Goren|ska^y Banka Banka * posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA STRAN 13 Evropska unija pomaga pri postavitvi sončnih sistemov Denarne pomoči za 300 sončnih sistemov ISSN 0352 - 6666 - št. 55 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 15. julija 1997 Nasvidenje Violina, dober dan Okarina Bled je vse poletje poln glasbe Ograde najboljšim violinistom, prihaja prešerni folk z vseh koncev sveta. kin\ ^°^eseK Sergej Bolotny in Barbara Založnik, Svetino mladih poustvarjalcev klasične glasbe je nasledka. • Foto: Tina Doki dila prešernost in pestrost sedmega Okarina Folk Festivala, • Foto: Gorazd Šinik Sot) ' IS. junija - Potem ko se je v ?večer s slovesno podelitvijo fetosn* in diplom najboljšim poslovil Viol" <*ru8' poletni glasbeni festival 2ai !na» se je prav ta konec tedna in t le SCdmi °karina Fo,k Festival Pon i- blejsko glasbeno poletje vod* V drugačne, bolj sproščene e« Obe prireditvi sta se že vrasli v kraj in z veseljem jih spremljajo tako domačini kot številni blejski gostje. Mojstrska violina goslarja Vilima Demšarja je šla letos v roke mladega violinista Sergeja Bolotnvja, umetniško izrezljano baročno notno stojalo si je priigral najboljši med udeleženci mladinskega tečaja Janez Podlesek, umetniški kip pa je iz rok podjetja Ambasador prejela violinistka Barbara Zalaznik. Tako se je s slovesnim koncertom v Festivalni dvorani zaključil več kot uspešni festival Violina, po katerem blejsko glasbeno poletje plava v bolj sproščene, mednarodne folk ritme. • M.A. Velika gneča, a zaenkrat brez zastojev So^J' 15. julija . Takole Polcjn v nedeljo pozno po-HUbli* 2 Gorenjske proti > »jam vračali tisti, ki so 5d DrviK ~____:i___!_»_•«. elePfl vračali tisti, ki so k°ncevPrvih pravih Poletnih naj „ ,tedna preživeli zu-Gor "rbanih središč. Na Ve$no e-m so seveda za *era ^aJDoU zanimiva je-er je Pini cS -ra vode 21 sto- V idS ?tje bil° posebej endar a Precej gneče, Uh in j °° zastojev na ces-ezav Pri parkiranju ni prišlo. Kot so povedali na tamkajšnjem turističnem društvu, je v noči s sobote na nedeljo na Bledu prenočilo 2.140 gostov, kar je letošnji rekord, pa tudi sicer so v preteklem mesecu zabeležili kar 20 odstotkov več gostov kot junija lani. V Bohinju je bilo podobno. Gneča precejšnja, zastojev pa, vsaj ta konec tedna, še ne. Jezero je malce hladnejše kot blej- sko, kar pa najbolj vročih ni motilo, kakor očitno tudi ne govorice o vlaku in orožju na dnu jezera. V Camping Sobec v Lescah je včeraj prišlo več kot 200 gostov, ki večinoma tam ostanejo le po en dan. Tudi temperatura tamkajšnjega jezerca je prijetnih 21 stopinj Celzija, kar so izkoristili še domačini in okoličani, tako da je bila tudi na Šobcu gneča kar precejšnja. • VI.A., foto: Gorazd Sinik Uspeh gorenjskega športnika Iztoku Čopu svetovni pokal Bled, 15. julija - Slovensko veslanje je v nedeljo doseglo enega svojih velikih uspehov. Blejski veslač enojca, uradni svetovni prvak iz Tampereja Iztok Čop je dobil svetovni pokal enoj-cev po treh zaporednih zmagah. Zadnjo je dosegel v nedeljo v Luzernu, kjer je vsako leto ena največjih regat na svetu. Zmaga je že sama po sebi edinstvena, saj je Luzern v veslanju to, kar je j VVimbledon v tenisu, Še vrednejša pa je zato, ker je pomenila tudi zmago v svetovnem pokalu. Blejski Četverec je bil tokrat nekoliko slabši, saj je bil osmi. • J.K. Izredna seja državnega zbora Tudi tujci upravičeni do nepremičnin Državni zbor je včeraj na izredni seji obravnaval predlog za spremembo 68. člena ustave. Ljubljana, 15. julija - V razpravi je večina poslancev podprla predlog ustavne komisije za spremembo 68. člena ustave, da bi bili lahko tudi tujci lastniki nepremičnin na osnovi zakona ali mednarodne pogodbe, ki pa morata biti sprejeta z dvema tretjinama glasov vseh poslancev. Spremenjena ustava in ratifikacija evropskega sporazuma naj bi bili dodaten element za uvrstitev Slovenije v prvi krog držav, s katerimi bo Slovenija začela pogajanja o članstvu. Ekonomska komisija skupnosti je za Slovenijo že dala pozitivno mnenje. • J.K. Do nedelje praznično v