Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 11 • LETO XI • 18. MAR. 1972 n Usmerniki« l\lovo mesto Ing. Marjan Henigman novi direktor v tovarni »Usmerniki« » Elektromehanika « Kranj Presežen proizvodni plan v februarju Predvidena vrednost po gospodarskem planu je bila presežena za 12,5 % V februarju znaša vrednost proizvodnje 14 % več kot v januarju in ker je bilo isto število delovnih dni, se je temu primerno povečala tudi poprečna dnevna proizvodnja. V februarju je tovarna prvič presegla vrednost proizvodnje 50 milijonov din. PROIZVODNJA V FEBRUARJU DE % Električno ročno orodje 104,1 Števci 108,6 Stikala 107,3 Telefonija 108,2 Mehanizmi 148,2 Skupna prod. delov 90,5 Skupaj 112,5 V ooratu električnega ročnega orodja je bila predvidena vrednost sicer dosežena. Vendar zaradi težav ni bil izpolnjen plan asortimana. Velik problem je tudi pomanjkanje krogličnih ležajev in filtrov za zaščito proti radijskim motnjam. Obrat električnih števcev je presegel predvideno proizvodnjo. Ob-fat stikal je imel težave zaradi pomanjkanja trakov iz bronze in še nekaj ostalih domač h in uvoznih materialov. Telefonija je dokaj nadoknadila izpad v januarju. Glavne težave so nastopile zaradi neredne dobave transformatorjev iz Sežane, ko-nektorjev od Nikole Tesle 'n nekaj vrst materialov iz Uvoza. V obratu mehanizmov Je bilo izdelanih prek 52.000 števcev pogovora, tako da so ujeli zaostala naročila za iz-e??' .Tudi ostali izdelki so udi izdelani v predvidenih količinah. Glede asortimana je bil v februarju rezultat boljši, ra-*en pri električnem ročnem Orodju, kaže pa, da se asor-Juoana Se vedno slabo držijo, saj bi moral odstotek knašati vsaj 90%. PROIZVODNJA v JUANUARJU JN FEBRUARJU DE % Stikala 113,2 Telefonija 93,5 Mehanizmi 151,8 Skupna prod. delov 173,6 Skupaj 107,4 Razen telefonije imajo vsi obrati ob koncu februarja preseženo vrednost proizvodnje za prva dva meseca. Posebno močno preseganje je v obratu mehanizmov, kjer delajo bistveno večjo količino števcev pogovora, kot predvideva letni plan. Po dinamičnem planu je ob koncu februarja za 6,6 milijona din naskoka. DVOMESEČNA PRIMERJAVA PROIZVODNJE (1971—1972) pa v letošnjem letu delamo uslug za ostale tovarne, še večjo skrb pa je treba posvečati proizvodnji telefonije, ker mora naraščati najhitreje. Po opravljenem predpisanem postopku javnega razpisa je delavski svet Iskrine tovarne usmerniških naprav, Novo mesto dne 29. 2. 1972 na svojem 22. izrednem zasedanju imenoval za direktorja ing. MARJANA HENIGMANA. Imenovani je dolžnost direktorja tovarne prevzel 1. marca 1972. Ing. Marjan Henigman je rojen 7. 4. 1934 v Dolenjskih Toplicah. Do imenovanja za direktorja tovarne usmerniških naprav, Novo mesto je bil od leta 1954 zaposlen na Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani, v zadnjih letih na delovnem mestu vodja oddelka za elektromerilne instrumente. Samoupravni organi bodo direktorju tovarne ing. Henigmanu dali vso podporo pri uresničevanju zastavljenih nalog. . . . ur-1 »Avtomatika« Ljubljana Lansko poslovanje DE % Električno roč. orodje 129,4 Električne storitve 93,0 Števci 152,1 Stikala 119,0 Telefonija 111,7 Mehanizmi 143,1 Skupna prod. delov 82,0 Ostale storitve 68,6 Skupaj 121,7 če primerjamo prva lanska meseca z letošnjima vidimo, da smo letos proizvedli za 21,7% več. Posebno močno povečanje predstavljajo električni števci, ki jih v letošnjem letu izdelujejo kar za polovico več. Približno enak porast beleži tudi obrat mehanizmov. Električnega ročnega orodja smo v letošnjem letu izdelali za 30 % več. Precej manj kot v lanskem letu Pri doseganju in delitvi dohodka v letu 1971 smo lahko le delno zadovoljni. Pri tem moramo upoštevati nekoliko slabše pogoje gospodarjenja v letu 1971. Valutne spremembe, nestabilnost gospodarstva nasploh in nelikvidnost, so bistveno vplivale na zvišanje stroškov in zmanjšanja akumulacije tovarne. Dosegli smo sicer planirane rezultate, vendar bi le-ti lahko bili boljši, če se pogoji ne bi zaostrili. Celotni plan smo izpolnili z 98 %, kar je nedvomno uspeh, glede na pomanjkljiva sredstva in vse težave. Celotni dohodek je bil presežen za 10%, vsi stroški pa za 14 %, dohodek je bil manjši za 3 %, le osebne dohodke smo dosegli v planirani višini. Predvideti je treba ekonomske ukrepe v tovarni za ustavitev teh negativnih gibanj, poiskati vse rezerve in povečati storilnost. Le tako lahko računamo na konkurenčnost naših izdelkov na trgu. S sedanjimi pogoji niso zagotovljena sredstva za razširjeno reprodukcijo, ker izlo- čena sredstva z amortizacijo vred predstavljajo razliko, ki ne zadostuje za kritje inflacijskih primanjkljajev, kaj šele, da bi omogočila tovarni ekspanzijo za katero so na trgu realne možnosti. Pri planiranju proizvodnje v 1. 1971 smo izhajali iz realne ocenitve možnosti za izkoriščanje obstoječih kapacitet. Za realizacijo načrta smo poskušali izkoristiti obstoječe zunanje faktorje in aktivirati notranje rezerve. To nam je tudi uspelo, ker smo naredili za 36 % več kot 1. 1970 brez povečarija proizvodnih zmogljivosti. Iz indeksov je razvidno, da je proizvodnja presežena pri štirih artiklih, pri štirih pa ne. Žal, pri nedoseženem planu je tudi proizvodnja TV sprejemnikov, ki naj bi bila nosilec proizvodnega programa v naši tovarni. Pri drugem artiklu, predvsem za izvoz, to so brivske kasete, smo dosegli le 56% realizacije predvidene količine, medtem ko je šlo z elektroliti še dokaj dobro, glede na splošno recesijo na tem področju. S seje sindikalnega odbora ZP Iskra ^električno roč. orodje Števci 105,7 105,0 Ljubljana, 14. 3. 1971 — Današnjo sejo sindikalnega odbora ZP je začel predsednik Jože Čebela s pozdravom prisotnega novega v. d. sekretarja ZP Bogdana Moharja in predsednikov družbeno-po-litičnih organizacij. Nato je na kratko podal pregled dela sindikalnega odbora ZP v času med zadnjima sejama. V nadaljevanju seje je bil dobršen del razprav posvečen vprašanjem naše Počitniške skupnosti, nujni potrebi po razširitvi njenih zmogljivosti in sredstvom za neizogibno vzdrževanje obstoječih. Sindikalni odbor je nato razpravljal o kritičnem vpra šanju dotoka plačil, glede na predpise o vsesplošni kompenzaciji obveznosti. Tu je bilo zlasti poudarjeno, naj bi v kritičnih obdobjih zlasti zagotovili redno prejemanje OD proizvodnih delavcev, šele potem zaposlenim v drugih sektorjih in dejavnostih. V zadnji točki dnevnega reda je tekla beseda še o samoupravnem sporazumu znotraj ZP, o letošnji proslavi 4. julija in volitvah v samoupravne organe. Tudi o tem prihodnjič kaj več. Količinsko sta bila zelo uspešna gramofon in brivnik, saj slednjih še nismo nikoli toliko naredili, na jugoslovanski trg pa smo dali tudi nov brivnik »SIXTANT-S«. S proizvodnjo gramofonov se uvrščamo med večje proizvajalce v Evropi, v Jugoslaviji pa smo največji. Na trg smo lani dali izpopolnjene, zlasti oblikovno, gramofone. Povprečna mesečna proizvodnja v 1. 