav zadovoljen. Vendar pa utegne postati v bodoče tudi to težji problem. Tukajšnjih sotrudnikov je v koledarju zastopanih štirinajst, in pa urednik. Godina predlaga, da se jim naj za trud pismeno zahvalimo. Odobreno, Dalje Godina predlaga, da tudi letos izdamo Majski Glas. Sprejeto. Upravnik pojasni, da je treba v smislu zagona fcvoiiti vsako leto direktorij Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, času te seje............$ 608.62 Obveznosti oglaševalcev in zastopnikov za oglase v koledarju, za naročnine itd. (vse iztiri ji vo) ........ 282.20 Skupaj .........J 890^82 Torej če ne bi imeli drugih stroškov, bi po tem odbitku naš dolg znašal še $188.39. Toda list tiskamo vsak teden in tako so vsak teden tudi stroški. Tisk in vezba koledarja ter klišeji so plačani. Nadaljni stroški koledarja bi bili le še tisti, ki se bi tikali honorarjev sotrudnikom in za izredno dele ter stroške osobju v uradu. • Ruski vojni relif Na predlog Filipa Godina sklenjeno, da se da uredniku _ ... . in upravniku za delo s kole- Preostanek m druga imovi- darjem vsakemu po $50 in gle- ¡?a 31- decembra 19*2: Davki ....................... Bančna poslužba .... Telefon .............. Vozni stroški .......... Pisarniške potrebšč. Oglas v koledarju ... Vezba iger ............. de sotrudnikov pa naj se stvar prepusti upravi. Urednik omenja, da večinoma ne dobe nobene odškodnine, dasi prispevajo v koledar od leta do leta. Je pa med njimi nekaj takih, ki nimajo dohodkov, a s svojimi spi^i pa imajo delo in nekateri tudi stroške. Po njegovi uvidevnosti naj »e bi na podlagi tega pravila potrošilo v na namen $35. Upravnik h koncu poročila o naših publikacijah omeni, da bo podrobno poročal, ko bodo vsi računi skončani. JSZ. — Aktivnih klubov je bilo lani trinajst, in pa somišljeniki so pomagali v vseh naših akcijah. Direktnih članov je bilo okrog tri sto. Dalje tajnik Pogorelec omenja. da je znašala njegova plača za tajnikovanje pri JSZ in Prometni matici $15 na teden, $20 pa za upravniško deio pri Proletarcu. Vsled sedanjih 150.00 75.00 1,200.00 1,100.00 50.00 Ostane ji , . , _Prosvetna matica. — Tajnik Ia;pfjsjE1*0 ^ ^ bi,° delati odbitke nekaj tam ne- kaj tukaj, zato pr elaga, da JSZ in Prosvetna matica prispevata v blagajno JDTD po $15 na teden za upravne itro- nja kot v tej deželi. A vzlic temu so tudi toriji samo za tako demokracijo, v kateri bo njihov ekonomski sistem ostal, četudi bi tu in tam kaj popustil. Te razlike so vzrok, čemu zastopniki starega reda nadaljujejo po potih starih zmot in napak. Socialisti, sploh vsi delavci, se iz teh resnic lahko veliko *iče sebi v korist. lani v tej ustanovi 145 društev in raznih drugih organizacij. Izgubili pa smo nekaj pevskih zborov, ker so prenehali. Težave so nastale največ vsled sedanjih razmer. Marsikake-mu zboru je vzela armada dobre pevske moči, novih pa ni bilo, da jih bi nadomestili. Iz istih in sliČnih vzrokov so jako pojenjale tudi druge ak- (Nadaljevanje s 3. strani.) jo, da njegov govor ni bil tak kot so bili njegovi govori prejšnja leta. Oglasil se je menda le zato, da ne bodo ljudje po caga in Jože Snoy iz fcridge- — še ni umrl. O našem listu Kako se vam dopade Prolo-tarec zadnje čase? Vreden či-tanja, kaj ne? Kar me posebno veseli je novo število dopisnikov. Filipič in Durn iz Clevelanda, čamažar iz Chi- Dohodki JSZ in Prosvetne matice so lani znašali $1,913,-01, od slednje $1,229.44. Stroški pa so bili $1,817.84. Blagajna 31. dec. 1942 $383.36. Izdatki JSZ in Prosvetne matice se nanašajo: Literatura P. M.........$ 785.89 Poštnina .................... 49.85 Najemnina ............. 60.00 Plača ....................... 780.00 16.50 11.25 .44 16.71 59.85 25.00 1.35 11.00 $1~817.84 Konyenčni sklad, naložen v Amalgamat- ed banki ........... _ • 219.21 čekovni račun, Lawndale Nat'l banka ........................................162.60 Ročna blagajna taj. 1.55 Skupaj gotovina ......$ 383.36 Literatura na rokah $ Pohištvo in p is. stroj 48 delnic SDC ......... Vloga v JHfD ....... Dve delnici zadruge Waukegan-North Chicago .............. Štiri delnice SND. Waukegan ............ 100.00 Dve delnici Slov. avditorija, New-burgh, 0............. 20.00 svetu mislili, da je res mrtev. Kar se "norosti" tiče, o tem seveda ni nobenega prepričal. Tudi o številkah se je malo zrsotil. Mislil je, da je to konec leta 1941, ko je omenil pet i.to tisoč nemških mrličev. Gotovo je pozabil, da smo v letu 1943, ter da bo moral zgoraj omenjeno število pomnožiti najmanj s številko štiri. Pa saj mn še sami nemški jokelni ne "verujejo, kaj šele ostali svet! O naši ofenzivi v Afriki je težko govoriti. Ameriški vojaki so se dobro izkazali. Odvisno je, koliko moči ima Rom-mel — in pa kaj bo storil — Franco. Španija je tista točka, od katere je odvisno — ali bo zavezniška ofenziva v Afriki uspeh — ali pa poraz. V teh mojih vrsticah sem že ponovno ponavljal — Pazite na Španijo! Naš državni department se trudi "apizati" španskega diktatorja. Govor našega poslanika nedavno v Madridu je lep primer. Franco se strašno malo zmeni za to ljubimkanje. Edino revščina dežele ter menda še neugoden čas ga držita nazaj. Nekaj o preteklosti Dostikrat razmišljam o preteklosti. Vsa ta nepotrebna morija na svetu bi bila z lahkoto ustavljena predno so bili zanjo ustvarjeni pogoji. Mogoče je bila demokracija buržva-zne Anglije in Francije res — lepa — saj tako jo opevajo gotovi ljudje, ali njena diplomacija in državniki od leta 1919-39, to je pa druga stvar. Njih spletke in izolacija Sovjetske Rusije, prvič z ustvarjenjem "zdravstvenega pa&a" (cordon sanitaire) okrog Rusije, dasi je ta dežela (Rusija) žrtvovala več v prvi svetovni vojni (čez šest milijonov mrtvih) kot ostali zavezniki; za- porta napravijo list res zelo zanimiv. Tudi Sular iz Kansa-sa se večkrat oglasi. Kaj pa Frank česen, Milan Medvedek, Tone Zornik in drugi? Jožetu Snoyju, kateremu je pred kratkim umrla hčerka, na tem me-rtu izrekam iskreno sožalje če prav precej pozno, ker nerad drezam v rane, katere mora občutiti samo mati in oče. Jože je eden naših starih najprid-nejših sodrugov. V zadnji številki ima Jože Menton iz De-troita zelo zanimiv dopis. Ruski relif Prejel sem precejšnje vsote. Jack Mesec, No. Chicago, 111., $2; Anton Jordan, Musketgon Heights, Midi., $1; Joseph Ovca. Springfield, 111., $1; Jože Durn iz Clevelanda je poslal tri dolarje in sicer: Neimenovana $2.50 in Jože Durn 50c. Mary Jurca iz Detroita. Mich., pošilja pet dolarjev, katere je daroval Peter Benedikt. Jože Koršič iz Detroita pošilja enoletno naročnino za Proletarca ter dva dolarja za ruski relif. Skupaj $14.00. Vsa ta vsota je naložena v namizni prt. Izzid poročam v prihodnji številki. Dosegli smo ne samo polno vsoto $500 za namizni prt, ampak tudi skupno vsoto celotnih prispevkov >1,000 od strani naše zveze za ruski relif. In to *odrugi in so-družice, je bilo vretlno našega dela. Hvala! Skupaj z gotovino $3,078.36 Obveznosti ................ 416.00 .........