Železnikih 35. Čipkarski dan in 90 let Čipkarske šole Železniki, 14. julija - V soboto so se z izobešanjem nove zastave Turističnega društva Železniki in koncertom tenorista Janeza Lotriča ter organista Toneta Potočnika v Župnijski cerkvi Sv. Antona začele prireditve letošnjega jubilejnega 35. Čipkarskega dne v Železnikih, ki bodo trajale ves teden do nedelje, ko bo že tradicionalna osrednja prireditev s tekmovanjem klekljane V dobro uro trajajočem koncertu, ki sta ga umetnika podarila svojemu domačemu kraju in klekljaricam, so navzoči slišali in navdušeno pozdravili izvedbe skladb italijanskih, francoskih in nemških avtorjev, na vseh vidnih mestih v Železnikih pa bo ves teden plapolala nova zastava, ki jo je oblikoval Lojze Tarfila. • Š. Ž., foto T. Doki STRAN 1 O ZtokTUflft ritUUAjJA KURILNEGA OLJA N^PHE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ UU: skladišče Medvode tel .061/611 -340, 61 1 -2 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 LEKTRONIK d.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 55 rd./fAX:064/88 J -910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^VIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOH/ RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure SENČILA - MARKIZE, _ ZAVESE, ROLOJI, LAMELE {H C4 N G E R Tel.: 064/718-118 PRODAJALNA V RADOVLJICI, v centru, poleg Gorenjske banke VES MESEC JULIJ 10% POPUST ZA VSE VRSTE PRTOV PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENCI NA KOROŠKEM Presenetljiva odločitev občinskega sveta Borovlje Vrtec brez dvojezičnosti Občinski svet je bil proti dvojezični skupini v vrtcu, čeprav je bilo zanjo kar 49 interesentov in je bilo rešeno tudi vprašanje dvojezične vzgojiteljice. Borovlje, 15. julija - Občinski svet se je odločil s 16 glasovi proti dvojezični skupini in 11 glasovi za. Zahteva 49 staršev (več kot četrtina staršev otrok v obeh občinskih vrtcih -prijavljenih 191 otrok) ni bila uslišana, čeprav je občina dvojezično skupino uradno razpisala, rešeno pa je bilo tudi vprašanje dvojezične vzgojiteljice. Glavni nasprotniki dvojezičnosti v vrtcu so svobodnjaki, z njimi pa je potegnila tudi polovica svetnikov socialdemokratske stranke, ki so se skrili za tajno glasovanje. Del socialdemokratov je bil za dvojezičnost, pa tudi vodja ljudske stranke v občinskem svetu. Za dvojezično skupino je bil tudi župan Borovelj. Argumenti, da bi dvojezičnost povečala zaupanje in olajšala sožitje in da tako ravna sodobna Evropa, niso zalegli. Mag. Peter VValdhauser, ki je z drugim odbornikom Verdelom lobiral za dvojezičnost, je po glasovanju dejal: Črn dan za občino, starše in otroke ter za razvoj Borovelj. Večina je glasovala za včeraj. Razočarana je bila tudi predsednica Delovne skupnosti Avstrijske narodnosti pri socialdemokratski stranki Ana Blatnik. Dr. Grilc vodi Gospodarsko zvezo Na občnem zboru Slovenske gospodarske zveze (SGZ) so poudarjali, da mora dobiti gospodarstvo pomembnejše mesto v narodni skupnosti in da se mora okrepiti gospodarsko sodelovanje v delovni skupnosti Alpe Jadran. Dolgoletnega predsednika Franca Rutarja je nasledil dr. Matevž Grilc. Dejal je, da majhnost ni nujno problem. Uspel bo tisti, ki je iznajdljiv, inovativen in hitrejši, ne pa nujno tisti, ki je večji. Zveza mora nameniti večjo pozornost informativni dejavnosti. • J.Košnjek Gospodarstvo opora manjšinam Ljubljana, 15. julija • Predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu Marijan Schiffrer je sprejel predstavnike gospodarskih organizacij, ki so jih ustanovili Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Predstavniki manjšin so predstavili skupni predlog za uresničevanje resolucije za pomoč avtohtonim slovenskim manjšinam. Predlog so izdelale manjšine same. Manjšinci so povedali, da je asimilacija še vedno huda in se na vse načine bore zoper njo, gospodarska osnova manjšine pa je v tem boju zelo pomembna. Državni zbor bo na seji obravnaval položaj slovenske manjšine v Italiji in uresničevanje resolucije o položaju naših manjšin v sosednjih državah, • J.K. Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a):. Moj naslov:. Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto SEEGLAS Ime in priimek: Naslov:........... Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen le več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Včeraj je bila izredna seja državnega zbora Stranke dogovorjene za spremembo ustave Pretekli teden je bil brez večjih zapletov sprejet paket zaščitne zakonodaje, tako kot so s* posebnim sporazumom dogovorile parlamentarne stranke. Signali iz Bruslja so obetajoči* Stranke so se obvezale, * bodo spremembo ustav ^ državnem zboru sprejeli Ljubljana, 15. julija - Včeraj dopoldne je bila sklicana, tako kot so se dogovorile parlamentarne stranke, izredna seja državnega zbora. Na njej naj bi po sedmih letih veljavnosti spremenili ustavo. 68. člen naj bi dobil novo vsebino, primerljivo z rešitvami v ustavah drugih držav Evropske unije. Spreminjanje ustave je potekalo brez večjih problemov in dokaj skladno s sporazumom, ki so ga sklenile stranke glede vstopanja v Evropsko unijo. Največ problemov je bilo z dilemo, ali v ustavi posebej omenjati oziroma varovati nepremičnine in zemljišča ali pa vse združiti pod pojmom nepremičnine. Odločili so se za slednje, saj so nepremičnine mednarodno uveljavljen pojem, ki vsebuje tudi zemljišča. V strankah in na ustavni komisiji so se tudi precej dolgo usklajevali, kako imenovati akt o spremembi ustave, sedaj bo to ustavni zakon, in s kakšno večino naj se ustavni zakon sprejme. Poslanci so tehtali med navadno, absolutno in dvotretjinsko večino, na koncu pa, tudi zaradi časovne stiske, sprejeli absolutno večino. S tako večino naj bi sprejemali tudi mednarodne pogodbe. Sest zakonov sprejetih Ljubljana, 15. julija - Državni zbor je pretekli teden sprejel šest spremenjenih zakonov iz tako imenovane prve runde zakonov, ki naj bi pred ratifikacijo Evropskega sporazuma zavarovali javni interes slovenske države. Sprejemanje je potekalo skladno z dogovorom strank, razen zakona o obrambi, kjer je bila pobuda socialdemokratov o posebnem mejnem varovanem pasu zavrnjena, pa so zato predsedniki strank razpravljali o prihodnjem skupnem delu in spoštovanju dogovorjenega. Poslanci so sprejeli spremenjen zakon o notariatu, ki zapoveduje, da morajo vse pogodbe o prodaji zaščitene naravne in kulturne dediščine sestavljati notarji, pa tudi pogodbe o prometu drugih nepremičnin morajo sestavljati strokovno usposobljeni ljudje (notarji, odvetniki, pravniki, državni in občinski organi). Spremenjen zakon o tujcih določa, da bo po novem treba za pridobitev dovoljenja za bivanje v Sloveniji pred tem stalno prebivati pri nas 8 let. Sedaj je bila ta doba 3 leta, vlada pa je predlagala šest let, po svetu pa je ta doba od tri do deset let (Švica). Dopolnjen zakon o obrambi, ki zapoveduje, da mora za promet z zemljišči, ki so pomembna za obrambo, obvezno dati soglasje. Predlog o 30 kilometrov širokem zaščitnem mejnem pasu pa je bil zavrnjen, saj bi, kot so dejali, "Slovenijo spremenil v vojno krajino". Državni zbor je sprejel tudi dopolnjen zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakon o stavbnih zemljiščih in zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti. Do decembra pa mora državni zbor sprejeti drugi paket zaščitne zakonodaje, ki obsega 16 zakonov fl3l danes, 15. julija, obenem P^j, bi ratificirali tudi pridružil* ; sporazum. Ker je ustavno ^ dišče spoznalo sporazum j nrotiustaven. ea ie vlada 11 J 10" • rti' sedaj, f protiustaven, ga je knila iz procedure, spremembi ustave, pa S" ^ morala ponovno vložiti. t° bi storila včeraj. ■» Sedaj v 68. členu ustave F, "Tujci lahko pridobivajo las1 ninsko pravico" na neprem^J nah pod pogoji, ki jih zakon. Na zemljiščih tujci ne mo™ pridobiti lastninske pravice, > zen z dedovanjem ob P0&> vzajemnosti." -M "Evropsko sporen" je °l3 odstavek. Ustavna komisij« dlaga, da bi se novi 68. J3 ustave glasil takole: "Tujci UBj pridobijo lastninsko pravic0, f nepremičninah pod pogoji, »H,1 določa zakon ali če tako o°K mednarodna pogodba, 10 * ratificira državni