1971 je narasla za 36%, proizvodnja na zaposlenega pa za 30 %. Ce bi uspeli rešiti še problem preskrbe z repromateri-ali, bi rezultati bili občutno boljši in tudi produktivnost bi bila bistveno večja. Še enkrat ugotovimo, da proizvodnih zmogljivosti nismo zadovoljivo izkoristili. Investicijski plan za 1971 je bil nadaljevanje iz 1970. Investirali smo predvsem v modernizacijo obstoječih objektov in naprav in v izgradnjo hale za skladišče, ki so za sedanjo raven proizvodnje nezadostna. V modernizacijo opreme pa je bilo porabljeno: — za modernizacijo proizvodnje 329.882,20 — za modernizacijo režije 158.272,55 — za skladišče 2,054.654,60 Skupaj 2,542.809,35 Celotni nakup osnovnih sredstev je šel iz lastne amortizacije. Zato žal ugotavljamo, da modernizacija tovarne poteka zelo počasi. Obratna sredstva so največji problem, ki se še krepi s splošno nelikvidnostjo. Čedalje večja sredstva se nalagajo v zaloge, predvsem (Dalje na 6. strani) »Avtoelektrika« Nova Gorica Poslovanje letu 71 ANALIZA POGOJEV POSLOVANJA V letu 1971 smo nestrpno pričakovali vidne učinke ukrepov stabilizacije, ki so bili sprejeti proti koncu leta 1970 in v teku leta 1971. V pogojih družbeno-eko-nomske konsolidacije se je odvijalo tudi poslovanje tovarne. Sprejeti gospodarski ukrepi so imeli neposredni dohodkovni vpliv na naše poslovanje. Spremenjena pariteta (devalvacija) dinarja in ostalih (revalvacija) tujih valut neugodno vpliva na naše poslovanje. Dinarsko so se povečale vse naše obveznosti za najete tuje kredite za uvoz opreme. Naše obveznosti so tako narasle za nadaljnjih din 1.396.000 na že obstoječe devizne kredite. Negativni vpliv so imeli tudi na ceno uvoženega repro in ostalega materiala. Pozitivno je to, da smo pri izvozu imeli za vsak realiziran dolar izvoza večji dinarski iztržek. Proti koncu leta 1970 so bile zamrznjene vse cene. Temu je sledilo tekom leta 1971 postopno sproščanje in povečanje cen energije (električne energije, nafte «n derivatov) in prometnih storitev. V prvem polletju manj, več v tretjem in četrtem kvartalu leta so narasle cene repromateriala, materiala režije in vseh storitev. Nabavne cene repromateriala so bile v prvem polletju v poprečju za 5,9 odstotkov nad planskimi tovarniškimi cenami. V tretjem kvartalu je odstotek narasel na 15,3 in v četrtem kvartalu na 17,3. Pri porabi materiala smo tako povečali naše proizvodne stroške samo na račun povečanja cen za prek novih dinarjev 4.200.000. Prodajne cone naših izdelkov so bile v prvem polletju nespremenjene. Pozneje smo z našimi kupci dosegli sporazume na podlagi katerih smo pri pristojnih zveznih organih dosegli soglasje za višje prodajne cene našim izdelkom. V II. polletju smo tako postopno vsem našim kupcem dobavljali izdelke po zvišanih cenah. Zvišanje prodajnih cen naših izdelkov pa nikakor ne pokriva zvišanja nabavne cene repromateriala bodisi domačega izvora ali iz uvoza. Da se je zaustavila nekontrolirana rast osebnih dohodkov, so bili osebni dohodki v začetku leta 1971 omejeni. Izplačilo osebnih dohodkov v letu 1971 ni smelo presegati za več kot 11% poprečno izplačanih osebnih dohodkov v letu 1970. Omejitev je veljala vse do sprejema dmž-benega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki so potem usklajevali delitev dohodka in gibanje osebnih dohodkov. Osebni dohodki v tovarni so se po- večali od din 1299 poprečno izplačanih osebnih dohodkov v letu 1970, na din 1.438 poprečno izplačanih osebnih dohodkov v letu 1971 ali za 10,7 odstotkov. Kot pozitivno za gospodarstvo v letu 1971 moramo omeniti znižanje stopnje prispevkov na osebne dohodke, spremembo (konverzija) dela kratkoročnih kreditov v dolgoročne ob ugodni obrestni meri. Tovarna je tako pridobila cca 7.800.000 novih dolgoročnih kreditov za obratna sredstva, ki jih bo vračala 25 let, pričenši z letom 1974 po 4 % obrestni meri. Proti koncu leta 1971 so bili sprejeti novi družbenoekonomski ukrepi, sem štejemo obvezno multilateralno kompenzacijo, ki bo opravljena marca 1972 in ima za namen izboljšati likvidnost v medsebojnih plačilih bančne predpise, ki zahtevajo cd upnika, da ostreje ukrepa proti nerednim dolžnikom, če hočejo priti do kratkoročnih kreditov. V letu 1971 je bila izvedena ponovna revalorizacija osnovnih sredstev z namenom, da se le-tem določi realnejša tržna vrednost, ki je pomembna za obračan amortizacije predvsem tam, kjer se še vedno uporabljajo minimalne amortizacijske stopnje. Kot v prvem polletju in v tretjem kvartalu, je tudi v zadnjem trimesečju preteklega leta bil osnovni problem nelikvidnost. Ob sedaj veljavnih zakonitih predpisih ni mogoče prisiliti dolžnika na redno izpolnjevanje obvez. Ukrepi, ki smo jih dolžni izvajati po sili zakona ostanejo nerealizirani. Na (Dalje na 6. strani) Tovarniško varčevanje svojevrstna uveljavitev minulega dela Ko je razlagal izkušnje Jugodenta, je Zvonko Krasnik na zasedanju predstavnikov 240 delovnih organizacij v Novem Sadu opozoril na uvajanje tovarniškega varčevanja, ki predstavlja svojevrstno uveljavitev minulega dela. To je ustvarjanje socialne varnosti delavcev in sicer na ta način, da se jim po končani delovni dobi materialno nadomesti vloženo delo v razširjeno reprodukcijo. Z odločbo o upokojitvi dobi delavec pravico do hranilne knjižice, na katero je tovarna poprej izplačevala del viška odtujenega dela. Po pravilniku tovarne dobiva vsak delavec s 15 do 20-letno prakso na hranilno knjižico 30 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga je ustvaril med letom, delavec z 20 do 25-Ietno prakso 50 odstotkov, tisti z več kot 25-letno prakso pa celotno vsoto povprečnega osebnega dohodka, ki ga je imel v tistem letu. Ko delavec odide v pokoj, mu kolektiv izroči hranilno knjižico s celotnim zneskom, ki so ga v letih nalagali na njegov račun minulega dela. Doslej so takšne hranilne knjižice, glede na to, da so jih uvedli šele pred štirimi leti, izročili trojici delavcev Jugodenta. PISMO 12 STUTTGARTA Bodimo komunikativni S Stuttgarta nam je poslal pismo direktor Iskrinega predstavništva dipl. ing. Ivo Banič. Pismo zaradi aktualne vsebine objavljamo v celoti, vsem pa, ki so zadolženi, da bo Iskra čedalje bolj pridobivala na ugledu, pa v premislek in spodbudo. Tov. urednik! Tako kot drugi v Iskri sem tudi jaz dnevno soočen s problemi, ki nas tarejo — kot nelikvidnost, težave na trgu, problemi v produkciji in podobno. Veliko teh stvari bi lahko izboljšali brez investicij ali pa vsaj z majhnimi. V mislih imam človeške komunikacije znotraj samega podjetja oziroma na relaciji med podjetjem in zunanjim svetom. Mislim, da je veliko stvari, ki bi jih lahko pri nas kvalificirali kot nekomunikativnost ljudi. Kaj imam v mislih? — Nekomunikativnost je, če ne odgovarjamo na pisma ali telekse ali če se skrivamo pred telefonskimi pozivi ne glede na to ali je to v prodaji, nakupu, proizvodnji ali razvoju. Odgovor, ki bi glasil: »Problema trenutno ne more- Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne 11 razpisuje prosto delovno mesto direktorja tovarne Razpisni pogoji: Visoka ali višja Izobrazba tehnične, pravne ali ekonomske smeri z 10-letno ustrezno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Rok za prijavo poteče 3. aprila 1972. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri vodji splošnega sektorja tovarne. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z osebnimi podatki ter dokazili o izobrazbi, podatke o svojem dosedanjem delu, o svojih poslovnih, organizacijskih in vodstvenih sposobnosti ter znanju tujih jezikov na naslov: ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne št. II, »Za razpisno komisijo«. mo rešiti, vendar vam lahko odgovorimo do ...