JOŽEŠTUKL NOVA POZNOANTICNA NAJDBA S PUŠTALA NAD TRNJEM UVOD Puštal1 je 559 m visok hrib nad vasjo Trnje v neposredni bližini Podlubnika in Stare Loke (si. 1). Hrib se v ljudskem izročilu že dolgo omenja kot najdišče raznih starin. Njegova ugodna strateška lega ob vstopu v Selško dolino, dobra naravna V^K MOŠKRIN 1 Cavrn M. dom B. rm«l« M. Lubnik SI. 1: Izsek iz karte Škofje Loke v merilu 1: 50.000. Območje gradišča Puštal nad Trnjem je označeno s šrafiranim krogom (Atlas Slovenije). 1 Poleg imena Puštal nad Trnjem se pojavlja tudi drugo ime Gradišče na Rovneh. zavarovanost in bližina vode2 so privlačili ljudi v različnih časovnih obdobjih, ki so v varnem zavetju hriba postavili svoja bivališča. Kot kaže današnje stanje raziskav, je bil hrib poseljen v več časovnih obdobjih. Prvič v starejši železni dobi in kasneje v antičnem in poznoantičnem obdobju. ZAKLADNA NAJDBA Aprila leta 2002 je inž. geologije Tomaž Budkovič kustodiatu za arheologijo Loškega muzeja podaril zakladno najdbo, ki jo je leta 1983 našel z detektorjem kovin na Puštalu. Po podatkih najditelja je najdba ležala za vzhodnim zidom kompleksa (si. 7), 20 cm globoko, založena s kamenjem. Založno najdbo sestavlja skupno 13 predmetov, med katerimi je 5 železnih dlet, 2 puščični osti, del verige za obešanje kotla, zvit ročaj koda z atašama, železen zvonec, trakasti okov ter dva nedoločljiva železna fragmenta. Na večini predmetov so se v korozijski plasti v večjih ali manjših zaplatah ohranili odtisi tkanine (si. 2), v katero so bili predmeti zaviti, preden jih je lastnik zakopal. Iz ohranjenih odtisov tkanine se lepo vidi, da gre za platno.3 SI. 2: Primer odtisa platna na železnem dletu, ki se je ohranil v korozijski plasti (foto: Zoran Milič). V zakladni najdbi so glede na funkcijo zastopani trije tipi predmetov: orodje, uporabni predmeti in orožje. Orodje K orodju prištevamo 5 železnih dlet (t. 1: 1-5), ki so se uporabljala za oblikovanje in dolbenje lesa. Vsako dleto se je s pomočjo dolgega železnega trna nasadilo na lesen ročaj. Širine rezil se gibljejo od 3,3 do 4,6 cm. Glede na obliko in funkcijo jih lahko opredelimo kot rezbarsko orodje. Uporabni predmeti Med uporabne predmete prištevamo del železne verige za obešanje kotla (t. 3: 13), ročaj koda (t. 2: 12) in železen zvonec (t. 2: 11). 2 V severovzhodnem predelu Puštala izvira močan studenec, ki ne presahne niti v najbolj sušnih poletjih. Danes je vključen v vodovodno omrežje in napaja vodovod v vasi Trnje. 3 Da gre pri odtisu tkanine dejansko za platno, je potrdila mag. Gojka Pajagič Bregar iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Železna veriga za obešanje kotla nad ognjišče ni ohranjena v celoti. Ohranjen je le en železen obroč in spodnji zaključni tordirani člen s kavljem za obešanje. Verige za kotel so v Sloveniji zelo maloštevilne. Izven naših meja poznamo številne primerke iz latenskega in rimskega cesarskega obdobja,4 medtem ko se v poznoantičnih inventarjih od 4. do 6. stoletja skoraj ne pojavljajo. Zelo dobro analogijo naši verigi za obešanje kotla poznamo iz jame Ajdovska luknja pri Soteski v Bohinju. V veliki ledeniško-vodno oblikovani jami, ki se nahaja v prepadnem in težko dostopnem pobočju nad strugo Save Bohinjke je bila z detektorjem kovin odkrita zakladna najdba železnega orodja in uporabnih predmetov, ki je poleg dveh tesel s sekačem, sekire, noža in ščitnika ključavnice pri vratih vsebovala tudi verigo za obešanje koda nad ognjišče (si. 3)- Od verige so ohranjeni štirje železni obroči in oba kavlja za obešanje. Obroči verige so povsem identični obroču verige s Puštala, spodnji, zaključni člen s kavljem na katerega se je obesil kotel, pa je tu kvadratnega preseka, medtem ko je v našem primeru tordiran. Ob arheološkem rekognosciranju terena so na površini jame in med kamnitim jamskim gruščem našli več odlomkov rimskodobnih keramičnih posod okrašenih z vodoravnimi gosto potekajočimi kanelurami ter dobro ohranjen bronast novec cesarja Valentiniana II (375-392), kovan v letih 383-388.5 4Jacobi 1974,111-115, Abb. 28, Taf. 34: 592; Weinrich-Kemkes 1993, 259-265, Abb. 6-8; Kiinzl 1993, T. 1, 238, Abb. 5-6; T. 2, 51-54, E 64-96, Typentaf. 