zbor ob P0* ju vzajemnosti. ~A Zakon in mednarodno P godbo iz prvega odstavka sP jeme državni zbor z m tjinsko večino vseh poslane* • J. Košnje k Na Bledu že peti mednarodni simpozij o raziskovanju v odnosih z javnostmi Tokrat o okolje varstvenih odnosih z javnostmi Bled, 15. junija - Minuli petek in sobota je družba Pristop že četrtič zapored pripravila mednarodni simpozij o raziskovanju v odnosih z javnostmi. Tema letošnjega srečanja številnih evropskih strokovnjakov, tako teoretikov kot praktikov z omenjenega področja so bili okoljevarstveni odnosi z javnostmi. Udeleženci dvodnevnega simpozija so bili najuglednejši strokovnjaki z omenjenega področja, mag. Dejan Verčič, direktor PR inštituta družbe Prisop pa je poudaril, da je blejski simpozij za sedaj managerjev, slovenski udeleženci u {i edini tovrstni dogodek v evropskem zličnih vidikih ta čas posebej aktu.^ j merilu. Udeleženci, med njimi znana imena kot so Larissa in James Grunig, Jon White in Danny Moss ter številni predstavniki slovenskih in tujih podjetij, so na seminarju govorili o različnih vidikih okoljevarstvenih odnosov z ja-nostmi. Joh VVhite z London City Bussines School je tako posebej predstavil problem okoljskih vprašanj v izobraževanju nacionalne strategije za ravnanj** odpadki, Sally Sykes pa je rel»*J odnosov z javnostmi in okoljem p°Jj * la na primeru komuniciranja s ProteS,$3 ob gradnji druge vzletne steze leta Manchester. Udeležence simpozija je v so ^ pozdravil tudi Minister za okolje j prostor dr. Pavel Gantar. • M.A STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVj£^ Demokrati Slovenije Obžalovanje zaradi odločitve sodišča Ljubljana, 15. julija - Demokrati Slovenije z obžalovanjem sprejemajo odločitev Ustavnega sodišča glede pobude za presojo ustavnosti zakona o začasnem financiranju proračunskih potreb države. Sodišče je ozko formalno odpravilo pobudo, da kot politična stranka Demokrati nimajo pravnega interesa v tej zadevi, kar pa ne drži, saj je bila pobuda dana tudi kot pobuda skupine davkoplačevalcev in kot skupina posrednih ali neposrednih porabnikov proračunskih sredstev. Obžalovanje je še večje zato, ker utegne vlada odločitev sodišča razlagati, kot da je s spornim zakonom vse v redu in da ne bo nič narobe, če vlada tudi do konca leta parlamentu ne bo predlagala pro- računa in bo povsem svobodno razpolagala z denarjem. Družinski piknik SDS Kranj, 15. julija - Mestni odbor SDS Kranj je organiziral družinski piknik na Cemše-niku nad Preddvorom. V lepi naravi tudi nekaj dežja ni moglo skaliti prijetnega počutja udeležencev. Za pogostitev je poskrbel oskrbnik planinske koče na Čemšeniku Peter Červ, za dobro voljo pa ansambel Fantje z vasi. - Za MO SDS Kranj Branko Grims Slovenska ljudska stranka Dopolnilo koalicijske pogodbe Ljubljana, 15. julija • Glavni odbor Slovenske ljudske stranke je na zaprti seji obravnaval aktualna vprašanja, od spremembe ustave do sprejema zaščitne zakonodaje in sporazuma z Evropsko unijo. Razprava je bila razgreta, je povedal po sestanku predsednik stranke Marjan Podobnik. Včeraj naj bi se začela pogajanja med Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko o dopolnitvi koalicijske pogodbe, v kateri naj bi posebej opredelili naloge na področju gospodarstva, proračun, denacionalizacijo in preprečevanje kriminala. Socialdemokratska stranka Svete naj bo razrešen Ljubljana, 15. julija - Socialdemokratska stranka Slovenije zahteva sklic izredne seje parlamenta, na kateri naj bi razčistili nekatere zadeve za nazaj glede sprejemanja Slovenije v Nato in se dogovorili za prihodnjo strategijo. Informacija, da bi bila v Madridu Slovenija posebej omenjena kot prva kandidatka za naslednji krog širitve, ni točna in je zavajanje javnosti. Od dir- ektorja vladne službe za nodajo Lojzeta Jank*J. zahtevajo, da razreši ^Js stnika Pavla Sveteta izjav o primeru tržiškeg3 „3 pana Ruparja in napada j* ustavno sodišče, s čime.r kršil načelo delitve obla*11' Svetovni slovenski kofljjg Zakaj ne več zemR Ljubljana, 15. julija VJ* ferenca za Slovenijo 8wjg nega slovenskega koo/Jrj protestira zoper odloČiV„ tavne komisije, da v sprel*V jenem 68. členu ustave n* g več pojma zemlja, amp3^ nepremičnine. Stališče kop ,i ence je, da 68. člena spl°J potrebno spreminjati, zadostuje le zakon o p°y za pridobitev lastninske y vice na napremičninah Wjj Zemlja je posebna slo. J vrednota, njena »zloč,^6ga11 višek neosebnega trzn beralizma. • J.K. TO^KME! GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan B\z!