« in se potem tega roka tudi držimo, veliko pomaga. — Nekomunikativno je, če dajemo obljube o rokih za izdelavo blaga, vzorcev, opisov in podobno, čeprav že tisti trenutek vemo, da termina ne bomo mogli držati. Žal pri nas zelo lahkomiselno obljubljamo kratke termine, namesto da bi rekli »žal v 4 tednih ne moremo, toda v 8 bo stvar narejena« in dejansko naredimo stvar v 7 tednih. — Nekomunikativnost je, če po Iskri ne krožijo informacije, ki jih nekdo pridobi, temveč se te informacije držijo samo pri enem človeku in na ta način nekdo drugi, ka bi to informacijo uporabil zelo koristno, ne pride do nje. Mislim, da je v Iskri vsak dolžan podati naprej vsako informacijo, ki bi lahko koristila v okviru podjetja. — Nekomunikativno je, da ljudje iz Iskre obiskujejo sejme in stranke doma ali v inozemstvu, ne da bi o tem obveščali vse prizadete in jih informirali o razgovorih, ki so jih imeli ter koordinirali stališča. — Nekomunikativno je, da poročila o službenih potovanjih in dogovorih ter sprejetih obljubah ali celo obvezah niso avtomatično razdeljena med vse prizadete, tako da navadno del ljudi ne ve, kakšne obveznosti so bile prevzete. — Nekomunikativno je, če prospekti, ki smo jih natisnili, ležijo v skladiščih, name- sto, da bi jih čimprej poslali končnim koristnikom. Pri tem je nekomunikativna tudi oblika naših prospektov, ker namesto knjig, kot jih tiskajo vsi, tiskamo A 4 formate, ki se potem porazgubijo po predalih in niso nikomur v korist. — Nekomunikativno je, da nismo v stanju dati vsem našim strankam, pri katerih kupujemo in katerim prodajamo, spisek podpisnikov, ki so pooblaščeni podpisovati dolo-ločene obveznosti kot so ponudbe in vprašanja, niti smo v stanju poslati vzorce podpisov pooblaščenih podpisnikov, tako da se še danes za vse ljudi ne ve ali smejo kakšno reč podpisati ali ne. — Nekomunikativno je, da nismo v stanju organizirati pisanja redakcijskih člankov, ki bi vsebovali kratke tehnične podatke in opis ter fotografijo novih proizvodov in jih redno dostavljati strokovnim časopisom doma in v inozemstvu, čeprav bi jih le ti radi objavljali brezplačno. — Nekomunikativno jo. nismo v stanju izdelati interne informacije o novih proizvodih, ki jih bomo imeli čez 6 ali 8 ali 12 mesecev v proizvodnji in to v taki obliki, da bi vsi, ki jih to zadeva, dobili analizo dobrih in slabih strani naših pro:zvodov v primerjavi s tujimi proizvodi, kot to delajo vsa P°u' jei.ia- — Nekomunikativno je, “a v produkciji spremenimo iz' delek, ki ga že dobavljamo določeni stranki, ne da »t pred tem vprašali to stranko (Dalje na 6. stran« »instrumenti« Otoče AKCIJSKI PROGRAM STABILIZACIJE POSLOVANJA IN DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSOV Delavski svet ISKRE — Tovarne električnih merilnih instrumentov OTOCE — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ je kot najvišji samoupravni organ tovarne na svoji 10. seji dne 14.2.1972 sprejel akcijski program stabilizacije poslovanja in družbeno ekonomskih odnosov ISKRA Otoče. Delavski svet je ob sprejemu tega programa predhodno ugotovil, da je isti sestavljen na temelju osnovnih družbeno političnih dokumentov naše širše skupnosti, predvsem pa so v njem upoštevane naloge, ki izhajajo že iz akcijskega programa stabilizacije poslovanja Združenega podjetja ISKRA KRANJ. Delavski svet je prav tako ugotovil, da je predlog tega akcijskega programa predhodno obravnavan na sestankih družbeno političnih organizacij, ki delujejo v naši tovarni ter, da mora biti z njim seznanjen ves delovni kolektiv. I. PROIZVODNJA Ugotavlja se nedvomen porast proizvodnje v preteklosti, vendar pa obstajajo močni zaviralni momenti pri realizaciji zastavljenih proizvodnih ciljev v letošnjem letu. Odgovorne strokovne službe tovarne (tehnično proizvodni sektor, gospodarski sektor) so dolžne takoj podvzeti vse ukrepe, da se realizira čimvišji obseg proizvodnje. Posebno pozornost je treba posvetiti predlogu gospodarskega plana za leto 1972. Kolegij je kot strokovni organ dolžan pripraviti tak osnutek predloga plana za leto 1972, ki bo optimalno zmožen realizacije v predvidenih gospodarskih pogojih. II. ORGANIZACIJA Uvajanje sistema organizacije GEORGA teče počasi in z velikimi I motnjami. Vodstvo tovarne, kakor tudi priprava dela, kot operativni oržan, so dolžni stalno spremljati Proces uvajanja nove organizacije {er operativno posegati in odstranjevati nesoglasja in dileme, ki nastopajo ob tem. Posebno pozornost Je treba posvetiti tistim grupacija, ki z odporom ali s površnim Opazovanjem spremljajo uvajanje ,e?a sistema. Potrebni so ustrezni strokovni razgovori, da se vsi odgovorni kreativno vključijo v uvajanje novega sistema organizacije in ga tudi pomagajo izpopolnjevati. Pri tem pa ne gre zanemarjati pomislekov strokovne prirode, katere je potrebno tehtno upoštevati ter ter tako funkcioniranje sistema stvarno prilagoditi dejanskim možnostim, ki za nas obstajajo. Tudi na drugih področjih, ki jih ne zajema sistem organizacije GEORGA, je potrebno, kjer je to smiselno, proučevati sistem organizacije ter z izdajo ustreznih predpisov ali sprememb že obstoječih, bolj natančno regulirati posamezne dolžnosti in naloge. III. NABAVA IN PRODAJA Rastoče podražitve reprodukcijskih materialov ter prenizka obratna sredstva v sedanji gospodarski situaciji v državi, resno ogrožajo naš gospodarski potencial. Tovarna mora izkoristiti vse svoje možnosti, da čim racionalneje proizvaja. Nabavna služba mora stalno spremljati gibanje cen, repromaterialov, iskati, kjer je le to mogoče, po več ponudnikov, pri kritičnih materialih upoštevati njihovo pomembnost za realizacijo proizvodnje ter stalno spremljati gibanje zalog. Razmeroma visok delež uvoza re-promateriala s konvertibilnega področja nam narekuje zahtevke, da s e iščejo tudi drugi dobavitelji, tako doma, kakor tudi v vzhodno evropskih državah, ki bi lahko zagotovili ustrezne kvalitete materiala ob nižjih cenah. Ker je ISKRA COMMERCE naš glavni kupec, je potrebno, da naša prodajna služba natančno definira odnose z njim. Pri tem je potrebno doseči tisto stopnjo sodelovanja, da bo v vseh pomembnejših prodajnih akcijah stalno prisotna tudi tovarna. IV. FINANCE Rastoča nelikvidnost bistveno vpliva na poslovanje tovarne in v momentih že ogroža planirano rast proizvodnje. Nujno je stalno in z določeno mero pritiska predočevati to situacijo ISKRI COMMERCE, kot našemu glavnemu kupcu, da zagotovi tista nujno potrebna sredstva za kolikor toliko normalno poslovanje. V. INVESTICIJE Pomanjkanje sredstev za tekoče poslovanje je potrebno stalno upoštevati tudi pri obravnavi novih investicij. Potrebno je nabavljati le tako investicijsko opremo, ki se lahko takoj aktivira oziroma vključi v proizvodni proces. Pri sestavi plana za leto 1972 je potrebno predvideti le tiste neobhodne investicije, ki bodo bistveno vplivale na racionalnejšo proizvodnjo. VI. KADRI ZA IZOBRAŽEVANJE Nadaljnja rast tovarne je v veliki ■Jteri odvisna od pravilne kadrov-jkc politike. Skladno s programom /azvoja tovarne do leta 1957 je potrebno predvidevati višjo rast srednjih, višjih in visoko strokovnih kadrov. Pridobivati je potrebno sposobne strokovnjake, predvsem tehnične in ekonomske usmeritve, ki bodo strokovno sposobni skladno s trendom razvoja v svetu preusmerjati naš elektromehanski program v elektronskega. Temu cilju mora biti podrejena tudi politika štipendiranja za naslednje obdobje. Pomemben faktor rasti kadrov je tudi dopolnilno izobraževanje že zaposlenih. Omogočati je potrebno zaposlenim, da se dopolnilno izobražujejo, potrebna pa je njihova usmeritev prvenstveno v specializacije, katere so najbolj potrebne tovarni. V tem smislu je potrebno najkasneje do konca leta izdelati ustrezen program izobraževanja in v njem predvideti dejanske možnosti usmeritve. VII. OSEBNI DOHODKI Rast osebnih dohodkov je prvenstveno odvisna od gospodarskega uspeha tovarne. S pristopom k samoupravnemu sporazumu se v načelu pristopa tudi k izdelavi skupnega samoupravnega spora- zuma v Združenem podjetju ISKRA KRANJ. Politika delitve osebnih dohodkov v tovarni pa mora, bolj kakor sedaj, temeljiti na dejansko opravljenem delu, strokovni usposobljenosti za delo, pri čemer pa je posebej treba upoštevati tudi tisti element minulega dela, ki je izražen v daljši delovni dobi v ISKRI. Te stvari pripravi splošni sektor v okviru samoupravnega sporazuma ZP ISKRA. VIII. STANOVANJSKA POLITIKA Rastoče potrebe in z