13-15; T. 3, Taf. 274-286. 5 Valič 1985, 272. Si. 3: Zakladna najdba železnega orodja in uporabnih predmetov iz Ajdovske luknje pri Soteski v Bohinju. 1, 2 teslo s sekiro, 3 sekira, 4 nož, 5, 7 veriga za obešanje kotla nad ognjišče, 6 ščitnik ključavnice pri vratih. 1-7 železo. (Valič 1985, 273, si. 102) Preprost železen ročaj kotla z ohranjenima atašama za pritrditev je prepognjen. Lastnik ga je očitno z namenom, da bi ročaj zavzel čim manj prostora, upognil, preden ga je zavil v platno in zakopal. Podobni železni ročaji so bili pri nas najdeni na poznoantičnih naselbinah Vipota nad Pečovnikom pri Celju (si. 4), Korinjskem hribu6 in Velikem vrhu nad Osredkom pri Podsredi7 (si. 5). Vsi trije ročaji so opredeljeni kot ročaji veder.8 Si. 4: Železen ročaj kotla z Vipote SI. 5: Železen ročaj kotla z Velikega nad Pečovnikom Vrha nad Osredkom pri Podsredi (Ciglenečki, Pirkmajer 1987,1.1:5). (Ciglenečki 1990, t. 2:2). Zelo zanimivo analogijo zunaj slovenskega prostora pomeni zakladna najdba s Stupa pri Sarajevu. Založno najdbo iz rimske dobe,9 ki poleg meča ter najrazličnejšega obrtniškega in poljedelskega železnega orodja vsebuje tudi kuhinjsko opremo (si. 6), je lastnik pred bližajočo se nevarnostjo v naglici zakopal.10 SI. 6: Bakrena kotla z železnima ročajema, skupaj z ostalo kuhinjsko opremo iz zakladne najdbe Stup pri Sarajevu (Čremošnik 1930, t. 14). 6 Neobjavljeno. 7 Ciglenečki, Pirkmajer 1987, 223-224, t. 1: 5; Ciglenečki 1990, 149, št. 17, t. 2: 2, 152, op. 25, 26. 8 Ciglenečki, Pirkmajer 1987, 224; Ciglenečki 1990, 152. 9 Depojska najdba je bila zakopana ob zahodnem temelju rimske hiše, ki jo Čremošnik na podlagi novčnih najdb in grobov v neposredni bližini datira v čas okrog leta 300. Hiša je bila kmalu po tem času opuščena. 10 Čremošnik 1930, 214-215, 223. Za nas sta najzanimivejša dva v celoti ohranjena bakrena kotla z železnima ročajema. Večji ima povsem identičen ročaj, kot ga srečamo na Vipoti nad Pečovnikom. Ročaj manjšega koda pa je predvsem po obliki nazaj zapognjenih koncev zelo blizu ročaju s Puštala, vendar pa se zdi, da so ataše drugačne, čeprav njihova oblika s slike žal ni povsem razvidna. Na podlagi zakladne najdbe s Stupa lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da so železni ročaji z Vipote, Velikega vrha in s Puštala pripadali kotlu in ne vedru. Ker ima ročaj kotla z Vipote neposredno analogijo v večjem kotlu s Stupa, lahko rekonstruiramo njegovo obliko. Pri drugih dveh pa zgolj na podlagi ohranjenih ročajev njune oblike ne moremo točno določiti. Oglat železen zvonec, škatlaste oblike, z bronasto prevleko" in pravokotno odprtino, je narejen iz enega kosa precej debele železne pločevine s simetričnima polovicama, ki sta ob straneh spojeni z zakovnim šivom in po eno zakovico. Na vrhu je skozi plašč vdet trakast obroček. Zgornja polovica obročka, ki se ni ohranila v celoti, je služila za ročaj, spodnja pa za obešanje kemblja. Tudi kembelj v našem primeru manjka. Na podlagi navedenih lastnosti zvonec uvrščamo v tretji tip železnih zvoncev po T. Knificu in I. Murgelj.12 Zvonec se kot »zveneča posoda« pojavi in uporablja v civilizacijah Bližnjega vzhoda, v Egiptu in Izraelu. V klasičnem svetu