* St3«3? Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan saje, Darinka Sedej, Vurn m . Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Metli* j. tč1 »f Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917/ Mali og^ ^e*^ 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. NaTOCTjjjjj v obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 ods ___1 časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRT za prodajo na Hrvaškem) ___ Pred dvajsetimi leti se je stresla zemlja pod Storžičem Pred dvajsetimi leu r--- "Franceti, hišo ti je preklalo na pol!" GORENJSKA OD PETKA DO TORKA l^h 15. julija - Gospodinja Pomivala posodo, Franc j^osnjek je bil v službi. Osem-sin in šestletna hčerkica [*» se igrala pri sosedovih. Bil P poletni dan, 16. julija. Pisalo s 14 n let0 l977' 0b natanko .13 so zažvenketala okna, 7? .Pa se je začelo... Hišo ^snjekovih na Spodnji Beli tulU 6 Pfi Preddvoru j »»besedno preklalo na pol. -—L -,bnenje krajev iim,SM *e strašansko bobnenje ttorl«0' vS0 PrebivaIci kraJev toviii j™^e™ Pretreseni u?°" > f0 "* se je stresla zemlja. $t0w. naJn«jši potres v tem •etju na Gorenjskem in jutri tedajVa natanko dvaJset let od ..potres, katerega središče je r^0^"-------r~rT\—rt , , IQ77 tii in danes nova hiša, na kateri niti razpoka več ne spominja Stara, v potresu prizadeta hiša Košnjekovih leta 1977, tik w *J^jXi pred dvajsetimi leti, na fotografiji sedanje e. t-« ncuuvoru, jc v arara, v pc»e fotografiji tedanjega Glasovega na tisti soamaan prcu u j ^centru dosegel šesto do P/«*™ f J° STpJrdanJ fotografinje Tine Doki. »«op)o.intenzitete. K fotografa Franca FeTdan^ Trsteniku. Valjavčevi v Zabijah in Rozmanovi ter Košn-jekovi na Spodnji Beli. "V službo - takrat sem delal pri poklicnih gasilcih - me je poklical predsednik krajevne skupnosti Tone Roblek, saj je bil takrat v vasi samo en telefon. Dejal je: Francelj, hišo imaš vso preklano!" se spominja Franc Košnjek. Glavna potresna žila je tekla ravno pod hišo Košnjekovih, ki je kar "zazijala", spodnja stena pa se je obesila navzdol. "Hiša je stala v bregu in jo je kar prelomilo," pravi Košnjek, podobno prizadeti pa sta bili tudi sosednji hiši Mubije-vih in Rozmanovih. Košnje-kovi so jo sprva nameravali obnoviti, a jim niso dovolili, ker je bila preveč poškodovana. Tako jim ni preostalo drugega, kot da so staro, razmajano hišo porušili in se lotili gradnje. "Malo smo si sposodili, nekaj smo dobili kreditov, šla je tudi kakšna krava, pa je nekako šlo," pravita Košnjekova. Gospodinja se spominja, da so kar polčetrto leto živeli na dobrih treh kvadratnih metrih in vsi Pov2 skupaj spali na enem samem n pa Je veliko P°§- kavču- Problem pa je bil tudi redd redvsem na hišah med z gradbenim materialom; zar-I ^bor°r.0rn in Goricami, adi pomanjkanja cementa je, Nroč ^e Dil° Prizadeto kot piše tedanji Gorenjski ienet$e kraJevnih skupnosti glas, akcija obnove stekla tL.c«še. Trstenik fWe in šel« ni terjal človeških žrtev, lakaj pride do potresa? ; Ker je zemljina notran-)ost še vedno vroča, je Zaradi tokov v plašču Zemeljska skorja razpozna v plošče, pa tudi znotraj plošč so številni PMomi, ki se gibljejo v različnih smereh. Med seboj se lahko primikajo, Umikajo ali drsijo dru-ob drugi. Na teh Polomih se zaradi giban-ja kopi$ energija in ko se 1* nabere zadosti, se prosti, kar zaznamo kot Potres. Najhujši svetovni Potresi nastajajo na Stičiščih severno- in juinoa-friške plošče O ffiforniji), na stiku ara-g*e in afriške plošče, *lta)ske in indijske, av-galske, filipinske in ki-Si,ske- Na področju ta0vlnije pogojev za nas nek tako močnih potre s°v ni. je cement nazadnje priskrbel predsednik