$2,663.36 Finančno in druga poročila tajnika o JSZ sprejeta na znanje. ANTON ZORNIK na agitaciji v vzhodnem Oh hi in Zap. W. Virginiji Naš zastopnik Anton Zornik iz zapadne Penne odpotuje 5. aprila na agitacijo za Proletarca v vzhodni Ohio in bližnjo West Virginijo, ter Sharon, Pa. in okolico, kjer se bo mudil par tednov, odnosno toliko tem odprta intervencija in vo-,®4*4» dokler ne obišče kar naj-jaške ekspedicije v razne dele mogoče naselbin po ondot- Rusije. Pozneje opremljenje in oboroženje Poljske za vpad v Rusijo leta 1920. Nobena prilika nt bila izpuščena, če se je le moglo škodovati Rusiji. Ko nih krajih. Sodrugom in somišljenikom priporočamo, naj mu gredo pri njegovem • delu kolikor mogoče na roko. Tone je skuaen agitator in je leta 1922 pojavil in pri- bo dobil dovolj opore med šel v sedlo fašizem v Italiji, so mu pomagali z odprto roko — in leta 1933, ko je zlezel Hitler na krmilo v Nemčiji, so mu šli na roko, čeprav so s tem prodaili tvoje lastne narodne interese. Pa kaj bi o tem govoril, saj je vsem znano in posledice plačaijemo vsi. Ali najžalostnejša poglavja predsedanje vojne zgodovine so brezdvomno lota 1930-37. Vpad Japonske v Mandžurijo, rop im uigrabljenje Etiopije, o-bešanje socialistov, uničenje delavskega Dunaja — nonin-tervencija v Španiji ter končno prodaja čehoslovaške Hitlerju, to so biseri, katere n*m ne bo zgodovina nikdar izbrisala. Jugoslavija Iz Ankare poročajo, kar potrjujejo tudi drugi viri, da je naprednimi rojaki po ondotnih krajih, bo brez dvoma njegova tura uspešna, kar bo v korist listu in našemu gibanju na splošno. UPRAV NISTVO. Kako to, da naši diplomati kritizirajo Rusijo, češ, da nam ni hvaležna za poslani materi-jal, a napram Španiji pa "api-aajo"? Runij* je naša zaveznica v vojni, Španija pa se norčuje iz Zed. držav in njene vlade. Mar ni z vnanjo politiko naše diplomacij« nekaj narobe, 6e Koče biti res demokratična? Kupujte vojne bonde in znamke. Te vloge so varne, se obrestujejo in obenem s tem pomagate svoji deželi. POVESTNI DEL Hudiček v steklenici Robert Louis Stevenson. — Prevedel V. P. . (FILOZOFSKA PRIPOVEDKA) (Nadaljevanje.) Jtnlaj se ju je lotila pobi-tost. Po napornem dnevu sta nekoč zvečer pedela v svoji hiši in nista spregovorila besedice. Molk je pretrgala samo Kokua. ki je vča*ih glasno za-ihtela. Včasih sta skupno molila, včasih pa sta šla po ste-klenico, jo postavila na tla in sedela ve Samo moja roka se upi-vedno pripravljene. Zakaj teh vu „ , ' . . . n; ; j ra. Moje meso obhaja grozni- novcev ne uporabljajo dosti in'4"* ai jih v nekem I ^a pred to prekleto stvarjo. il a zunaj v dre- ^amo trenutek! - - • Stari mož je kekuo prijazno pegledal, potem pa je rekel: "Ubogi otrok! Strah te je, tvoja duša te vara. Daj, naj d reve- slu^^ nekdo j J**«® ^klenieo^ Star sem .. 1 in na tem svetu ne bom vec Ja' " učakal sreče, kaj pa je na preskrbela sta uradu. Ko je bila voredu, je veter prignal oblake in zatemnili so mesec. Mesto je spalo in ni vedela, kam naj te obrne, dokler ni v senci "Stari mož," jc dejala Kokua, "kaj ¡*~eš tod zunaj v mr- S'.ari mož je tako kašljal, da je komaj (govoril, toda končno je razumela, da je star in ubog in da je tujec na otoku. "Ali bi mi storil uslugo?" je dejala Kokua, "kakor jo stori ujec tujcu in star mož mladi ¿eni — ali bi hotel pomagati ha vaj-ki hčeri?" "Oho?" je rekel stari mož. 'Torej si ti čarovnica iz osme onem svetu —" "Daj mi jo!" je hropela Kokua. "Tu imaš denar. Ali misliš, da sem tako nesramna? Daj mi steklenico." "Bog le blagoslovi, otr^k!" je dejal stari, Kokua je skrila steklcnico i pod holoku, se poslovila od starega moža in sla po drevoredu dalje, bilo ji je vseeno j kam. Zakaj vsa pota so bila zdaj zanjo enaka — vsa so vodila v pekel. Včasih je hodila, otokov in bi rada omrežila včasih je tekla, včasih je gla- _*elo mojo dušo? Toda jaz sem dišal o tebi in se smejem tvojim grelnim vabam! sno klicala v noč, včasih je ležala v cestnem prahu in joka- i la. Vsega se je domislila, kar j "Semkaj sedi,' je dejala j je kdaj slikala o peklu. Videla lic k u a, "in dovoli, da ti bom I Je, kako plapolajo plameni in povedala povest." in povedala mu je /godbo o Keaveju od zaimka do konca n končala jo je takole: "Žena njegova sem torej, ki o je pridobil za blagor svoje du*e. Kaj bi mogla storiti? če bi šla sama k njemu in bi se mu ponudila, da bi od njega kupila steklenico, bi rekel ne. Ce pa bi šel ti, bi jo radevolje predal. Počakala bom nate tu t vonjala je dim in njeno meso je razpadalo na žarečem •oglju. Ko je bilo že skoraj zjutraj ____ se je zavedla in ¿la nazaj v .... svojo h:šo. Bilo je prav tako, IZ ZAPISNIKA SEJc kakor Je dejal stari mož: Kea- ODBOROV JSZ. ve je spal kakor otrok. Kokua je stala ob njem, zrla v njego- (Nadaljevanje z 2. strani.) kdar sita delavska para v avo- (cionarni tisk, v želji, da se to ji objestnosti zahteva zvišanje delavsko-farmarsko 'gibanje plač. Pa jo časopisje tolaži, da izčre samega sebe. so se navadne življenske po- Kar se tiče nas Slovencev, trebščine podražile le "za ne- ni kaj posebnega poročati. Slo-kaj" odstotkov. Ampak žakel venske naselbine v Minnesoti 100 funtov semenskega krom- so že zelo stare, pa si lahko piirja je druga leta navadno predstavljate, kako je z nami. t tal okrog 2 dolarja, letos je V Duluthu in v drugih popa $5 in se še težko dobi. To- molih v tem kraju se sedaj vse rej "samo" 150 odstotkov zvi- ¡ živo pripravlja na odvažanjc šanja. Dne 15. marca je pa k nam priplula iz severa huda nevihta. Med gromom in bliskom je padala kot orehi debela toča železne rude ter drugega tovora. V glavnem kajpada rude. Pravijo, da če jo bomo kopali v tako ogromnih količinah kakor sedaj, tedaj se bo tudi in klestila po golih vrtovih. No, I tu v par desetletjih, morda še *em si mislil, "sreča v nesreči,' prej, zgodilo kot se je s pre-kaj če bi takole padalo po vr- mogovniškimi naselbinami v tovih zmage? Uničila bi mnogo obetajoč pridelek, ki naj bi nategnil odmerke. Bi pač mi-klili, da ima Hitler svoje krvave kremplje vmes. Tako je pa It» ponekod pobila šipe na oknih in raz praskala slreho na ! hiši. Kansasu, s Calumetom in z neštetimi drugimi rudniškimi kraji. — P. O naši politični situaciji Greensboro, Pa. — Čudno se nii je zdelo, ko je fater Za- krajšek oznanil svoj iz p iz V starem kraju so bili na tajni«tVa SANSa. Ko sem o '>olj*em glede te ujime, ali saj tem premišljevala, se mi zdi, dozdevalo se je nam tako. da je resigniral poj priti kom Tam je znal debelotrebušn;,8VQjih duhovnih »obratov. To Tajmošter to}o "zagovoriti"* _ «M^noi- 7ato. ker st 'fajmošter da je prenehala (ko je bilo že vse belo po polju in ni bilo kaj več oteti) ali pa so jo poslaJi sem sklepala zato, ker sem na slovenskem narodnem kongresu videla, da je mož mandat tajništva z veseljem sprejel. kolega tamkaj skrbi bos biro dobil. N« gornji sliki na vrhu sta nemška ujetnika, in na spodnji pa ruski vojaki, ki »o ju sajoli. Ta slika jo pomembna la saradi rbrasnih Urim. v svoji krščanski ljubezni 1j UVerjena, da se bo vse do-mejo v sosedno fmro. ČeŠ, pa ti j bro oteklo. Resolucija glede odkod j drekih jn drugih svobodščin , je bila soglasno sprejeta. Njen * ¡smisel je, delati kupno za vse Nase društvene veselice in '¿tiri svobodščine. zabave, ki jih že zadnje leto y taki slogi je bil kongres ni bilo veliko, so popolnoma zaključen in razšli smo se v ve-prenehale. Ni sicer posebno ri, da je bilo delo v pomoč na-tehtnih razlogov za to. Toda Aemu narodu izvršeno izborno smo v vojni. Fantje odhajajo j jn bo nadaljevano v takem m v marsikateri družini so skr- duhu. narodom m pa volje za prispe-1 bi in solze. In pa potrebščine za veselico se čimdalje težje vo obličje in govorila: trvnosti na našem kulturnem "Zdaj boš lahko spal, so- mar&ikje popolnoma. oixdai