njimi vezana problematika stanovanjske izgradnje, narekujeta tudi postavitev novega koncepta financiranja stanovanjske izgradnje. Skladno s spremembami republiške zakonodaje na področju stanovanjske politike, je potrebno do konca leta pripraviti ustrezen predlog pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje, ki bi v največji možni meri zajela vse razpoložljive vire financiranja ob upoštevanju stanovanja kot enega osnovnih elementov kadrovske politike, prav tako pa tudi kot socialni element. IX. SAMOUPRAVLJANJE Samoupravljanju v tovarni je potrebno posvetiti večjo družbeno politično ter strokovno skrb, kot dosedaj. Izhajajoč iz izhodišča, da so osnove samoupravljanja osebna odgovornost za sprejete sklepe, ustrezni nivo znanja samouprav-ljalca in njegova pravočasna in točna informiranost, je potrebno kadrovati v samoupravne organe take delavce, ki so s svojim dosedanjim delom in osebnim ugledom pridobili zaupanje kolektiva. Prav tako pa je potrebno v celoti izpolniti sistem informiranja vsega dela kolektiva, predvsem pa v tem sistemu omogočiti, da so tako strokovne službe, kakor samoupravni organi pred pomembnejšimi odločitvami seznanjeni z znanjem kolektiva. Delavski svet ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov — OTOČE » Aparati« Ljubljana V rekordnem času opravljena druga faza izgradnje obrata releji • Razumna politika vlaganja sredstev v nadaljnje povečevanje zmogljivosti — odraz dobrega gospodarjenja v tovarni • Ob 64 odstotkih lastnih sredstev v komaj desetih mesecih že preselitev v nove delovne prostore # Nekaj zadnjih let v naši tovarni električnih aparatov iz leta v leto za okrog 30 % povečujejo vrednost svoje proizvodnje. Ob takšnih poslovnih rezultatih je razumljivo, da so zlasti dosedanji prostori obrata za proizvodnjo relejev in programatorjev za pralne stroje na Savski cesti postali pretesni. Treba se je bilo odločiti za izgradnjo dodatnih, novih, ki bodo omogočili nadaljnjo rast proizvodnje in omogočili boljšo razporeditev, boljšo organizacijo proizvodnje in izpolnjevanje še obsežnejših proizvodnih nalog, ki jih od tovarne terjata tako domači, kot tudi tuji trgi. Počitek pozna le ob nedeljah Ivanka Burgar je v Iskrini tovarni gospodinjskih aparatov, Reteče pri Škofji Loki zaposlena od leta 1970, in sicer na delovnem mestu vložilca v emajlirnicl, kjer vlaga ohišja »Globus« peči in kuhalnikov v košaro za luženje. Glede odnosov je dejala, da so v redu, če pa pride včasih tudi do kakšnih nesporazumov, trajajo le kratek čas, saj so ponavadi posledica slabe volje. Poprečni OD se gibljejo od 850 do 900 N din, kar za dekle, ki je še samsko zadostuje, oz. se ji ne zdi premalo. OD bi povečala s tečajem PK, ki pa ji zaradi dela doma časovno ne ustreza. Počitek pozna le ob nedeljah, ko gre mlado dekle, kot je Ivanka, rada kdaj v kino ali na ples. Sindikalnem odboru ZP iskra Glede na samo lokacijo obrata za proizvodnjo relejev in programatorjev v Savskem naselju v Ljubljani, je bilo pri pridobivanju ustrezne dokumentacije za nadaljnjo izgradnjo tovarne nekaj težav, katere je bilo pač treba hitro in odločno odpraviti, da je lahko v začetku lanskega maja nekdanje tovarniško dvorišče začelo jemati slovo in so stekla živahna gradbena dela na izgradnji nove proizvodne hale. Čeprav tudi med samo gradnjo ni šlo povsem brez težav in problemov, pa vendarle lahko rečemo, da je bila ta druga faza izgradnje dokončana v rekordnem času — komaj desetih mesecih, saj so že 28. januarja letos v nove delovne prostore lahko preselili v celoti vse montaže, tako montažo I iz prejšnjih prostorov v štirih she-dih, kakor tudi montažo II iz provizorlja nasproti vhoda v tovarno. Vzporedno s tem so bile do vselitve 26. februarja dokončane tudi nove garderobe, tehnične pisarne in preurejeni pa tudi prejšnji prostori montaže II, kamor so preselili vezalnico in merilnico, medtem ko še teko preure-ditvena dela v nekdanji montaži I, kamor bodo v aprilu preselili orodjarno. Prostore orodjarne bodo prav tako preuredil: in v njih bo nato našla svoje mesto tudi tovarniška menza. Novi delovni prostori bodo zaposlenim omogočili veliko boljše delovne pogoje, saj so zgrajeni po sodobnih sanitar-no-tehničnih predpisih, kar še zlasti velja za prostore strojne obdelovalnice. Uporabili so ustrezno razsveljavo in prezračevalne naprave, za ogrevanje vseh prostorov pa bo poskrbela toplarna. Prav s slednjo pa je bilo v letošnji zimi, k sreči ne preveč hudi, precej težav in nejevolje. Že do 15. decembra lani bi namreč moral biti dograjen ta plarniški cevovod. Ker so primanjkovale predpisane cevi in sc je njihov uvoz zakasnil, bo tovarna šele te dni priključena na omrežje ljubljanske toplarne, vse dotlej pa so morali prostore ogrevati s starimi kotli, ki sc že prej, manjšo prostornino delovnih prostorov komaj zadostno ogreli. Pozimi je razumljivo bilo veliko opravičenih negodovanj, ker delo v prehladnih prostorih res ni bilo prijetno. Celotna druga faza izgradnje tovarne na Savski cesti je stala nekaj več kot 22,6 milijonov dinarjev, vključno vsa adaptacijska dela in preureditve, pri čemer je na sama gradbena dela, obrtniška dela in instalacije odpadlo nekaj nad 7,7 milijonov dinarjev, medtem ko je šla razlika vloženih sredstev za obratna sredstva ter za domačo in uvozno opremo, ki jo je bilo treba nabaviti skladno z novo pridobljenimi delovnimi prostori. Predvsem pomembno je pri tem, da je tovarna sama k celotni investiciji prispevala 64 % lastnih sredstev, 36 % pa je za dobo petih let posodila Program dela komisije ZB je sestavni del programa sindikalne organizacije ZP Iskra. Komisija ZB ZPI ima koordinacijsko nalogo pri delu s komisijami ZB v delovnih organizacijah ZPI. Akcijski del programa Vsi člani ZB naj v okviru svojih sposobnosti sodelujejo v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah, da tako doprinesejo svoj prispevek k še hitrejše-mumu razvoju ZPI in njenih medsebojnih odnosov. Nenehno naj stremijo za tem, da se razvoj samoupravljanja v naših organizacijah odvija v smeri neposrednega odločanja proizvajalcev pri razporejanju ustvarjenega dohodka. 9 Komisija ZB naj sodeluje z osnovno organizacijo sindikata kadar so predvidene večje akcije družbena političnih organizacij. Ljubljanska banka. Celotno gradbeno nalogo pri drugi etapi izgradnje tovarne električnih aparatov na Savski cesti pa je bilo zaupano Splošnemu gradbenemu podjetju Slovenija ceste, ki je svoje obveznosti v glavnem v dogovorjenem roku in solidno izpolnilo in tako omogočilo, da so bile glavne selitve lahko opravljene že deset mesecev po začetih gradbenih delih, s tem pa tudi omogočena redna proizvodnja v vseh novih in preurejenih prostorih, razen seveda orodjarne in oddelka za vzdrževanje orodij, ki še čakata na preselitev v nekdanje prostore montaže I. Skoraj v celoti dokončana druga faza izgradnje tovarne na Savski cesti pomeni velik korak k funkcionalni ureditvi tovarne na tem področju, kakršno je terjalo vsakoletno povečevanje proizvodnih nalog. Z njo so se v precejšnji meri izpolnila pričakovanja delovnega kolektiva in njegove želje, morda še pred letom ali dvema za marsikoga neuresničljive. Toda pretehtana odločitev je bila vendarle umestna in plod skupnih prizadevanj je tu! Kolektivu so odprte nove možnosti, ki jih bo v novih delovnih prostorih nedvomno dobro izkoristil za še boljše poslovne rezultate. -C- ® Vse komisije in tudi pa samezni člani ZB naj vedno sodelujejo pri pripravah in izvedbi volitev v vse organe . ZPI, prav tako pa tudi v občinske, republiško in zvezne organe. Organizacija ZB naj aktivno sodeluje pri jubilejnih proslavah. ® Vse komisije ZB morajo posvečati posebno skrb bolnim in socialno šibkim članom ZB. Zato naj v tem organizira skupna letovanja za socialno šibke člane, za bolne pa naj organizira klimatska zdravljenja. ti v posameznem podjetij . sorazmerno majhen del. ivečii del predstavljajo us ■ a 3)3 tsa uta sa Eta ES aa ea au BD sta sa ea BB na na BS r.