krajevne skupnosti iz Rusije in pol hiše so zgradili s tem ruskim, skoraj črnim cementom. Po dobrih treh letih so se v novo hišo vselili,ki pa je bila urejena le za silo. Dokončevali so jo še prihodnja leta, centralno kurjavo denimo je napeljal šele sin pred nekaj leti. ftKg ! Trstenik, Gorice in Nk' a$ ^e veCie ali manjše KS e imela najmanj po- bui Prizadeti šele' sredi' septembra. Franc Košnjek se spominja, da jim i yseh poslopij. Kot piše ; sorski glas 19. julija 1977, i'^ei? pnzadeti predvsem ^rst- stanovanjski in gospo-i MilT ,obiekti( podrlo se je J SW dlmnikov, le redki stiki v«likiKV in sten so ostan brez s0 u, razPok. Poškodovane V2e tudi cerkve, grad No??Vor »n šola v Goricah. l°čno Mci "Srozem so bdi stanovi v t in hišan: Gregorče-lenetišah, Teranovi na Pri intenziteti tretje stopnje EMS lestvice potres začutijo tudi ljudje, saj rahlo zaivenketajo okna, pri peti stopnji lahko pride do prvih poškodb, že pri sedmih stopnjah je poškodb veliko, rušilni pa so potresi devete stopnje. Sicer ima EMS lestvica dvanajst stopenj. Podobno močan potres se lahko tudi ponovi Na Upravi RS za geofiziko na Golovcu v Ljubljani, ki sodi pod okrilje ministrstva za okolje, žal nimajo veliko podrobnih arhivskih podatkov o potresu iz leta 1977. Ina Cecić, svetovalka direktorja, nam je povedala, da imajo zgolj nekaj časopisnih člankov, ki so zabeležili ta potres. Bil je dokaj močan, poškodovane pa so bile večinoma starejše stavbe, ki niso bile protipotresno ojačane, ter nekatere cerkve. O poškodbah na novejših hišah nisem našla podatkov, pravi Cecičeva, kar priča o velikem pomenu protipotresne zaščite stavb. Različno grajene in različno stare zgradbe namreč enak potresni sunek "prenašajo" različno. Protipotresno varovana zgradba tako lahko ob enako močnem potresu ostane povsem nepoškodovana, medtem ko starejše, nezaščitene stavbe lahko močno razpokajo po stičiščih sten, poruši se dimnik, pojavijo se močne razpoke... Po podatkih uprave za geofiziko, kjer so se lotili priprave kataloga potresov, je bil omenjeni potres najhujši na Gorenjskem v tem stoletju. Leta 1906 je sicer zabeležen še en dokaj močan potres, vendar žarišča ni imel povsem na Gorenjskem, tem- ... po Mercalliju ali po Richterju? Večina ljudi še vedno zamenjuje lestvici, ki se uporabljata pri potresih. Mercallijeve lestvice, kot razlaga Ina Cecić, ne uporabljajo ie dobrih osemdeset let, čeprav je ime ostalo. Za merjenje intenzitete potresov danes uporabljajo lestvico EMS - evropsko makroseiz-mično lestvico, ki pa je v javnosti ohranila ime Mercallijeva. EMS lestvica opisuje učinke potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo. Lest' vica ni instrumentalna, torej neuporablja instrumentalnih podatkov, temveč določijo intenziteto potresa na osnovi opažanj. Nekaj povsem drugega pa je Richterjeva lestvica, ki meri magnitudo potresa in pove, kolikšna energija se je sprostila v žarišču. več med Ljubljano in Kamnikom. Iz prejšnjih stoletij pa je znan hud potres v Radovljici iz leta 1869, ki je imel moč sedme stopnje in je povzročil precej škode. Pa se tako močan potres na območju Gorenjske lahko ponovi? Kot pravi Ina Cecič, se to lahko zgodi, vendar bi potres sedme stopnje danes povzročil precej manjše poškodbe, kot jih je pred dvajsetimi leti, saj se objekti zidajo na drugačen, bolj protipotresno varen način. "Taki in šibkejši potresi so vsekakor možni, in sicer po vsej Slove« niji, torej tudi na Gorenjskem," pravi Cecičeva. Največ "gorenjskih" potresov na tromeji In katero območje v Sloveniji je potresno najbolj ogroženo? Na upravi za geofiziko so pripravili posebno karto potresne varnosti. Potresno ogrožena območja določajo na različne načine, med drugim upoštevajo preteklo ak-tivnost potresov na določenem območju in na tej osnovi predvidijo verjetnost nadaljnjih potresov, upoštevajo pa tudi geološke značilnosti področij. Tako je daleč najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji Breginjs-ki kot, sledi mu okolica Krškega in Brežic ter Bela Krajina, dokaj potresno ogroženo pa je tudi področje