rocasaia oom nate vu- T r,TJ' K° * * ' T NadeJa se' da kar 8e *l*vila prtaai. rocasaia oom naie iu ( |abko smejal in prepeval. nrulruženih organizacij tiče kaj. Ti jo boš kupil za stm ,,,, Kokua »a ki ni mislila Pr,dln,zen,n.l organizacij uce, „ «.f iuv nu in hnm «d LDoKa KoKua pa* K1 m bo letos približno enako viso- cent.me in jaz pa jo bom od ^ , __ h b Ko- . iani tebe kupila za tri centime. In kuQ ne ^ ve¿ spanjat ne petja ^ONpod Bog naj da ubogi de «lici moči!" j ne veselja v nebesih." "če bi govorila iz hinavske- ; jn jejria je v postelj ob nje- ga srca, je dejal stari mož, i4bi ti Bog takoj poslal smrt." 14Prav gotovo! Zanesi se. ice so se opotekale viI>oldne v cerkveni dvorani naištevajoč potem še tisk, razpo- '«lend-lease". Zatorej naj se za j in pleše ne svetilke in njej ae > 386 Geneva Ave., Highland šiljanje in oglašanje, bi bili vsakim voglom obdeluje "vrt j Skupn da so roke zlih du- Park, Mich. Prosi se, da je xiboto večer domače "party opustiti in Vsi iti na proslavo prvega maja. Želeti je, da bi tako napolnili tisto dvorano, kot smo jo 19. marca, ko je bil god vseh Jožkov in Pepc, da smo rajali do zigodnjih jutranjih ur. A. Shular. pomai.ral v borbi za osvoboditev našega narod*\. Gotovo ni pozabil tega. kar nam je v Clevelandu pravil, kaj je tam videl in trpel s trpečimi. Johana Pečjak. menoj. Le obdelaj in uživaj in Bog ti požegnaj." Toda smo pa še vedno odvi- v Minnesoti D-uluth.—Tu in v sosednem mestu Virginiji sta se koncem marca vrSili konvenciji dveh /acijo S A NS-a prac.oveK v .s,v, ™ nasprotujočih si struj faVmar- Kan Molek govori o stro- " e skril v luknjo, ko se je eke delavske stranke. Ena. ki rvan moieK govori o »aru ^ ______________«mntra ¡7.» nravo zastonnico Farmarska-delavska stranka v Minnesoti je naslednica Socializem edini je spat člo-veitv». ne pa monarhij« in njih-ni režimi. jazniti s priporočilom K. Za-1™» ^ vremenskih bogov in krajška za "dvotirno" organi-, njih kapric, ravno tako kot je ---oamo „ bil pračlovek v sivi davnmi, ko rvan moie* govun o mr. ? Je skril v ^ .matra za pravo zastopnico ških, ki so in bodo, če se hoče zamisKaio m zagrmeiu n*u , , . . FI p npvoa to akciio voditi nanrei in v ta njim. Znanost sicer napreduje idej, kakršne m je * LP pnot to aKCijo v oditi naprej, in v w , j koncih in krajih tod« , no začrUla, očita drugi, da se namen je treba gotovine. Brez na vseli Koncin in Krajin, wu ild:nijl.. komunističnim t etra ne bo nič hitrejše v metodah za umčeva- je udinjala Komunističnim Frank Zaite je pojasnil gle-|ti člov eka in njegovega dela,! spletkarjem m ker so pndo-d e fin anev nod ro^u^verj e- kot pa v samoohranitvi, če res bili na svojo stran mnogo vpliv-n»tva JR/ fn ^ koUko do- vedo za hitrejšo in sigurnejšo nih prvakov FLP so prignali hSiov^bilo treba! Če hoče- pridelovanje živeža tega še | to gibanje na kant. mo financirati urad v Wash- niso pokazali v praksi. Ne da ingtonu po načrtu patra Za- bi kje kaj zaleglo, krajška. in urad v Chicagu. Na jugoz^padu Imamo nava-plačevati potne stroške odbor- Hno zgodnjo pomlad ampaJc nikom SANSa. ki so rwztrešeni leton je bilo vse narobe. Mese-v raznih krajih, vrh tega pa še, ca januarja in februarja smo pošiljati deputacije, izdajati imeli lepše Vreme kot smo ga t »kovine, in potreben bi bil tu-1 imeli marca Sneg, mraz: in dež di reden buletin v angleščini. i«o bili "na dnevnem redii Jln - ■ • tako je bil naš semenski krom- pir tedaj še vedno v žaklju; ko je bil druga leta že začetkom ali sredi marca pokajen, in so ta čas že sedeli na grob-ljah pisani hrošči (potato bi-(jel) in nestrpno Čakali, kdaj •se pekažejo krompirjeve kali iz zemlje, da planejo po njih, pa sedaj še ni bilo nič. V časopisih čitate kako ni- Spor radi poljskih mej V Moskvi je začel meseca februarja izhajati časopis "Svobodna Poljska", ki pebija propagando poljske vlade v Londonu, jo imenuje za reakcionarno in fašistično, in ob enem kliče Poljakom, da naj se po porazu Nemčije zedinijo za ustanovitev res svobodne, neodvisne demokratične Poljske. Ako bo ideja tega lista obveljala, bo nova Poljska postala del sovjetske unije. KNJIGE •o Nemci in Italijani po Slo1 «tare Debsove-Bergerjeve-Hill- tkem domalega «atrli. Veliko ............« i_____x__i: ki____Ji__ kakor ga izdajajo na 'primer) Čehi in Poljaki. Pred no pa je mogoče vse U) podvzeti, je treba nekoga, ki bo ekrbel tudi za dovolj visoke dohodke. S sedanjimi vsotami bi se v takem obsegu ne mogk) dolgo izhajati. Sicer pa bo blržmja bodočnost pokazala, koliko bo v tem gibanju potrebne sloge med quitove socialistične stranke, a je to nehala biti čim so se v njo u mešal i komunisti pod vodstvom W.'Z. Fosterja in Brovvderja, nato pa še trocki-pti, ter reakcionarni oportuni-vti, izmed katerih so večinoma sedaj v republikanski stranki, kjer delajo tako nazadnjaško, posebno zoper unije, da si delavci, kateri malo čitajo, posebno še če berejo samo kapitalistične časopise, niti predstavljati ne morejo. Sedanje razprtije med far- »o jih poigali. Novih vec ne dopuščajo. Fašistična pošast jo udarila po tistem — kar je bilo naiemu narodu najdražje — po »lovenski knjiievnoetil Slovenske knjige te lahko ie svobodno naročajo v slovenskih knjigarnah v Ameriki. Preglejte v tej številki na 5. strani cenik knjig, ki jih ima v zalogi Proletarceva knjigarna. Naro» ¿¡te jih sedaj, ko jih še imamo. Ako vam kaj v Proletarcu ne ugaja, krHisirajte. toda ne t mer-faboriti so posledica tistih | predsodki, nego tako, da bomo bojev. Neguje pa jih ves reak-ilitl »kupno isboljievali. KRITIČNA MNENJA/ POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Avstrijski bataljon, ki ga "nadvojvoda" Otto smatra za "svoj" največji uspeh v prizadevanjih dobiti priznanje v svojih ambicijah postati cetar, se vežba v Carnp Attebury v Indiani. Chicago Sun z dne 22. marca poroča, da šteje 645 mož, oziroma sedaj manj, ker se je vojni department podal pritisku protestov in dovolil tntim nedržavljanom, ki niso avstrijski Nemci, nego Čehi. .Jugoslovani ali Poljaki, da smejo prestopiti v ameriško armado. Tudi avstrijski batali-jon je pod ameriškim poveljstvom in del ameriške armade, toda je edinica zase— je Otto-nov "pet". Trije "nadvojvodi" se vež-bajo v njemu za častnike: Feliks, Charles Louis in Rudolfph. Njihov brat Otto se v ta bataljon, ki je bil ustanovljen na njegova "prizadevanja", ni vpisal, ker se . za cesarja ne spodobi, da bi bil vojak med navadnimi Zemljani. On je "veličanstvo" in v njegovi kliki ga na živa jo tako. Z vojaškega stališča je "avstrijski batalijon" brez vrednosti. Ima pa ogromno vainost zato, ker nam prikazuje, kakšen veter piha v vojnem in v državnem departmentu, kar tudi predsedniku ne more biti fkrito in se to politiko počne nedvomno z njegovo vednostjo. To, da so dali v avstrijski batalijon ne samo avstrijske Nemce (nedržavljane), nego tudi druge nedržavljane vojaške starosti, ki so bili rojeni v bivši Avstro-Ogrski, je ustvarilo sum, da je namen te vlade pomagati k obnovitvi avstrijskega cesarstva. Češki narodni svet nadaljuje s propagando proti takim poskusom v ameriškem tisku, pa tudi Poljaki in pa nemški socialisti rz Avstrije. Vsi ti krogi in pa Slovenski ameriški narodni svet so poslali proti temu postopanju proteste ne samo v ameriško javnost, nego vojnemu in državnemu departmentu, kjer je bila ta divizija odobrena. Tajnik čehoslo-vaškega narodnega sveta Jo-seph