>3 t»u ftiova motorna hrzgalna KADROVSKA POLITIKA: — Kadrovske metode in tehnike, Miro Završnik, leto 1971, 20 din — Varstvo pri delu za vodstvene delavce, Ludvik So-tošek; leto 1971, 25 din — Delo z ljudmi, Vladimir Kočevar, leto 1971. 20 din — Psihologija dela, Jože Šketa, leto 1971, 15 din SPLOŠNO: — Sestavljanje poročil, kolektiv avtorjev, I. 1971, 10 din — Vaie iz slovenskega jezika. Vera Gregorač, leto 1967, 6 din Naštete publikacije v obliki knjig ali skript so na razpolago v večjem ali manjšem številu. Zahtevane izvode vam pošljemo takoj po prejemu naročilnice. Priporočamo se za poslovno sodelovanje! ( V eni izmed zadnjih številk našega glasila smo pisali o občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva. Na prvi seji po občnem zboru so izvoljeni sestavili nov upravni in nadzorni odbor. Predsednik PGD je postal Ludvik Saje, tajnik Stane Valentar, poveljnik Vinko Šilar, blagajnik France Pečenik, orodjar Franc Gričar, podpoveljnik Ivan Bajželj, referent za propagando Ivan Gašperlin, strojnik Peter Boncelj in praporščak Jaka Gorenc. Nadzorni odbor pa sestavljajo ing. Jože Mokorcl, Janez Čebašek in Janez Ramovš. Oddelek za NO skupščine občine Kranj je pred kratkim nabavil gasilskemu društvu kranjske tovarne novo motorno brizgalno »Roscn-bauer«. Ko je društvo prejelo tudi najnujnejši pribor, sesalne cevi in drugo, je v petek, 3. marca prišel v »Elektromehansko« izvedenec občinske gasilske zveze Miro Ravnikar, razkazal članom gasilskega društva njen sestav in delovanje, nakar so brizgalno na gasilski vaji prvič preizkusili. ke so sc Iskrini gasilci pogovorili še o marsičem. Ob ugodnejšem vremenu bodo člani gasilskega društva imeli tudi večjo gasilsko vajo, s čemer bodo pridobili na z-vežbanosti, dodobra pa nodo tudi spoznali zmogljivost nove motorne brizgalne. Upajmo, da uspeh ne bo izostal i-n da bo požarna preventiva -še izboljšana ter varnost pred požarom še večja. Pečenik Po končani gasilski vaji oz. prvem preizkusu nove motor- Prostovoljno gasilsko društvo »Iskra« Elektromehanika Kranj j». prejelo novo motorno brizgalno. Gasilci so bili s prvo preizkušnjo zelo /xl.)vbljn! Poslovanje v letu 1971 (Nadaljevanje s I. strani) pa v kupce, medtem ko so viri obratnih sredstev slabši. Lastno izločanje je tako minimalno, da nc pokrije inflacijskih minusov, kaj šele normalno rast proizvodnje. Tuji viri so usahnili, saj kredit-no-monetarna politika ne podpira kakršne koli ekspanzije, ne glede na njeno rentabilnost. Tako nc moremo stabilizirati obstoječega proizvodnega programa. Podrobnejša analiza kaže, da nam skoraj 50 % leži v kupcih, ker so plačilni pogoji na trgu zelo slabi. »Iskra-Commerce« se srečuje s konkurenti, ki nudijo trgovini ugodnejše pogoje, kar vpliva tudi na našo prodajno politiko. Lastna sredstva se ne večajo, ampak celo padajo v odnosu na razpoložljiva sredstva. Izločanje iz dohodka je minimalno in, če se bo tako nadaljevalo, bo zelo negativno vplivalo na poslovanje tovarne, če ne celo pripeljalo tovarno v kritičen položaj. V letu 1971 smo pri kupcih dosegli dobre rezultate. Iz pregleda koriščenja obratnih sredstev vidimo, da so nam kupci dolgovali za 3,000.000 več kot v letu 1970. Vemo, da smo v 1. 1971 veliko več naredili in tudi več prodali, kar opravičuje to povečanje. Za izterjavo smo se posluževali vseh razpoložljivih sredstev kot so: multilateralna kompenzacija, redne kompenzacije, mandatne tožbe, itd. Izboljšalo se je plačilo našega glavnega kupca »Iskra-Cornmerce«, tako da smo lahko zadovoljni. Gibanje zalog je bilo različno, v celoti pa so narasle za 38%, kar je v skladu z naraščajočo proizvodnjo. Največji porast je nastal pri polizdelkih za 52%, material za 25%, nedokončana proizvodnja za 9% in gotovi izdelki za 30%. Pri gotovih izdelkih je narasla zaloga vrednosti, medtem ko količinsko sploh ni narasla. Nekurantne zaloge se bistveno niso spremenile. V letu 1971 se je sklad skupne porabe povišal iz treh virov: iz vrnjenih posojil, iz obresti na dana posojila in iz dobička. Tako formirana sredstva so bila uporabljena za naslednje namene: stanovanjsko izgradnjo, kreditiranje stanovanjske izgradnje, članom kolektiva za regres za letne dopuste in dopuste in dotacije družbenopolitičnim organizacijam. Izločanje v sklad skupne porabe iz dobička predstavlja precej velik znesek v odnosu na ustvarjeni dobiček. V celoti je bilo izločeno za družbeni standard 1,839.782 dinarjev. Celotna razpoložljiva sredstva rezervnega sklada smo 1971 koristili za obratovne namene. Tako smo izvršili samokreditiranje obratnih sredstev, žal so ta sredstva premajhna, da bi nadomestili primanjkljaj v obratnih sredstvih. Del sredstev je bil odstopljen na osnovi Statuta podjetja »ISKRA« za kritje izgub iz preteklih let. Lani smo osebne dohodke izplačevala 100%, izplačilo je bilo redno. S 1. julijem so bili OD povečani za i0%, a so še vedno v mejah samoupravnega sporazuma. OD so 1. 1969 znašali v poprečju 853,80, v 1970 — 1.025,00 in lani 1.241,50 din. Ugotovimo torej lahko, da smo lani poslovali po planskih predvidevanjih. Pričakovali pa smo boljše rezultate, računajoč, da se ne bodo uresničile črnoglede napovedi. Proizvodnjo smo povečali za 36 % in storilnost za 32 %. Pri delitvi smo sicer dosegli planirane rezultate, a le-ti nam niso omogočili povečanja proizvodnje za vnaprej. Izločanje v poslovni sklad je minimalno, izločanje za družbeni standard pa dosti večje. Osebni dohodki so se gibali pod občinskim povprečjem, čeprav so narasli za 13 %. V okviru ISKRE pa smo v sredini. Prej bi rekli, da smo med boljšimi kot med slabšimi. Teži nas kronično pomanjkanje obratnih sredstev, ki nam onemogoča boljše izkoriščanje zmogljivosti in s tem povečanje akumulacije. Prepočasi zamenjujemo stara osnovna sredstva. če se bodo nadaljevala negativna gospodarska gibanja, bomo prisiljeni sprejeti drastične ukrepe, da bi zavarovali celovitost tovarne in ostali na trgu, še bolj pa bo treba izkoristiti vse notranje rezerve. M. V. (nadaljevanje iz prejšnje številke glasila) III. V zadnjih dveh številkah glasila Iskra smo govorili o osnovah kadrovske politike v SRS in zahtevi oz. priporočilu Skupščine SRS za sestavo ustreznih aktov v naših organizacijah. Danes pa bomo spregovorili o kadrovski politiki Iskre. Delavski svet ZP Iskra je 22. 1. 