zahodno od Ljubljane. Na Gorenjskem se največ potresov zgodi na tromeji, ki je potresno zelo aktiven kotiček, vendar gre za manjše potrese, ki jih čutijo le prebivalci do Kranjske Gore ter prvih vasi v Italiji in Avstriji. Boljpogosti so tudi potresi na območju med Kranjem, Škof-jo Loko in Ljubljano. Prav pri Vodicah je bilo tudi žarišče velikega ljubljanskega potresa leta 1895. AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nas obvestili, da so ta vikend odpeljali kar 27 poškodovanih vozil in nudili 8 pomoči na kraju nezgode same. Tokrat so se odpeljali po poškodovano vozilo tudi v Avstrijo, v mesto Graz. GASILCI V tem času so imeli gorenjski gasilci izredno miren vikend. Kranjski gasilci so v Gorenji vasi iz potoka izvlekli osebni avto Golf. V nedeljo zvečer pa so odhiteli na Kurirsko pot 37, kjer je prišlo do požara v priročnem skladišču. V skladišču ie bila shranjena plastika. Jeseniški gasilci so odhiteli v stanovanje na C. revolucije, kjer je stanovalec na štedilniku pozabil posodo. Zaradi močnega dima so stanovalci poklicali policiste, ki so stano-valca odstranili iz stanovanja in umaknili posodo s štedilnika ter prezračili stanovanje. Nad cerkvijo na Jesenicah pa je občan nekontrolirano kuril vejevje. Gasilci so ogenj pogasili z vodo. Škofjeloški gasilci so na Partizanski cesti sanirali cestišče, kjer je iztekel bencin iz avtomobila. Odhiteli pa so tudi na Jelovico, kjer se je vžgal osebni avto. GORENJSKI NOVOROJENČKI Ta vikend pa smo Gorenjci dobili 13 novih malih GorenjČkov. V Kranju se je rodilo 9 otrok. Na svet }e prikukalo 6 dečkov in 3 deklice. Najlažji je bil ŠKOFJA LOKA ad župana MČ/AM ŠKOFJA LOKA VABI OBČANE ŠKOFJE LOKE NA L0l?AF^2GRNITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠKOFJA ^ASkIa?* OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 IN SICER OSNUTEK PROGRAMSKIH iS«2* OBRTNO CONO TRATA IN OSNUTKA ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBRTNO CONO TRATA V DELU UREDITVENEGA OBMOČJA P1/2 - GORENJSKA 0Sn PREDILNICA, LOKATEKS, EGP ^6seo6ak pro9ramskih zasnov in osnutek odloka o zazidalnem načrtu se javno razgrne za čas enega ^a. od 4. jU|jja 19g7 do 4 avgusta 1997, v prostorih Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, atrij V£as Žigonove niše. u Javne razgrnitve bo organizirana javna razprava in sicer 22. julija 1997 ob 17. uri v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, Poljanska c. 2/2. ra2or PodietJa in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku arnjemh dokumentov, ki jih naslovijo na oddelek za okolje in prostor Občine Škofja Loka. r^vi|ka: 352-3/96 Župan: UrTl: 9- 7. 1997 Igor Draksler, l.r. Leta 1511 pri nas najmočnejši potres v zgodovini Najmočnejši potres v zgodovini na področju današnje Slovenije je bil leta 1511, ki je imel Žarišče v bližini Idrije. Dosegel je kar deseto stopnjo intenzitete, čutili pa so ga v velikem delu Evrope. Povzročil je poškodbe na gradovih po vsej današnji Sloveniji, med drugim je bil močno poškodovano mesto Škofja Loka ter škofjeloški grad, grad Smlednik, grad kamen, Blejski grad (poškodbe so še danes vidne), cerkev v Radovljici, Tržič... Hobi: opazovalec potresov Po podatkih ljudje v Sloveniji vsako leto čutijo od 25 do 30 potresov, medtem ko občutljivejše naprave uprave za geofiziko letno lahko določijo žarišče okoli 150 potresov. Potrese beležijo v sedmih stalnih in dveh začasnih potresnih opazovalnicah, ki so postavljene po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem nimamo nobene), poleg instrumentalnih podatkov pa na upravi za geofiziko že vrsto let zbirajo tudi podatke, ki jih dobijo od ljudi. V Sloveniji je namreč okoli 5000 prostovoljcev, ki se ukvarjajo z opažanjem potresov. Ko v Sloveniji ali v sosednjih pokrajinah nastane potres, ki ga ljudje čutijo, opazovalcem s tistega območja pošljejo vprašalnik, v katerem ti navedejo, kako so potres čutili. Na upravi za geofiziko na osnovi dobljenih podatkov določijo intenzitete potresa in izdelajo poseben zemljevid. • U. Peternel deček s 3.200 grami, najtežja pa deklica s 3.850 grami. Na