Martinek piše v dnevniku Chicago Sun z dne 24. marca, kako se nabira novince v "avstrijski batalijon", in kako Otto to postojanko izrablja, da svoje ambicije prinese čimbolj v oetpredje. Avstrijski socialisti pa so se potrudili, da je ta afera prišla v newyorške liste pkozi t^ke ljudi in pod takimi imeni, ki imajo vpjiv. Tako je Ottonu saj nekoliko izpod letelo. Čudno je to: Kako more kaka vlada trditi, da je za demokracijo, in ob enem pomagati živeli v miru, pa jih imperiali- st! izigravajo in tekmujejo med sabo za sfere vpliva, pa Ottonu Habsburgu v njegovih ambicijah? NEKDO, ki je (govoril z visokim uradnikom v državnem departmentu, je pomene-k na kratko tako opisal: "Slovenci imo soper obnovitev avstrijske monarhije. Zato «o se tepli in borili proti nji. Zavetniki to jo v vojni aa demokracijo odpravili, p« bi bil čudež, ce jo bi tedaj Waskin«-ton in London «butala obnoviti. URADNIK: Ali niste Imeli Slovenci pod Avstrijo slovenskih sol? Ali vam ni bilo dovoljeno moliti v vašem jesiku? Mar niste imeli v državnem zboru svoje poslance, svoje krajevne sbornice in župane ste si svobodno volili, ali ne? Mar niste imeli svojih časopisov, svojih strank in avojih gledališč? Ali niste imeli pod Avstrijo več demokracije kakor ste jo dobili celo v Jugoslaviji? ROJAK: Avstrija je vodila pro-nemsko politiko 'in uravnavala vae avojo delovanje tako, da ae je moral vsakdo, ki ni bil Nemec, počutiti manjvrednim. Avatrijaki oficirji ao ae obnašali ošabno. Slovenskim kmetom in delavcem je dovolila Avatrija le toliko isobrasbe v alovenžčini, da ao snali pitati in citati. Kdor j« hotel dalj v snanje, ae je moral naučiti nemščine. Slovenaka gospoda ae je počutila najboljše v nemškutarstvu, a kmeta in delavca so izkoriščali slovenski nemčurji, vlada, in nemški delodajalci. Universe Slovenci niso imeli, in še višje šole so bile sgolj sa ponemčevanje slovenskih dijakov, čeprav niso uspele. Avstrija je bila staromodna država in tisti, ki žele habsburško monarhijo obnoviti, mislijo na prošlost, ne na napredek in bodečnost. URADNIK: Zmeda je med vami in v vaših krajih, a med a, pa bo treba nekoga, da bo spravil vse v red. Ko smagamo, se bomo o tem že tako pomenili, da bo sa vse pravično in ! prav. ROJAK: Ne verjamem, da se bo s snovanjem hababarške katoliške države dosegle tak namen. URADNIK: Red bo treba napraviti, če nočemo vojna vsakih dvajaet let. Sicer po glejte na primer Čehe. Pod Avatrijo ao imeli universo vae, pod Nemčijo nimajo -------- Kako ao ae oni tepli so por Avatrijo J» «e Je kalija prtpravijena u-vseakrsi. Ali ne bi bilo boljše, da bi makniti iz vojne, če ji bi Mus-ti naredi oatali v svesi, kakor je bila Solini in Hitler tO Sploh pUSti-Avatrija, nameato da tedaj ječe pod la. Sicer pa je Italija praV Hitlerjevo peto? 1 malo v vojni. Dalje je Špeli- ni an v občevanju s španskim Vojna na paciffičnik otokih med Zed. državami in Japonci ae nam hoče "nov rod". Gornjo je slika, ki priča, da snajo tudi Američani srna«. bržkone ne sdi sanimiva, a je vendarle isredno važna sato, ker Japonska kti. = največ na stroške Slovencev S seje kluba št. 1 JSZ plomat, j* bržkone tudi marsikaj izvedel. Izvedel je v Rimu, kako izjgleda stvar za zaveznike za kulisami italijanskega .vse, da prostovoljno kupimo I več bondov, kot da i za predavatelja profesor-1 in nam zap^je " jo še slabši mir kakor je bil bo sumničenj in romanja v ja Mavnarda C. Kruegerja, ki, America" ter "Do zadnji. Skoda, ker niso unije Rim bodo izgubila svoj seda- "" ^---- -----....... AFL, CIO. UMW in železni- nji pomen. Čarske bratovščine ob enem tu- ^ Kuhftp je y hmdwQ di politična stranka kakor so ^ izjavi| da s,ovenci B unije v Angliji. In če bi skupno s sovjetskimi unijami zavzele stališče glede bodočega miru, pa bi ljudstva lahko zrf la v bodočnost z večjimi upi, namesto z dvomom, da se zmo- te versaillske konference spet | |e N;mci gospodarjj. Tore) ne (>bnove- ! kdo le deluje za ustanovite\ , Nadškof Spellman je na svo- take katoliške države, druga- in ofiTlas v njemu, jem potovanju marsikomu ve- dr. Kuharju, ki je duhov-j Prečital je pismo Zvonka A. liko zaupal in ker je dober di- njk ^ilo tr^a delati izjav Novaka, ki je oznanil svoj iz- proti nji. Mali narodi vsled homatij, dSktarojem in špansko hier ar- «T f Povedane v Kor-, gn da se âpaniji A- nj,h stavk.h mma.,0 kaj dost. M b L ^ raJÄ, za.'Iombe v \V ashmgtonu, kar , ^ ^ Bj, je Joseph Martinek v svojem1 za "sopotnika" Daily Worker ju, kar je napačno, a res je, da se zelo poteguje za Rusijo in za marsikaj drugeza, kar predavanju v klubu št. 1 JSZ jako poudarjal. Smatrajo jih za vzrok vojnam. Balkan si predstavljajo za top, ki, čim ga užgeš, pomeni nov vojni požar. Seveda so taki nazori napačni, a tudi diplomati bur-žvaznih vlad so zmotljivi ljudje. O samemu sebi ne mislijo slabo, pa z vrač a jo krivdo na druge. Lahko bi iz zgodovine vedeli, da bi mali narodi radi časopi« P. M. v New Yorku se z vnanjo politiko ameriške n7ce.a7 položaja. Vn pod kakimi pogo-M*<*e veliko peča. Smatran je SANSa. Govoril i« tndi R,v EHw*rA rtl,l,r l!i L ta.»tU za '♦soDotnika" Dailv Worker. XT - ...... .L « - J « Ke ' Ld^ard- Navzoč na tej seji je bii naš župnik fare Sv. Štefana, ki je mladi prijatelj Oscar Godina, v slabi slovensščini poudarjal, ki je že sargent (narednik) v da je treba od decembra 1941 oronairiraio delavske ntranke I Amer*ki Je tu , man j govoriti in več delati, da piopagirajo oeiavsKe stranke. dopuMn in w je udeiežai tudi zma|ramo nae bi fnogla do- jo nobenega v naprej določe- biti boljšega prodajalca bon- imel med drugim sledeči uvod nik : je v Afriki in govoril s francoskimi veljaki, ts ameriškim poslancem Murphyjem in še z marsikom. Bil je v Londonu in 1 imel pomenek s Churchillom, nato je šel na Irsko in obiskal vse važnejše veljake. Vse to je ČESTITAMO liberalnim Amerikancem in Avstrijcem k njihovi smagi v sadevt avstrijskega batalijona. čestitamo War Departmentu in aekretarju Stimpaonu aa odločni nastop, ki je popravil veliko krivico. Najboij pa čestitamo fantom v kampu Atterbury, katerim se nudi sdaj prilika posabiti Otona zelo zanimivo, ni pa kaj pose- i in ae okleniti atrica Sama. S PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 4f USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 1 bno demokratično. Stara resnica je, da kjerkoli mešetarijo visoki cerkveni dostojarvstveni- Navedli pa bomo vaeeno dvoje pridržkov t prvi, da nam je avatrijaki bataljon tudi še kot proatovoljaka če- NAROČITE SI DNEVNIK PROS VE TA 99 Noslov to list in tajništvo je: k S Lasvndale Avenne ^ Chicago« Illfinoia ¡j __________ S^ na letnt $3.00 sa pol letat $1.80 sa četrt letat sa Ckicagn <■ Cícera $7.SO sa sala letet $3 71 sa pni letat sa Inoaaaaatva $*.00. ! $ 2057 L- ki, se ne gre nikoli za demo- »a sopem. Zopern nam je tudi Oton kracijo ali za odpravo izkori- Hababuriki kot nabiralec proatovolj- cev sa ameriako armado—prav kakor bi nam bil sopern kot ceaar. Drugi pridržek pa je ta, da čaatniki v kampu morda nfe bodo iavrievali dobeaedno tega ukasa..... Počakali bemo torej v upanju, da bo Otonov bataljon saalovel kot "is-gubljeni bataljon" avetovne vojake (Napisal Victor H. Bernstein.) nega predmeta, smo ga dobili vseeno, ko je predsednik seje Fred A. Vider povabil Ovčarja B. God i no, da naj kaj pove iz svojih skušenj v vojaščini in pa kakSne vtise je dobil v ob- rt ov. Mož je v lepih zbranih besedah prepričal navzoče, da je za vse najboljše, da zamenjamo papirnati denar za za-dolžnice, katere poleg tega še nosijo obresti. V dvorani je bi- ščanja in imperializma, nego vedno le za kupčijeke zadeve. Dvorjanom se ne godi slabo, ako so pod ameriškim ali pa angleškim varstvom. Nedavno je prišla na obisk v Seattle, Wash., iz Kanade luksembur-ška kneginja, »ki je bila slovesno sprejeta in po kraljevsko postrežena. Z njo je bil ttrdi predsednik ubežne luk-semburške vlade. Dne 22. marca je poročal Chrcago Sun, ki ima istega go- rk. T^ik..