Ali naj samo razdiramo ?
'...........................................................J
Ni Se urejena stavba naše države. Položen je pač temelj s sprejetjem ustave. Na tem temelju bi bilo treba sedaj graditi in opremiti stavbo kar najboljše. Ali kaj počenjamo, kaj delajo nekateri naši voditelji ?
Niso vsi zadovoljni s teinaljem, z našo ustavo. Sprejeta je bila sicer z veliko večino, z*glasovi onih strank, ki so hotele in še hočejo enotno, močno Jugoslavijo. Niso se mogle tiste stranke ozirati na one, ki bi že z ustavo rade razcepile našo državo, ji že z ustavo zadale kal smrti.
Sedaj pa, ko je ustava sprejeta in je treba dalje delati, opažamo, da nekatere stranke nočejo dalje, nasprotno, da hočejo uničiti to, kar so drugi zgradili. Na Hrvaškem je še vedno Radičeva seljačka stranka, ki se noče spoprijazniti z novim položajem. Ona še vedno bega priprosto ljudstvo z nekako seljačko republiko, v kateri bi si ljudstvo samo volilo svojega kralja, republiko, v kateri ne bi bilo treba plačevati davkov, ne hoditi v vojake, pač pa bi jim republika sama pomagala v njih bednem položaju, ščitila jih pred notranjimi in vnanjimi sovražkiki.Ljudstvo je lahkoverno in rado verjame take hujskarije, ali neodgovorno je za trezne voditelje, ki slepe ljudstvo s takimi nemožnostmi. Podobni so onemu slovenskemu nekdanjemu poslancu ljudske   stranke,   ki   je   v   ormoškem okraju
poživljal kmete, naj ne plačujejo davkov, obenem pa zahteval od vlade, naj jim ustanovi kmetijsko šolo.
V Sloveniji se z ustavo ne more sprijazniti slov. ljudska stranka. Ni ji povšeči, da slovenske pokrajine ne tvorijo posebne province, nego bodo zenačene z drugimi v naši državi v enotno celoto. Mi btajerci smo se mogli že dosedaj prepričati, da prevelike upravne enote težko enakomerno upravljajo pokrajino. Dobro vemo, kako malo se je Ljubljana zanimala za nas. Imeli smo tam sicer nekaj ljudi, ki so poznali naše razmere na Štajerskem, ali večina odločujočih uradnikov je poznala bolj Kranjsko in se radi tega tudi ozirala bolj na ožji kraj. Temu se nimamo čuditi. Saj je vsakemu uradniku laže pregledati in obvladati manjši krog, pa tudi v pokrajinskem zboru bo vsakemn poslancu laže , presojati razmere manjšega obsega nego večjega. Mi ne poznamo tako dobro podrobnih zahtev kranjskih, pač pa če bomo tvorili mi i na Štajerskem posebno. pokrajinsko upravo, bo veliko laže vsakemu, bodi^f uradniku ali zastopniku ljudskemu, se poučiti o vseh potrebnih zahtevah
Teh ljudskih zahtev pa noče upoštevati slov. ljudska stranka. Ljubša bi ji bila Slovenija kot nekaka samostojna državica, v kteri upa stranka priti do moči, da bi mogla po vzgledu Šušteršičevem uganjati svojo strahovlado. Zato si išče zaveznikov med hrvaškimi nezadovoljneži, pa tudi med samimi Srbi naj bi nastal razpor v vladajoči stranki srbskih radikalcev. Protič naj bi razbil srbsko radi- i kalno stranko, pa naj bi svoje nezadoveljneže ; združil s hrvaškimi in slovenskimi, s kterimi bi najprej uničili, kar so drugi dobrega sto-i rili, potem pa zopet prepustili delo drugim strankam.
V nedeljo, 18. sept. je imel posl. Korošec svoj   shod   v   Ptuju.   Poročal je o krizah in
težavah, ki nas tlačijo. Voakdo ve, da teh ni malo. Poročal pa je gospod poslanec o teh stiskah tako, kakor da bi jih bili krivi le njegovi politični nasprotniki. Sam pa najboljše ve, ker je bil tudi že in dolgo časa član vlade, da se težave ne dado naenkrat odpraviti. Opozorili bi ga samo na nekaj. Ko je ob kolekovanju novčanic demokratska vlada odtegnila 20°/o, je imela resno voljo, da jih čimprej vrne. Razglasila je bila že to. Ali odstopiti je morala, vlado pa je prevzela opozicija, v, kateri so bili tudi slovenski klerikalci. In kaj so ti storili ? Eno prvih del je bilo, da so proglasili, oni ne priznavajo odteguj enih 20% in jih nočejo vrniti. Sedaj pa očitajo tej vladi, česar sami niso hoteli storiti. Tako delovanje je brezvestno hujskanje. Ljudstvo se s takim zavijanjem le bega. Iz-prva verjame sicer, ker je še pošteno in sodi tudi druge za poštenjake, ali odprle se bodo tudi ljudstvu oči, da bo spoznalo in obsodilo take hujskače.