Grčije in Rima je eden od mnogoterih idiofonskih inštrumentov. V različnih oblikah in z različnimi imeni ga prevzame tudi krščanstvo. V rimskem času so zvonci narejeni iz različnih kovin, tudi iz železa. Uporabljali so jih kot glasbila, za nakit, v magiji, pri različnih kultih, ob verskih obredih. Pripisovali so jim tudi apotropejske moči. Ljudje so verovali, da jih zvonec lahko obvaruje nesreče, da mrtveca brani pred demoni. Obešen na vratu domače živali naj bi odvračal vražje poglede, zato so zvonce obešali na konje, ovce, svinje, mule in celo na pse.13 Kakšnemu namenu je služil zvonec s Puštala, je težko reči. Najverjetneje ga lahko povežemo z živinorejo, ki je bila v poznorimskem obdobju, kamor lahko naš zvonec s pomočjo spremnih najdb zanesljivo časovno umestimo, v velikem porastu, o čemer priča predvsem arheološko gradivo (živinski zvonci, glavniki za volno, škarje za striženje ovac, žigi). Predvsem povečano število živinskih zvoncev govori o številnih čredah. Na najdiščih prevladujejo kosti goveda. V južni Evropi govedoreja na manjših gospodarstvih ni izraziteje upadla vse do 6. stoletja.14 Orožje K orožju spadata dve deltoidni puščični osti (t. 2: 6, 7), najbolj zanimivi najdbi, s pomočjo katerih lahko datiramo celotno založno najdbo. Daljša puščična ost (t. 2: 6) ima nazaj zavihano konico, po čemer lahko sklepamo, da je bila izstreljena z loka oblegovalcev na naselbino in je verjetno zadela v obrambni zid. Železne deltoidne puščične osti so v gradivu poznoantičnih postojank redke. Na slovenskem prostoru je bilo več tovrstnih puščičnih osti odkritih na poznoantični in zgodnjesrednjeveški naselbini Tinje nad Loko pri Žusmu, Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi in Rodiku, posamezne pa na Brinjevi gori, Rifniku in v Ljubljani. Zunaj slovenskih meja jih srečamo na Frauenbergu pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem in na sosednjem Hrvaškem, kjer so bile najdene na Kuzelinu pri Donji Glavnici, v Varaždinskih toplicah in Ludbregu.15 Pomembno analogijo predstavljajo deltoidne puščične osti s poznorimske utrdbe Kuzelin pri Donji Glavnici, ki so 11 Analizo zvonca z metodo EDS XRF je opravil Zoran Milic v laboratoriju Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Pri tem jfe bilo ugotovljeno, da je jedro železno, površina pa prekrita s tankim nanosom brona s primesjo svinca in srebra. 12 Knific, Murgelj 1996,49. 13 Knific, Murgelj 1996, 49-50. 14 Knific, Murgelj 1996, 50. 15 Ciglenečki 2000, 55-56. glede na sistematično raziskano naselbino zelo dobro datirane v drugo polovico 4. in začetek 5. stoletja.16 Zanesljivost datacije deltoidnih puščičnih osti s Kuzelina potrjuje grob 229, odkrit v južnem predelu poznoantičnega grobišča Frauenberg pri Lipnici. Med pridatki pokojnika, starega od 25-35 let, je bilo 37 deltoidnih puščičičnih osti, sulična ost, železen nož z ostanki koščenega držaja in usnjene nožnice, pašna spona, dva okova in kresilo. Sulična ost in puščične osti so ležale in situ ob desnem humerusu.17 Pašna spona z locnom v obliki črke D in srčasto oblikovanim okovom je okrašena s punciranimi krožci s piko v sredini. Najverjetneje jo lahko opredelimo kot imitacijo vojaških pašnih spon okrašenih s klinastim vrezom, ki se pojavljajo ob donavsko-renskem limesu od zadnje tretjine 4. do prvega desetletja 5. stoletja.18 Železni sulični osti s trikotnim listom rombičnega in nasadnim tulom osemkotnega preseka najdemo lepo analogijo na poznoantični naselbini Limberk nad Veliko Račno, kjer je datirana v čas okrog leta 400.19 Med pridatki je bilo poleg noža tudi kresilo, ki ga uvrščamo v germanski oblikovni krog in datiramo v 4./5. stoletje.20 Grobno celoto lahko glede na pridatke umestimo v čas od sredine 4. do sredine 5. stoletja, kar predstavlja hkrati tudi časovni razpon grobišča.21 Prav na podlagi obeh deltoidnih puščičnih osti, ki ju lahko s pomočjo omenjenih analogij natančno časovno umestimo, našo založno najdbo s Puštala datiramo v čas od druge polovice 4. do začetka oz. sredine 5. stoletja. 