«-. i* ¡^podarja kakor newyorški P. Chicago Tribune je imela ^ ^ ^ ^^ upra^e- no dvomi). Talepatija pomeni, da vtčasi dva človeka enako mislita o eni in isti stvari in jo tudi sli-čno opišeta. Tako se je dogodilo v tej številki v enem poglavju s piscem uvodnika in Joško Ovnom, ki piše Razgovore. K * nedavno na prvi strani kartun v barvah, ki predstavlja Italijo za jetnico Hitlerjeve solda-teske in nad kartunom napis, "Prosim, reSite me!" Te vrste propagando širijo fc doigo razni oddelki zvezne vlade, katere omenjeni reakcionarni list vztrajno napada, a v tem slučaju pa jim le pqmaga. Ameriška javnost se tej potegavščini pusti vjeti, ker je že pozabila, ¿a je bila Italija prva V spomin nO OČeta fašistična dežela v Evropi in da je Mu«»solini imel najglasnejšo besedo do leta 19.17, ko ga je prekričal Hitler. To, da ameriška demokracija m Huje Italijo za Hitlerjevo jetnico, ki bi si rada pomgaala iz klešč in pridružila demokratičnim dežeTam (ne Rusiji), je v glavnem delo vatikanske diplomacije, ki si prizadeva, da Italija zmaga v vsakem slučaju. In Če bo prejela kaj nagrad, jih bo čevanju z vojaki; namreč, \Q tiho ir^ pazno so poslušali kakšni nazori prevladujejo Mr. Newmana. Vprašal je na-med njimi, kaj mislijo o pro- vzoče, da naj vstanejo vsi tisti, pagandi glede unij, oziroma ki w Voljni kupiti bond za ti-proti unijam itd. O^car je po- ¡^č dolarjev, jasnil stvar s svojega stališča J Vzdigne se Mr. John Ko-obje4cti\-no. Svoje obzorje si je ;che\-ar, poznani razvažalec zelo izpolnil. Naš klub ga pogreša, ker bil je eden izmed onih naše mlajše generacije, ki je rad prihajail na seje in ni se branil nobenega dela. Naša "prireditev zadnjo nedeljo je bila sijajen uspeh. Več o nji je na drugem mestu. — Z. PRIREDBA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. BILA SIJAJEN USPEH (Nadaljevanje s 1. strani.) Tudi precej drugih gostov je bilo, med njimi dr. Furlan s soprogo iz Wfaukegana, Paul Peklaj od ravnotam, Ivan Bab-nrk iz Clevelanda, ki je vojak v bližnjem Fort Sheridanu, Mrs. Kalamenič iz Garyja, Ind., ki je že pela na eni naših prejšnjih prireditev, in mnogo drugih. Zvečer po končanem sporedu se je vršila plesna zabava istotako ob obilni udeležbi. Igrala sta Gradišek in Omerza ter njuna dva tovariša. Glede obiskovalcev naj bo ^e omenjeno, da so prišli tudi iz\La Salla in iz precej drugih naselbin. Spored so zelo hvalili in ko je bil končan, so ostali na zabavi in se tudi zabavali. Klub eo Jurjovec je poudar- \\ jal, da se še dobe ljudje, ki skrivajo denar, mesto da bi kupili vojne zadolžnice, katere nosijo interese. Pa v slučaju, da 'bi Hitler, Musso in Hi-rohito zmagali, kar se seveda 7.a nobeno ceno no «me agodi- Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 11 Ciceru in Berwynu. ^ I Parkview Laundry Co. ! I FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, la.tnika J ■ Fina pf »strežba — Cene zmerne — Delo jamčeno fa ■ Telefoni: CANAL T172—7173 É CHICAGO, lu- J »■■■■■■■•■•aa* " 1727-1731 W. 21st Street • a a a a g ■ ■ ■ a « a i ................................................. » Mi Milka Kret, 5726 St. Clair i ti, bi seveda tudi denar nr imel A ve., Cleveland, O. | nobena veljave: Bolje je za nas : "ir \.....s ■ . r- ts • - • - - i ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAI^TED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PR I MAS .................................................... ...... ...... ..... Romani, povesti, črtice in opiti Poučne in znanstvene knjige KNJIGARNA "PROLETARCA 2301 South Lawndale Avenue, Chicago, Illinois 99 Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, črtice in opisi 2.35 .50 1.00 1.85 .25 .45 .35 .. 1.25 .20 .35 .15 1.75 .50 .40 .30 .45 .65 .35 .40 .75 .50 .15 .40 Bacili in bacilke. (Dumir Fel- gel), humoresk«, broš........45 Babilonska šena, (Joe Hooking), zanimiv roman v dveh delih, «20 str., broš. $1.75, vet........ Bcatin dnevnik, (Lujiza Petji- kova), roman, broi. Beg is teme, (ruski pisatelji), broi. 50c, vezana......... Bedakova ¡spoved, (Aug. Stlflld berg), broi, $1.25, ve*......... Beti. (F. D. Dostojevski), romin v dveh delih, 758 strani, broš $¿.00, vez. ........ .................. 2.60 Bc(¿rajski biser, povest it davnih dni, broš.................. .15 Be neška vedesevalka, povest iz preteklih dni, broi..................25 Di.j s prirodo in Treskov» Urška. povesti, broi. .............................35. Boy, (L. Coloma), roman, broš. 25 Bo¿ čna pesem v prosi, (Charles» u.cken&), bros.......... Bele noči—Mal« junak. (F. M. Dostojevski), povesti, broš. Bilke, (Marija Kmet}, povesti in črtice, broš............ Blagajna velikega vojvode, (Frank Heller), roman, broš, 1.00 Bres sarje, (Milan Pugelj), broš. 75c, vez. . ....... Cvetke, (H. Majar), šopek pravijo za stare in mlade, broi ................... Cvetina Borograjska, (H. Majar), povest, broi. ................ Ciganov« osveta, povest, broi.. Črni demanti, (Maurus Jokali), broi. $1.25, vez..................«... Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi...... Daj nam danos aas vsakdanji kruh. (A. Cerkvenik), povest, broa............... Darova"*, (Alojzij Dostal), zgodovinska slika iz dobe slovanskih apostolov, broi. ........ Dalmatinske povesti, (TgO Kai), broi. --------------....................... Dedek jo pravil, (Julij Slapšak), pravljice in pripovedke, broi. Devica Orleanska. (S. K.), slika iz preteklih časov, broi......... Domače živali, (Damir Fe igel), vez......................................... Drobiš, (Fr Milčinski), povesti- ce, broi, ............................. Dva svetova,. (Ivan MoTek), pove3t slovenskega priseljenca, broš. .... ............... Don Coros, (G. Keller), roman • broi. ................. • • D«e slike, (K«. Meiko), broi.. Dvonoiec. (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slika-cii, vez................. * tiza beta. hči sibirskega jetnika, broš. .............. Farovska kukarics, (J. Š. Baar), povest, broš................ Filozofska sgodba, (Alojz Ji- rasek), vez......... Franc*a in drugo, (E. Kristan) broš.................... Francija in francosko ljudstvo, (C. Petelin), sploien zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi................................ Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandorič), broi......................................... Glad, (Knut Hamsun), roman broi. 75c, vez......................... General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broš. .65 Gosdovnik, (Karol May), povest iz ameriikega življenja v dveh delih, broi..............'................. Gospod Fridolin 2olna *in njegova družina, (Fr. Milčinski), vez................ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi. ..a................................... Hiia bres oken, (Tone Seliikar), socialna povest, broš............... Hadši Murat, (L. N. Tolstoj), roman, broi............................. Heptameron, (Marg. Valoiska), / povesti, broi............. Humoresko, groteske in satiro (VI. Azov in Teffi), broi. .. Is naših krajev, (Zofka Kve- der), povesti, vez................... Igračke. (Fr. Mllčfnski), črtice, vez............................. Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest ta mladino s slikami, h ruščine prevel !. Vuk, broš............................... Jug, (P. Chocboloufcfc), ago* dovinski roman, 614 strani, broi. 75c, vet......................... Juan MisoHa, (P. L. Coloma), povest, broš....................... Jurkica Agičeva, (Ks. ftandor- Gjalski), brtf. 40c, vez...,..... Konfesije Klorata, (J. M. Machar), »blrka spisov, broi. 50c, v«................................ Kasaki (t. N. Tolstoj), *svka flra TxWeot.. brfll*. ........ Krsljev vitos, (M. Zevaco), «go-dovinski roman, »74 »trani, broš. $1.00, vet.................. Kreutzerjeva sonata, (L. N. Tolstoj), roman, broš............. Krv*a osveta, it spisov črkeake- ga častnika, broi..................... Ljudske povesti. (Fiinc Jak- ¿Hč), broš............... Ljubljanski tipi, (J<*. Suchy), satlrlčno-psihološki obrati, ^ bro* ............ Marsoljosa, (Herman Wendel), Modovina mednarodne delav- gke himne, bi^oJHrana ........ Malo iivlJoa|o, (Pr. Fr. Detola), povest, broš. 65c, vet. ........... .45 .30 .15 Med potniki in mornarji, (Brat- ko Kreft), tanimivi potopisni fragmenti, broš.....«.............. .75 Moje ii vi jen je, (Ivun Cankar), vez..........................................75 Mvsolino, giasoviti italijanski ropar, broš................................35 Moi s brasgotino in druge novele. (Jark London), broi.. .35 Napoleon I. (Iz ruščine prevel Ivan Stok lasa), zgodovinski opis, broi. .„.........-................7 Na proriji, (J. F. Cooper), povest iz pionirskih časov Ame- rnke, broš.................................35 Naseljene», (J. F. Cooper), povest iz pionirskih časov Amerike, broš. ............ :................36 Naša vas, (Anton ¿fovačiTn), broi. $1.00, v*, z..................... 1.50 Narod, ki isumira, ali življenje Eskimov, (Po N anten u Ivan Bežnik), broš...............'....... Na krivih potih, (fcaljski), broi..................... Novele in črtico, (Milan Pugelj), broi ............................. Orači, (A. Cerkvenik), povest ia tfelav**kegfe življenja, broš.....65 Otroška teta. (Maksim Gorki), povest, broi................80 Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Ttidor Calt- kar), vet................ Ogle niča, ali hudobija in nedol-nost, (Fr. Zakrajšek), povest, broš......................................... Pariški slatar, (Silvester K.), povest, bro».............. Paberki is Rosa, (Ivan Al-breeht), venček mičnih pove- stic, (broš. .............................. Ping vinski otok, (Anatole France), broi. $1.00. vet------ 1.50 Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, vet. ........... Po solnčni Španiji, (M. A. Neto), potopis s slikami, brvi... Pravljico in pripovedke, (S. Ko- iutnik), broi. ................... —. Pravljice, (Oscar Wilde), zbirka mičnih povestic, vez.............. pravljice, (Frank Milčinski), ilustrirane, vet. .................... Povesti, (Fran Erjavec), vez. Poper In paprika, hudomušne kratkočasnice, broi................. Prihajač, (Dr. Fr. Deteia), povest, broi................................ Povesti s potovanja in Korotan-ske povesti, (Ana Rehakova Gabrijela Preisova), broi. $1.J0, vez................................. Prfpovesti o Petra Velikem, (A. Petruškevski—-I. Steklasa), Tri" povesti (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj* ek>- vek), broi........U' " " ' Tik sa fronto, (Damll Felgel), broi........................................ Tri novele, (Miguel Cervantes), broi.........-.............................. Udovica, (I. K. Tomic), povest broi. 35i*. vez......... Oporniki, (Ivan Uh), povest kmečkih uporov, vez....... V Ameriko in po Ameriki. (A, Kristan), izredno taniiuiv po- topiš, broi............................» Veliko mravljišče, (Ivan Molek) •(Ivan Molek), povest t življenja slovenskih delavcev v Ameriki, broi.............. Vites is rdečo hišo, (A. Dumas), roman it časov francoske revolucije, broi. 50c, vea. .35 .50 .50 i .50 .60 .40 .40 .50 .35 .35 .15 .25 .35 .40 .25 1.00 .65 .40 .15 .60 1.23 1.50 1.75 vez. .75 .20 .40 .35 .25 .50 .35 1.25 1.00 .35 .75 .50 .60 .35 .50 1.00 .76 .35 1.25 .75 .75 .85 ... .50 1.50 .40 .S5 .50 .50 65 1.10 Prigodo gosp. C o tli na. (Frank Htfilr), šaljiv detektivski roman iz velikega sveta, broi. Prelepa Vaslljica in drage ruske pravljico, (Cvetko Go- lar), broi............... Pasti in sanke. (L. ft. Orel), kriminalen roman, broš..... Pikova dama, (A. S. Puškin), povest, broi............. Povestice, (Rabindranath Ta- gore), 'broi.............. Podobo is sanj, (Ivan Cankar), vez..................... Poiigalec, (K. S.), broi...... Povesti, (Lovro Kuhar), broi. Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. 75c. vez. ttasno povesti, broi.................. Roke Andreja Podllpnika, (Tone Seliikar), socialna povest, broiirana ................................ Rinaldo Rinaldini, zanimiva roparska povest, broi................. Romance in satire, (M. A. de Voltaire), broi....................... Robinson, njegov«» vožnje in čudovite zgodbe s slikami, broš. Sto Ugank, (Oton Zupančič), vez. ..............-......................... Savičev pesimisem. (Etbin Kristan), novela, broš................. Senca preko pota, (Ivan Jon- 'tez), mična povest, broš......... Španski testament, (Arthur Koestler), opis civilne vojn« za svobodo in demokracijo, broš.............................• •—....... Štefka, ali kako jo drailna Safe premagala kriso, socialna povest iz sedanje dobe, broi..... Sinovi predmestja, (Mímica Ko-nič), mična povest is delav-( «fcog* življenja, broš........... Spomini Krištofovoga P epika (Joseph Suohy), lično vez. Srce, (Ivan Albrocht), novele, vet. ....................-................ Slika Dor iaaa Graya, (Oscar Wilde), roman, broš....... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, bros............«....... Sesuti stolp, (Ivan Molek), povest it dobe velike ameriške krite, broš................ Sosedje in drugo novele, (A. P. viohov), broš........... Sireno tulijo, (A. Rolmanc), povest it delavskih bojev, broš..................... Stric Tomova koča.......... Srce. (Amicip-Mfklavčičeva), k vtgoji mladino, vet........ Srečolovec. (H. Majar), povest, broš............... Staroindijske pripovedko, , broš. $1.50, vet....... Kulturni pomen socialisms, (Dr. Max Adler), «broš.......... Kratka zgodovino Sk vencev, Hrvatov in Srbov, (Matija Pire) .................... Krščanska religija In Veliki sve-bodomisleci? (R. G. tngersoll in J. S. Black), broš............ .35 .45 .20 .50 .50 1.75 ...60 .50 .75 .35 1.00 .60 .50 1.00 .35 .75 .25 .25 .35 .25 .15 1.25 .«u .25 .35 .20 .25 .50 1.50 Spisovnik, ljubavnih in žonito- vanjbkih pisem, broi............... Srbspa početnica, ali priročnik ta učenje cirilice, broi........... Strokovne .organizacije v Sloveniji, broi.............. Svetovna vojna in odgovornost socialismn, (E. K.), broš......... Splošna sgodovina socializma in socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del, vsebuje a) Novejša doba, b) Doba od 1750:1860 in c) Najnovejšo dobo, vsi trije tveiki skupaj, broi......................................... 160 Temelji vero, (R. G. Ingersoll), broi......................................... Uvod vv Budhisem (Joseph Suchy) .................. Varčna kuharica, (Marija Re~ mec), vezana ............ Vladar, (Nkcola Michiavelli), broi..................... V novo deželo, (E. K.), brož. Za staro pravdo, (Fran Erjavec) .................... Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) ....... Zakaj bog no ubije hudiča? (M. Babcock). brož....................... Zdravje in higijena. koristni nasveti o spolnih zadevah, broš. Zokon Biogenesijo, (J. Howard Moore—L Molek), ponavljanje fitičnega in duševnega rodovnega raivoja pri živalih in človeku, vet. .—..................... Zdravje in bolesen v domači hiši, (Dr. Justa Bačar), I. del: Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: Smernice tdravega življenja Ilustrirana, vet ;................... Zgodovina socialisma v Srbiji, Fran Erjavec) ........................ Zgodovina Srbov Hrratov in Slovencev, (Ant. Melik), I. tv., broš. $1.25, vet........... 1.76 J. In II. tv. skup., broš. $2.25, vet......................................... S-00 fterko), ilustrirana, vet........... 2.50 Živčevje človeka,.. (Dr. Alfred POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!eb. Vodi jo Georqe Marchan. ....................... PRISTOPAJTE K ¡! SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI <. i » I NAROČITE SI DNEVNIK || i "PHOSVITA" | Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3 00 ; Ustanavljajte nova ^tuitva. j » Deset članov (ic) je treba za , ! novo druitvo. Naslov za list in ] za tajništvo je: ¡ 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. * * ................... 1.75 .35 2.00 .15 1.26 .15 RAZNO. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th btreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS : 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to $:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rrs. 2219 So. Ridgeway Avo. Tel. Crawford 8440 If no answer — Call Austin S700 KOLEDARJI Ameriški druiinski koledar, letnik 1916, vezan ..............- 40 letnik 1919, veaan ...............60 letnik 1920, vetan .................6«r> letnik 1922, vetan .............. 100 letnik 1924, vetan ...............75. letnik 1925, vetan .................7» I letnik 1927, vetan .............. 1.00 j .SO1 IHnfk 1928, vetan .............. .25 ^HMtHMHlHHHHH» BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD " Tel. 20-361 - 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦••♦i A Yujfoalav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 18S5. Published Weakly at 2301 So. Lawndalo Ava. CHICAGO, ILL., March 31, 1943. VOL. XXXVIII. YOU'LL GET PIE-BYE AND BYE When somebody asks us what we think about the president'» program i'or cradle-to-grave security, we preface our answer by inquiring what our questioner thinks sbout the new tax plsn which the nstion's lawmaker» are shaping up for us. The two plans reslly ought to be considered jointly to understsnd the teal meaning of present and future living standards. Security may mean high living standards or low living standsrds. It may mean greater freedom and self-control or less freedom and regimentation. Right now almost every able person is secure in the ability to get a ,iob snd earn wages; the wsr effort needs us all. But the war effort also needs the things our lsbor creates, so security isn't going to mesn a very high living standsrd ss long as the war lasts. Indeed, even the advocates of higher taxes are admitting now that present plans will leave the earner 4t a $40-per-week wage with a net of less than $17. Nope! We're not gripeing about it; let those who voted for this war-breeding system do their gripeing. All we want to do is recall that, by looking over the back files of this humble publication, it will be seen we I new all along thst we'd be paying a heavy bill in terms of living standards. Now we know something else. We know that security for the workers is not going to mean freedom from exploitation—if the thing is hsnded to workers by the defenders and beneficiaries of exploitation. We know that the very people who are crying about the tax program which they helped to make necessary by rejecting Socialism will be wailing about the chains that bind them in the service of a super class (not super race) a few years from now. You msy get pie bye snd bye; indeed you may! The possibilities of production sre so great that there is no longer any reason why the owners should not tske better csre of their servants. But we recall reading that the same thing was taking place under the old chattel slave jsystem which was wiped away in our Civil War. Then, too, the more prosperous plantation owners, strong in their power to control and flushed with surpluses, talked loudly about the "abuses" of slavery ; and piously promised to make the lot of slaves more tolerable. However, the people who sincerely wished to "do something" for slaves were the most stubborn defenders of the system itself and fought to the death for its preservation. » * * . But the question is, "What do we think about the president's security program?" Well, for the owning class we think it's the best security yet offered. We think thst the class system which exploits human beings and causes wars just couldn't exist very long without it after the waste of war ends.—Reading Laibor Advocate. THE MARCH OF LABOR Appeasement's Fruit We trust that Ambassador Hayes and the State Department are paying heed to the current vocabulary of the Spanish rsdio. In particular, we hope that Mr. Hayes has lesrned these words of the Spsnish radio, pronounced THE RED STAR RISES By FREDA KIRCHWEY, ia TKe Natioa No weekly journal can match th* tempo of the Russian advance. Les» gues are covered while the presses run, and discussion of the aignifi-cance of the recapture of Kharkov is made meaningless by the fall of Kraanograd. The only interesting speculations are those which themselves advance far beyond the pre sent front and consider the consequences of a Russian victory more sweeping than the boldest "expert" «Isred suggest s month ago. The Nasi*' 1941 "winter line" hss alresdy been overrun and its key anchors lost. Observers in Washington and in neutral observation towers in Stockholm and Berne have begun to talk about a probable stabilization of the front along the line running from the Baltic to Odessa—a line bacekd by the Pripet Marshes and the upper reaches of the Dnieper River. But the Soviet army may break through these predicted positions ss it has through those established in earlier guesses. And even if the experts sre light snd s combination of apring thaws and extended communications checks the Red Army, it seems most unlikely that the depleted snd exhsusted Nasi troops can launch another major offensive this spring—much less conquer Russis in the long run. In spite of the losses snd hsrd fighting thst lie shead. Stalin has won the Battle of Russia. . . . . ..... „ , Reactions in the Wist to this tre- . just two day» after his most recent billing and cooing to France s regime _ . , . 