71 sprejel naslednji akcijski program v zvezi s kadrovsko problematiko: 1. takoj je treba pristopiti k zajemanju celotnih kadrovskih pojavov v Iskri; 2. organizacijsko kadrovsko področje (OKP) se mora nalogam ustrezno kadrovsko okrepiti; 3. sistem zajemanja podatkov o kadrovskih pojavih je treba pripraviti za obdelavo na računalnikih; 4. izdelati je treba enotno (Nadaljevanje z 2. strani) žiro računih naših kupcev imamo akceptne naloge, ki čakajo na izplačilo po nekaj mesecev, tudi do leto dni. Do plačila prihajamo z raznimi finančnimi transakcijami, ki zahtevajo veliko naporov in iznajdljivosti zadevnih kadrov. Poleg kupcev k nelikvidnosti prispeva tudi vezava v zalogah repromateria-la, proizvodnje v teku in gotovih izdelkov. Tekom leta 1971 nam je tako konstantno primanjkovalo preko 15.000.000 virov obratnih sredstev. Vse to smo krili z nepravočasnim plačilom naših obvez in s koriščenjem drugih skladov: rezervni in skupne porabe. V teku leta smo ob periodičnih analizah prišli do zaključka, da v letu 1971 ne bomo dosegli predvidevanj po gospodarskem načrtu. Znašli smo se v težavah zaradi manjše prodaje, ki vpliva predvsem na zmanjšanje obsega predvidenega celotnega dohodka in dohodka. V cilju, da se uresničijo osnovni nameni gospodarskega načrta in da se ublažijo posledice stagnacije, je delavski svet tovarne sprejel akcijski načrt na podlagi katerega je bilo treba znižati obseg poslovanja v okviru tržnih možnosti oziroma potreb. REZULTATI POSLOVANJA V letih 1968—1970 je tovarna dosegla relativno visoko stopnjo rasti proizvodnje in realizacije. V letu 1971 je stopnja rasti mnogo počasnejša oziroma umirjena. Fizični obseg proizvodnje je izpod realizacije leta 1970 za 4 odstotke. Načrt za leto 1971 je realiziran s 97,9 odstotkov. Število zaposlenih je politiko kadrovanja in nagrajevanja; 5. planiranje kadrov mora postati sistem našega dela s kadri; 6. celotno politiko štipendiranja je treba ponovno proučiti in na šolah in med študenti organizirati posebne akcije za popularizacijo Iskre; zainteresiranim strokovnim kadrom je treba omogočiti sistematično funkcionalno izobraževanje; 7. še nadalje gojiti testiranje, prav tako pa je treba tudi zasledovati učinke testirancev ter to analizirati in vzporejati s testnimi rezultati; 8. snemati in spremljati delovno klimo s pomočjo anket; 9. za skupna reševanja problemov s predvsem strokovno vsebino-organizirati interesne skupine oz. društva; 10. dati poseben poudarek pomembnosti kadrov- naraslo od poprečno 1132 zaposlenih v letu 1970 na 1213 poprečno zaposlenih v letu 1971 ali za 7,2 odstotka. Poprečna vezava v zalogah se je nasproti letu 1970 povečala za 23,9% pri surovinah, materialu in orodjih, za 26,9 odstotkov pri proizvodnji in gotovih izdelkih. V celoti se je vezava v zalogah povečala za 25,3 odstotkov. Z načrtom za leto 1971 — rebalansom je bila predvidena vezava v zalogah prekoračena za 3,7 odstotkov, vezava v terjatvah pa je za 5,6 odstotkov izpod načrta. (Nadaljevanje z 2. strani) ali sc strinja s to spremembo in kaj so posledice. — Nekomunikativno je, da v prospektih uporabljamo zastarel slog in v vsakem prospektu napišemo, da je naš izdelek najmodernejši in najboljši, namesto, da bi to pokazali skozi objavo vseh zahtevanih tehničnih parametrov in z argumenti razložili, zakaj so naši izdelki boljši. — Nekomunikativno je tudi, da pri vhodu v naše stavbe nimamo informacijskih tabel, na katerih bi nakazali razpored oddelkov in ljudi po nadstropjih in sobah, niti nimamo napisnih tablic z imeni na mizah tistih, ki komunicirajo s strankami. — Ob cestah in mestih nismo postavili napisnih tabel, kje se nahajajo posamezne Iskrine tovarne. — Še vedno nismo objavili organizacijske sheme Iskre ter posameznih tovarn z imeni in funkcijami. — Še vedno se naši telefo- skim službam v organizacijskih enotah Iskre; 11. za definicijo kadrovske politike Iskre je nujno tesno in stalno in aktivno sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter kadrovskih služb in OKP. Odgovor na teh enajst točk je lahko zelo kratek: OKP skupaj s CAOP in strokovnjaki organizacijskega biroja Elektromehanike pripravlja zajemanje kadrovskih pojavov in obdelavo podatkov s pomočjo računalnika (ERC). Intenzivno se dela na izdelavi Iskrinega samo upravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD; isto velja za sistem štipendiranja; funkcionalno izobraževanje vodilnih delavcev je v teku, testiranja so na dnevnem re du, nekaj anket je bilo sproženih in obdelanih, sodelovanje vseh zainteresiranih političnih in samoupravih dejavnikov s strokovnimi delavci Skupaj s pospešeno a m«. ] tizacijo je tovarna dosegi stopnjo akumulacije & 11,25%, v 1970. letu 12,74';, v letu 1969 pa 9,57 odstotka Na doseženo akumulaa) vplivajo povečane pogodbe» obveznosti in povečana izpb čila nominalnih osebnih d» hodkov. Glede na postavljeni iufn je celotni dohodek doseženi 98,8 odstotkov, dohodek i 91,4 odstotkov, medtem ko je ostanek dohodka — dobi ček dosežen z 82,6 odst«, kov. »Prosim!« in podobno, namo; sto da bi rekli: »ISKRA XY, dober dan«. Mislim, tovariš urednik, dl ste tudi vi mnenja, da se re liko teh stvari da urediti i malo denarja in veliko doba volje. Upam tudi, da nihde od prizadetih ne bo vzel teli pripomb osebno, saj so bik mišljene dobronamerno. Mi slim, da je skrajni čas, dl pričnemo v Iskri z akcij) »Bodimo komunikativni«. Ai ne bi tudi vi podprli tat) akcijo?! Tovariški pozdrav! ISKRA ELEKTRONIK GMBH STUTTGART Direktor: (Ivo Banič, dipl. ing.) Pripomba uredništva: Hvala za vzpodbudno pismo. Prepričani smo, da b) našel predlog akcije »Bodimo komunikativni« širši odmev. Popolnoma sc strinjamo, da se veliko stvari di urediti z dobro voljo in ponosom, da smo člani ISKRE, in delovnimi teami je stalno in uspešno. Kar zadeva strokovne okrepitve OKP je odgovor negativen in je razlog finančnega značaja. Tedi strokovnih društev nismo formirali, ker še nobena sto pina ni pokazala interesa oz. iniciative. Naloge iz akcijskega P1® grama so dolgoročnejše« značaja in je njihovo izvajanje stalno aktualno. DS ZP pa je na istem zasedanju sprejel tudi smerro ce kadrovske politike <“ Iskra, za katere bi lahko ro kli, da v celoti izpolnjujejo zahteve in priporočila Resolucije Skupščine SRS, pa_c-prav so bile sprejete točno leto dni pred Resolucij» Sprejete smernice so 0“ upoštevane tudi v novem sto tulu ZP Iskra, ki velja 0° 1. 7. 1971 dalje. Ker so sprejete smern-d kadrovske politike s spfjjr mom Resolucije Skupsc SRS o osnovah kadrovs*« politike postale zelo aktua* ne, in v našem glasilu n: bile nikoli objavljene, jm ^ mo v skrajšani obliki obja'-li v naslednji številki. nisti oglašajo s »Halo!« ali Resolucija Skupščine SRS o osnovah kadrovske politike za leto 1972 in Iskra PISMO IZ STUTTGARTA Športna komisija AAMD ŠOLT vabi vse voznike, ki 88 ji se radi preizkusili v vožnji pod težjimi zimskimi jogoji, na sn SLOVENSKI TURISTIČNI RALLY ASTRA-ŠOLT 72 !■ DNE 19. MARCA 1972. Rally se bo pričel s tehničnim pregledom ob 6,30 uri na ploščadi pred Halo Tivoli, kjer bo tudi start na progo (itinirer) ob 8. uri. Rally se bo končal v zgodnjih popoldanskih urah s cocktail party v MOTELU TURIST f Grosupljem, kjer bo objava rezultatov in podelitev nagrad. Dolžina je 285 km. Rally ima 4 časovne etape, 4 prehodne kontrole, točnostno vožnjo okrog blejskega jezera, spretnostno vožnjo na startu, pospeševanje in zaviranje na Nemški cesti v Ljubljani. Pogoji za sprejem tekmovalcev: Rallyja sc lahko udeleže vsi vozniki, ki se prijavijo do 18. marca organizatorju in vplačajo 50.— N din. Za kasnejše prijave (na Startu) je Startnina 100.— N din. Startnina v višini 50.— N din se tekmovalcem povrne, ie uspešno končajo rally. Želimo si, da bi se rallyja udeležilo veliko število ekip iz delovnih, družbenih in drugih organizacij. Za najboljše tekmovalce in ekipe smo pripravili lepo število nagrad. Ostale podrobnejše informacije se dobe osebno ali telefonsko (24-874) vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. do 16. ure in v torek ter četrtek od 8. do 12. ure v pisarni društva Ljubljana, Trg revolucije 1. Vozniki, ki želite spoznati lepote naše ožje domovine, VLJUDNO VABUENI! PROGA RALLYJA ASTRA-SOLT 72 1. etapa: Ljubljana—Škofja Loka (33 km — idealni čas 50 min.) Ljubljana (start in SV) pred Halo Tivoli .... 0 km Nemška cesta (izpit pospeševanja in zaviranja) 7 km Šentvid..........................................14 km lepcrca..........................................21 km Škofja Loka CK-1 (pred hotelom KRONA) ... 33 km 2. etapa: Škofja Loka...................................... 0 km Kranj...............................................11 km Naklo...........................................19 km Podnart..........................................24 km PK-1 Križišče Kropa—Kamna gorica................33 km Radovljica........................................ 