16 Sokol 1998, 13, 24-25. 17 Steinklauber 2002a, 492. 18 Steinklauber 2002a, 491. 19 Bitenc, Knific 2001, 32, kat. št. 87. 20 Steinklauber 2002a, 492. 21 Steinklauber 2002a, 489. katalog Vse opisane predmete hrani Loški muzej Škofja Loka. 1. Dleto, železo, dl. 14,7 cm; šir. rezila 3,3 cm, inv. št. AR 244. 2. Dleto, železo, dl. 14,3 cm; šir. rezila 4 cm, inv. št. AR 245. 3. Dleto, železo, dl. 12,4 cm, šir. rezila 3,9 cm, inv. št. AR 246. 4. Dleto, železo, dl. 13 cm, šir. rezila 4,6 cm, inv. št. AR 247. 5. Dleto, železo, dl. 10,3 cm, šir. rezila 4,2 cm, inv. št. AR 248. 6. Deltoidna puščična ost, železo, dl. 8,3 cm, inv. št. AR 249. 7. Deltoidna puščična ost, železo, dl. 6,7 cm, inv. št. AR 250. 8. Okov, železo, dl. 6,7 cm, inv. št. AR 251. 9. Odlomek železnega predmeta, dl. 6,8 cm., inv. št. AR 252. 10. Odlomek železnega predmeta, dl. 3,6 cm., inv. št. AR 253. 11. Zvonec, železo z bronasto prevleko, v. 10 cm, šir. spodaj 9,2 cm, šir. zgoraj 7,4 cm, inv. št. AR 254. 12. Ročaj kotla z atašama, železo, dl. 55 cm, inv. št. AR 255. 13. Del verige za obešanje kotla, železo, dl. 39,5 cm, inv. št. AR 256. ANALIZA ZVONCA Z namenom, da bi ugotovili sestavo kovine, iz katere je izdelan zvonec iz poznoantične depojske najdbe s Puštala nad Trnjem, smo ga odnesli v laboratorij Narodnega muzeja Slovenije, kjer ga je Zoran Milič analiziral z metodo EDS XRF. Pri analizi je bila uporabljena naprava X-Ray Analyzer Model PEDUZO 01/Am/Sip-250, ki so jo izdelali na inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Ker je površina zvonca videti nehomogena in ker so na njem vidna mesta z dodanim materialom, je bila analiza opravljena na različnih mestih, ki so oštevilčena s številkami od 1 do 10 (si. 8, 9). SI. 8: Slika prikazuje mesta, označena s številkami od 1 do 10, na katerih je bila opravljena analiza kovine zvonca. mesto analize Fe % Cu % Pb % Ag% Sn % opombe 1 34,3 61,2 1,4 0,2 2,9 2 59,8 36,4 1,6 0,1 2,1 2a 33,5 62,8 1,0 0,1 2,6 2-po čiščenju 3 41,4 52,0 3,8 0,2 2,8 4 100 železo 5 67,4 27,6 2,9 0,1 2,0 6 44,6 45,6 4,9 0,2 4,7 7 40,7 53,7 2,6 0,2 2,8 8 21,5 69,8 4,1 0,2 4,4 9 30,3 62,6 3,5 0,2 3,4 10 6,1 80,1 7,0 0,2 6,6 SI. 9: Tabela prikazuje procentualno vrednost železa, bakra, svinca, srebra in kositra na mestih od 1 do 10, na katerih je bila opravljena analiza kovine zvonca. Prisotni elementi v analizi in videz zvonca nakazujejo, da je zvonec izdelan iz železa ter prevlečen z bakrovo zlitino, ki vsebuje Pb in Sn. Razmerje med Fe in Cu se spreminja v odvisnosti od stopnje korodiranosti na merilnem mestu. Zanimivo je, da je razmerje Pb in Sn pri vseh analizah skoraj enako in da se količina Pb in Sn spreminja neodvisno od količine Cu. Pločevina na mestu 4, s katero so zakrpali rob zvonca, je izdelana iz železa. Na nasprotni strani je popravilo (mesto 7) izdelano iz pločevine, ki ima enako sestavo kot zvonec v celoti. Iz tega lahko sklepamo, da je bil zvonec na mestu 7 popravljan že pri izdelavi, na mestu 4 pa pozneje. Na mestu 2 se je po čiščenju Fe korozije (mesto 2a) povečala vsebnost Cu, pri čemer sta se Pb in Sn malenkostno spremenila, in sicer v nasprotno smer - svinec se je zmanjšal, kositer pa povečal. T. 1: Puštal nad Trnjem. Zakladna najdba. 1-5 železo. M = 1:2 O -6 H □ -H C j / h CD 10 11 T. 2: Puštal nad Trnjem. Zakladna najdba. 6-10,12 železo; 11 železo in bron. M 1:2 c?