4 „ . mendous reversal on the eastern in an ooareaa at Barcelona: "Decent Respect For Opinions of Mankind // From the viewpoint of Soviet policy and the building of good will. "A reconnoitering operation by Rommel's vanguard was enough to put a whole American Army to flight. The Germans have verified that in the future one German soldier confronting four or five American» can j provide reasonable hope of victory." Mr. Hayes »hould ponder those lines, recorded yesterday in "The Axis on the Air"—but he has no reason to be shocked by them. During the weeks before he spoke st Barcelona. Spanish broadcaster* had indulged in such fulsome language as: "The Jewish banks of New York snd London, in concert with Bolshewism. unleashed this war." and "Like a brilliant ray the execution of Erlich and Adler was stupid, which, in politics, is even j of ^^ Hitler's voice assures us that this fight will not finish as the Jews UTAMia tk«l n * 1.1 »M i M n 1 r1 .M 1.. a... .. L * - - ■ ■ _ M - - -S as __f_; __ 1______SI* s worse than criminal. Certainly such disregard of public opinion in sn allied country does not rhyme with sensible international relations policy. The only possible explanation of this action by the Soviet regime is that it per mitted partisan—Communist party—motivation 'affect state action. Hatred for party-opponents guided the verdict of the court. Soviet policy wss subordinated to Communist phobia. Mr. Wallace is entirely right: We must not double-cross Russia. And we won't. But Russia imiit practice "decent respect for the opinions of mankind" in its dealings with us. OUr joint interest in tho success of our common enemy and the stability of the dumble peace which wc hope jointly lo win and keep demand from Russia, even as it demands it from the United States that party politics not be allowed to transgreod, Pop?" "Some workers sre just natural loafers. They're got to be disciplin- Stalin ia neither an altruist nor a fool. Neither is he an imperialist. He never wanted to be dragged into a world war. He wanted the security of Russia's frontiers. He was ready, from the time the Soviet Union joined the league, to accept the obligations for collective security, seeing in this method the only chance of averting the disaster that has overwhelmed the world. As Ionic ss any hope remained, his Foreign Minister, Maxim Litviuov, fought a tenacious fight at Geneva to turn the pretense of collective action into a reality. The betrayal of Spain by the major Western powers practically ended riusria's dream of a united front against the Axis threat. The collective surrender at Munich, and the exclusion of Russia from the four-power conference that emerged from it drove Litvinov out of office and the Soviet Union into isolation. And the explicit knowledge that the Chamberlain government had been trying to interest Hitler in a campaign of evpi\ni»ion to the east rather than a general European wsr was not cakulated to quiet Stalin's deep-rooted suspicions of the Western powers. Russia will never again willingly permit itself to be jockeyed into such a position. And today it is strong enough to choose the policy which will best serve its national interests. That policy might be either one of srmed isolation buttressed by a group of satclite states or one of conquest and revolution. It is up to sji altruist concerned with extending the benefits of collectivism to the rest of Europe, but because he is selfishly concerned with ending the threst of Western power politics to his own position and Russia's security. Peace with Russia can be won and kept by creating a Europe in which democratic elements control the diplomacy of each nation, in which the ordinary people control the government, in which collective security means more than pompous resolutions adopted by statesmen with lingers crossed and tongue in cheek. The Co-operatives The Co-operative movement flourishes with democracy and it ens help to keep democracy vital and dynamic. The Co-operative movement in the United States ia still young. It is still growing. It hss almost unlimited potentialities Rut we might as well recognise that its future, like the future of so many of the institutions we love; is bound op with the future of democracy.— Claude R. Wick^rd, U. S. Secretary of Agriculture. 'Those Who Don't Work For Money They Get" Should Sove 10% Too RICHMOND, Calif. — A proposal by Morgan Hull, Richmond director of the Oil Workers Organising Campaign, that the stockholders of the Standard Oil Co. of California place 10% of their dividends in war bonds has been hailed as an "excellent sug gestión" by the Treasury Depart me lit. A letter from James L. Hough tel-ing, director of the treasury's national organizations divsion, says: "We do not think your idea about a 10' r War Bond Program for corporate stockholders is impractical or should be treated lightly. The people who do not work for the 1 money which they get out of corporate earnings certainly should be eager to support the government at least as fully as do the wage earners." ALWAYS DID Wife— I see by the paper that women are getting men's wages these days. H esba nd—Humph — they always have one way or another. AtVl [ipfe f reí I. ! [¡'lun!';:; that Eddie Rickenbacker ia peddling indictments, he passed away s few right now. He would mske s lot more sense if he doalt honestly with the subject of equality of sacrifice, if he told his audiences just a little about the wartime profits which the munitions makers demand and receive from the government. — The of public works projects, cslUag for Progressive. years ago, unhnnored and unsung. But It will be years before his piratical manipulations are forgotten. Director» of some of his corporations still face charges of miamsn-agement or worse in "rubber-stamping" Insult's wishes. If these chsrges art proven, these directors aiay be . t J . . If , » "You mean like the fellow who th' <*h'r A,li*d BriUin "nd wotked seven straight weeks without a day off snd then when he collapsed with bleeding «Jeers was fired by Bethlehem for absertteeiam?" "The fellow was probably drinking too much rotmit whiskey." "Or maytoy eating too many greasy beans in Ulcer Gulch." STAGGERING OUTPUT The value of all goods and serv-ices produced by Americana during the fiscal year ended kst June reached the staggering total of $134,000,000,000, Secretary of Commerce Jesse H. Jones reported recently. the United States in particular, to deckle whether they want a victorious Russia to adopt either of those courses. A return of pre-war power politics built on s system of resc-tlonary states held together by American ^ food snd Allied srms. would confirm Russis'« old fesrs— fears which Allied foreign policy during the war hss done little to dispel- If control in post-wsr Europe is restored to the elements in each country thst fear social chs nge above all else snd seek only to protect the privileges of church and army and business, then Russis will mske trouble—not because Stalin is an Impertaiiat bent on conquest ov last before lb* orders te remmenr* Urins, our radia station on Midway was blown te bit«. Marine Sgt. Harold P. H ate I weed, the operator. was aeverely wounded by shrapnel. Ähis serious wounds, hs BPB ■^■^■■■■i that saved tbe day. Your SMaey ia needed «• "»sva the day" every pay day. YoaV« done mr bit; now de y««r beet—Buy mors War Bends. y--rrj " ' \