41 km CK-2 Bled (hotel BLEGOŠ, Kidričeva cesta) . . 50 km 3. etapa: Bled—Bohinj Jezero (45 km, idealni čas 100 min.) Bled hotel BLEGOŠ 1T-1 Start (idealni čas 18 min.)............................0 km Bled hotel PARK cilj IT-1........................6 km Gorje............................................9 km Žatrnik 1T-2 Start (idealni čas 20 din.)........12 km Mrzli studenec IT-2 cilj........................21 km Gorjuše.........................................30 km Jereka..........................................37 km Češnjica..................................... . . 38 km ČK-3 Bohinj Jezero (hotel JEZERO)...............45 km k etapa: Bohinj jezero—Križe (51 km, idealni čas 90 min.) Bohinj jezero....................................0 km Bohinjska Bistrica................................. 8 km Bled............................................27 km Lesce...........................................31 km PK-2 Begunje....................................35 km Bistrica........................................44 km Tržič...........................................47 km ČK-4 Križe......................................51 km K etapa ■ 8 ■ 8 88 88 :: mm ■n ■■ mm ■■ ■■ Bfl ■ ■ ■ ■ ■ B II KB BH Bfl BE3 BB BS »a an BS ELI B3 E 53 na BE3 s n HRI SES E3 113 HH BB BB BB ua KS it CZ es an BB IB ssa M IH BB i hriže—Ljubljana (55 km, idealni čas 70 min.) Krize.......................................... Golnik........................................ Tenetišc ..!!!!!.............................. Kranj .............. BK-3 Lahovče................................. ; Mengeš ...................................... ČK-5 Ljubljana (Vegova ulica)................. 6- etapa: 0 km 6 km 15 km 17 km 31 km 38 km 55 km ia BB BB ES Ljubljana—Grosuplje (51 km, idealni čas 30 min.) SE Ljubljana.........................................Okm »a Škofljica............................................9 km ................................................14 km PK4 Grosuplie (pred trgovino OPKuMA TABOR) 18 km bb fK-6 Polževa . . ........................30 km ■“ lv>nčna gorica......................................37 km 'Z s čK-6 Grosuplje (MOTEL TURIST)..................51 km ■■ Smrt preži v cigaretah Dokazov, da kajenje cigaret močno poveča obolenja za pljučnim rakom, kroničnim bronhitisom in bolezni srčnih žil, ni moč izpodbiti. Nasprotno, zadnja leta se čedalje bolj zaskrbljujoče kopičijo dokazi, ki opozarjajo na smrt, ki preži v cigaretah. Vendar pa kaže, da nas vse to nič ne gane. Medtem ko je potrošnja cigaret v svetu po letu 1964 dokaj upadla, pri nas vse pogosteje segamo po cigaretah. Leta 1960 so Slovenci pokadili nekaj manj kot dva milijona, devet let kasneje pa že prek 18 milijonov cigaret v vrednosti 218 milijonov dinarjev. Slovenec v starosti od 19. leta dalje pokadi tako poprečno 2850 cigaret v enem letu. Posledice so že tu: v Sloveniji nenehno narašča obolevnost za pljučnim rakom in srčnimi obolenji. Na zadnji seji odbora za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje so poslanci zato menili, da je .pri nas skrajni čas, da poskrbimo, za učinkovitejšo akcijo preprečevanja in omejevanja kajenja in to še posebej pri mladini. V zvezni skupščini pripravljajo poseben zakon, ki bo prepovedoval reklamirati kakovost tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač v tisku, radiu in televiziji. Poslanci so predlagali, naj se zakonsko uredi tudi to, da bo poslej vsebina katrana in nikotina navedena na cigaretnih zavojčkih hkrati z opozorilom, da je kajenje cigaret za zdravje škodljivo. Kratke vesti ŽE LETOS NOVO CIVILNO LETALIŠČE V NIŠU Konec marca letos bodo začeli v Nišu graditi civilno letališče. Za letališče, ki bo prvo te vrste v osrednji Srbiji, sc zanimajo občinska skupščina v Nišu, gospodarske organizacije, JAT in gospodarska zbornica v Nišu. Sredstva v višini 18 milijonov dinarjev so preskrbele gospodarske organizacije, tretjino sredstev je dala občina, banka pa je kreditirala ostalo. Letališče v Nišu bodo gradili na kraju, kjer že obstaja zasilna letalska steza, ki jo bodo razširili in podaljšali, da bodo na njej lahko pristajala letala največjih dimenzij. Še letos bodo začeli tudi z gradnjo letališkega stolpa in ostalih potrebnih zgradb. JAT bo že letos organiziral občasne polete iz Niša v Beograd, v Dubrovnik, Split in Tivat. Če bo gradnja letalske steze potekala po načrtu, bodo že letos organizirali celo čharterske polete do Beograda. DOPISUJTE V ISKRO! ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za clektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: =»ČP Gorenjski tisk« Kranj ISKRA Tovarna električnih aparatov LJUBLJANA — Savska cesta 3 sprejme 1. REFERENTA ZA NAGRAJEVANJE 2. TEHN. ADMINISTRATORJA 3. BRUSILCA za delo na koordinatnem brusilnem stroju 4. ORODJARJA — GRAVERJA za delo na gravimem stroju 5. STRUGARJA (KV ali PK) 6. SKOBLARJA Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku tovarne do 20. t. m. Ugodnosti članov AMZJ Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve: — letni tehnični pregled vozila, — službo pomoč in informacije na poziv, — pregled in nastavitev žarometov, — pregled zavor, — pregled podvozja avtomobila, — službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in — pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: — knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve, — mesečno člansko glasilo Moto revija, — informativni priročnik Kompas AMSJ, — nalepnteo za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe. Članom je lahko na voljo: — kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji, — kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino, — mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini. — ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu. Vlil. LETNE ŠPORTNE IGRE ZP ISXRA V ŠENTJERNEJU Organizator VIII. letnih športnih iger ZP Iskra — kom'g; ja za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru razpisuje tekmovanje v naslednjih disciplinah: ZA MOŠKE: ZA ŽENSKE: 1. Nogomet 2. Rokomet 3. Odbojka 4. Kegljanje 5. šali 6. Streljanje 7. Balinanje 1. Rokomet 2. Odbojka 3. Kegljanje 4. Streljanje 5. Namizni tenis 3. Namizni tenis Vsaka sindikalna organizacija pri ZP Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako navedeno športno disciplino. V ekipah izključno lahko nastopajo samo člani kolektiva ZP Iskra. Sindikalne organizacije morajo prijaviti svoje ekipe do 20. 4. 1972 na naslov: Sindikalni odbor ZP Iskra, Trg prekomorskih brigad 1 — 61000 Ljubljana. Tekmovanje bo 24. hi 25. junija 1972 v Šentjerneju. KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO Pri SO Z P ISKRA Planinci ZZA na Viševniku (2050) Za soboto, 4. 3. 1972 smo imeli na programu zimski vzpon vključno s turno smuko na Viševnik. To je že naš tretji letošnji izlet za Paškim Kozjakom in Komno. Slaba vremenska napoved nas je prepričala, da smo izlet prestavili za teden dni, kar pa nam je bilo zelo žal, saj je bila lepa sončna sobota. Čez teden dni smo se ponovno sestali in se odločili, da gremo na pot v vsakem vremenu. Tako smo se dobili v soboto zjutraj ob 5,30 uri pred Rcmizo in to: Jule, Andrej, Dušan, Mile, Dolfi ter naš vodja alpinist in gorski vodnik Viki Uhan. Dva avtomobila sta nas zapeljala iz zamegljene in oblačne Ljubljane prek Kranja, Bleda na Pokljuko in dalje do vojašnice na Rudnem polju. Tukaj smo pustili avtomobile, se opremili in natovorili z nahrbtniki in smučmi, ter zakorakali v sneg. Gaz v snegu nas je vodila do vlečnice. Ju- Bogata športna dejavnost v tovarni Polprevodniki V zadnjem času lahko z zadovoljstvom govorimo o dokaj živahni športni dejavnosti v naših delovnih organizacijah. Med zelo aktivne prav gotovo sodi tovarna polprevodnikov v Trbovljah, kjer skušajo omogočiti širokemu krogu zaposlenih, da bi se vključili v stalno športno delo v nekaterih športnih disciplinah. Enkrat tedensko imajo trboveljski športniki na razpo- Kegljanje uspelo Na pobudo mladinske organizacije in z materialno pomočjo sindikata smo v soboto dne 11. 3. 1972 organizirali na kegljišču Triglava kegljaško prvenstvo obrata števcev. Tekmovali so tekmovalci vseh starosti in obeh spolov. Odziv je bil relativno dober, saj se je prijavilo kar trideset tekmovalcev. REZULTATI: (50 lučajev) Moški: Silvo Gril 214 kegljev; Jure Mohorič 213 in Franc Žižmond 202. Ženske: Marija Tomšič 193; Pavla Štern 160; Vlasta Demšar 139 kegljev. Zelo dramatična borba je bila med prvo in drugo uvrščenim, saj se do zadnjega lučaja ni vedelo, kdo bo prejel pokal. Pohvaliti je treba odlično Tomšičevo, ki ima izreden talent za kegljanje in bi jo bilo treba vzpodbuditi k resnemu treningu. Veseli nas, da je tekmovanje tako lepo uspelo in njegov pomen ni v rezultatih, ampak v množičnosti, kajti dandanes dajemo vse premalo poudarka na šport in rekreacijo. Jože Perko lago dvorano za namizni tenis, enkrat lahko kegljajo na kegljišču Rudarja, prav tako pa po enkrat tedensko napolnijo zimski bazen, v dvorani TVD Partizan pa jim je na razpolago enkrat tedensko širok izbor telovadnih orodij in druge opreme za rekreacijsko dejavnost. Vseh teh možnosti se že poslužuje lepo število zaposlenih, zlasti pa bi bilo želetj tudi večji odziv žensk. . Vaterpolisti ponovno uspešni Marljivi vaterpolisti kranjske ISKRE nadaljujejo z uspehi v gorenjski vaterpolo ligi. V soboto, 4. 3. 1972 je bilo odigrano drugo kolo. Nasprotnik ISKRE je bilo moštvo Kamnika. Po zanimivi igri je naše moštvo zmagalo z rezu-tatom 8:4. Ta dan je bila odigrana še tekma med Gimnazijo in Vodovodnim stolpom, v kateri je zmagala gimnazija z rezultatom 6:3 in pa tekma med Triglavom (pion) in Radovljico. V nedeljo, 5. 3. je bilo srečanje ISKRE z moštvom »Vodovodnega stalpa«. Rezultat je bil neodločen 2:2. Ta rezultat ni bil merilo stanja v bazenu, kajti naši igrači so imeli mnog) več od igre, več strelov nag ol in fe povem še to, da je bilo moštvo Vodovodnega stolpa favoriti za prvo mesto v gorenjski vaterpolo ligi je rezultat več kot doer. Sedaj vodi na lestvici »Gimnazija« z 6 točkami, drugo pa je moštvo ISKRE s petimi točkami itd. o o V četrtek, 9. 3. je bilo odigrano 4. kolo Gorenjske vaterpolo lige. Moštvo ISKRE se je pomerilo z ekipo BOREC iz Kranja. Končni izid je bil 5:5. To je bila tekma proti izredno dobro pripravljenemu moštvu. Kot zanimivost naj povem, da igrata za BOREC oba brata P. in L. Brinovec, nekdanja državna reprezentanta. Ta tekma ic bil tudi najslabše sojena tek ma na vsem dosedanjem tur nirju. BB Če v trboveljski tovarni lahko za katero športno disciplino rečemo, da jo gojijo množično, potem je to odbojka. Lc-to igrajo med odmori in vsako lepo popoldne in pri tem sodeluje blizu 40% vseh zaposlenih. Tudi igrišče so si uredili na tovarniškem dvorišču in ga opravičeno imajo za najboljšega v Trbovljah. No, ne smemo niti mimo športa, ki je v Trbovljah »doma« — to je mimo rokometa. Le-tega dokaj vneto gojijo tudi v tovarni polprevodnikov, na igrišču TVD Partizan, imajo pa tudi interno rokometno ligo med tovarniškimi oddelki. Precej množično delujejo kegljači, ki so prav pred dnevi opravili že svoje izbirno tekmovanje za nastop na letošnjih letnih športnih igrah v Šentjerneju. Že drugič je to pot zmagovalec postal Anton Kramar, ki je v 100 lučajih na polno in 100 lučajih na čiščenje podrl 891 kegljev. Sledili so mu: Ivan Vin-cek z 888 3. Anton Sladič z 882, 4. Franc Kuhar z 878, 5. Milan Tanjšck z 864 keglji, itd. Aktivnost v številnih disciplinah kaže, da se Trboveljčani športa in rekreacije kar resno lotevajo — in kdo ve, če na letnih igrah Iskre ne prilita'rijajo presenečenj? — J. C. — le in Dolfi sta izkoristila še zadnjo pomoč tehnike in se potegnila z vlečnico za nekaj deset metrov bliže cilja. Od tu naprej so bile v snegu še nekaj časa globoke stopinje, ki so povedale, kako se je nekdo pred nami boril s snegom, vendar je kmalu še teh nekaj stopinj zmanjkalo. Zaradi južnega snega se nam je vedno bolj in bolj udiralo v sneg in to celo do pasu. Tako smo le počasi napredovali in se na čelu kolone menjavali. Kmalu smo bili vsi prepoteni in pregreti. Na enem izmed sedel smo pustili smuči in se napotili dalje po strmem grebenu proti vrhu. Že na sedlu je začel pihati mo- čan veter, vendar nam » kljub mrazu pomagal, ker jt bila površina snega nekoliko zmrznjena in sc nam ni več tako globoko udiralo. Malo pred vrhom je začel finiširati Dušan in prvi dosegel vrh. Takoj za njim smo prispeli tudi mi. Krepak stisk roke in veselje na obrazih je vse povedalo. Kljub megli, ki nas je večkrat ovila z vrhom, smo na trenutke videli čudovit planinski raj v okolici Vi-Sevnika. Za celotni vzpon smo po. trebovali 3 ure in 40 minut, za povratek do naših avtomobilov pa samo dobro urico, D. A. RAZPIS Uprava Počitniške skupnosti Iskra razglaša prosta sezonska delovna mesta, za določen čas, ali civilno pravno delovno razmerje, za vse počitniške domove Iskre — POREČ — DUGI OTOK — BLED — TRENTA. 1. UPRAVNIKE 2. SAMOSTOJNE KUHARICE 3. SERVIRKE 4. KUHINJSKE POMOČI IICE 5. ČISTILKE — SOBARICE 6. TOČAJKE 7. KUHARJE ZA PEKO NA ŽARU POGOJI: 1 Pismene prošnje vložite na naš naslov — Počitniška skupnost, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba št. 616 6, telefon št. 55 898. 2. Kandidati pod št. 1, 2, 7, morajo imeti večletno prakso za delo v gostinskih obratih. Pod št. 3, 4, 5 in 6 pa nekaj prakse in smisel za prijavljeno delo v gostinstvu. Pri začasni zaposlitvi imajo prednost svojci članov Iskre, upokojenci Iskre, štipendisti Iskre. Posebno prednost pa imajo osebe, ki so že zadovoljivo delale v naših domovih. 3. Pogodbeno delo traja po dogovoru, smiselno pa od začetka do kraja sezone. 4. Hrano in stanovanje imajo brezplačno za čas zaposlitve. 5. Osebe, ki so socialno že zavarovane, morajo upravi PS predložiti svoje žiro račune, dočim osebe, ki pa niso nikjer zaposlene pa delovno knjižico. 6. Vsi zaposleni na navedenih mestih morajo biti zdravi in zdravstveno pregledani za gostinsko delo. Uprava PS PISMA BRALCEV UVAJANJE KIBERNETIKE V ŠPORTNO DEJAVNOST Ker kibernetika postaja zadnje čase vse močnejši dejavnik tudi v ZP, bi veljalo zapisati nekaj o njeni uporabi v športu kot za dopolnilo k športnim objavam v našem glasilu. Kakor v drugih dejavnostih, si zadnje čase tudi vrhunskega športa skorajda ni mogoče več predstavljati brez elektronskega računalništva. Tukaj se zadnja leta uveljavlja predvsem tudi psiho-kibernetika, ki pomaga na podlagi natančnih analiz in nato selekcije (v mejah človekovih psihofi-zioloških sposobnosti), izbrati najprimernejše poti do boljših rezultatov. Najti najustreznejšo izmed več tisoč variant (npr. skokov v lahki atletiki), je mogoče le s sistemom kot je . kompjuterski. Kako koristna je pomoč ki- bernetične znanosti v športu, zgovorno dokazujejo rezultati (predvsem v težki atletiki), ki so bili doseženi v SZ ah pa v ZDA. Pri nas je zadevno uvajanje v šport šele v za; četni fazi, vendar bržkone ni več dan, ko bo tudi nas športnik izboljševal svoje rezultate ob pomoči elektronskega računalnika. Branko Vrhovec ZAHVALA ob težki izgubi moje lini*’ mame KATARINE DOLINŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam na linijah TA in TE v obratu ATN za izraze sožalja, podat' jeno cvetje in denarno P9" moč. Hčerka Marija