Jesenicah pa so se rodili štirje otroci. Na svet so prijokali trije dečki in le ena deklica. Najtežji ie bil deček, ki je tehtal kar 4.430 gramov in najlažja punčica s 3.300 grami. Staršem novorojenčkov čestitamo! URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah pa so imeli ta vikend veliko dela. Na kirurgiji so poskrbeli kar za 236 poškodovancev, na internem oddelku so nudili pomoč 37 bolnikom, na pediatriji so poskrbeli za 13 malih bolnikov in na ginekološko-porodniškem oddelku so poleg 4 porodov nudili še 11 pomoči bolnicam. TURIZEM Na Bledu so preko vikenda imeli preko 2.100 gostov. V hotelih je še prostor, vendar naprošajo za predhodne rezervacije. Jezero ima 22 stopinj in je kar precej kopalcev. Ob jezeru je veliko sprehajalcev, ludi vse prireditve v okviru Blejskega poletja so dobro obiskane. V Bohinju pa je v tem času okrog 1.600 gostov, od tega je kar 1.200 tujcev. Med tujci je največ Nemcev in Nizozemcev. Voda v Bohinjskem jezeru ima 18 stopinj in se najbolj kor-ajžni tudi kopajo. 1 ! r ^/POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE !ISc= TEL: 0641403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Gasilci so se dobro odrezali Sinkov Turn, 14. julija -Pozno popoldne v nedeljo so se v Slovenijo vrnile gasilske ekipe, ki so se udeležile letošnje gasilske parade v danskem mestu Herning. Iz Slovenije se je olimpijade letos udeležilo kar 11 ekip, z Gorenjske pa tri. Od gorenjskih ekip so se med moškimi A najbolje odrezali gasilci iz Begunj, ki so osvojili zlate značke, uvrstili pa so se na 18. mesto. Med moškimi B so bili zlati gasilci iz PGD Topole v občni Mengeš, med članicami B pa je ženska ekipa iz Šinkovega Turna dobila srebrne značke za osvojeno 3. mesto. Povsod po Gorenjskem in v Sloveniji so gasilskim ekipam ob vrnitvi pripravili prisrčne sprejeme. Tako je bilo tudi v Sinkovem Turnu v občini Vodice, kjer jim je ob godbenem pozdravu čestital tudi župan Anton Ko-kalj in poudaril, da bo občina za njihov uspeh skupaj gasilsko zvezo Vodice pripravila še posebno srečanje. Pri moških A so na olimpijadi osvojili zlate značke Šmartno na Pohorju za 5. mesto, Dob za 9. mesto, Kamence za 10. mesto in Begunje za 18. mesto. Vseh ekip, ki so osvojile zlato značko, je bilo pri moških A 22. Bronasto značko je pri moških A osvojila ekipa PGD Štruklj evec (48. mesto), ki je na tekmovanju v Šinkovem Turnu letos bila najboljša. Pri moških B so dobili zlate značke gasilci iz Šmartna na Pohorju za 5. mesto in gasilci Topol iz občine Mengeš za 7. mesto in Ravne na Koroškem za 18. mesto. Zlato značko je osvojila tudi Poklicna enota Maribor za 2. mesto. Pri članicah A so dobile zlato značko za 1. mesto gasilke iz PGD Hajdoše. Med članicami B pa so bile srebrne gasilke iz PGD Sinkov Turn, ki so osvojile 3. mesto. • A. Ž. Praznik gasilcev v Preski Preska pri Medvodah, 14. julija - Gasilci PGD Preska Medvode, ki letos praznujejo 85-letnico, so v soboto z veliko gasilsko parado proslavili jubilej m prevzem novega vozila, ki ga bodo uporabljali za hitre intervencije. Kar 63 društev se je odzvalo povabilu gasilcev iz Preske. Prišli so na proslavo in hkrati na prvo srečanje gasilskih terenskih vozil v Sloveniji. Gasilci v Preski, ki imajo na skrbi požarno varnost na največjem območju v občini Medvode, pa so od sobote učinkovitejši in še bolje usposobljeni. Z novim vozilom, za katerega so prispevali denar občina, sponzorji in krajani, bodo poslej učinkoviti predvsem v stanovanjskih naseljih. Vozilo je opremljeno tako, da prvih 20 minut pet gasilcev lahko obvladuje požar. Na proslavi, ki ji je sledila veselica, se je predsednik društva Franc Jarc še posebej zahvalil vsem, ki so prispevali za vozilo, ki ga je blagoslovil župnik Ciril Plešec. Gasilce je pozdravil tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat. • A. Ž. Kranjskogorska turistična razglednica Angleži se vračajo pod Vitranc Letošnja poletna sezona se je v Kranjski Gori začela z obetavnim obiskom angleških agencijskih gostov, letujejo pa tudi Italijani in Nemci. Kranjska Gora, 14. julija -Domačih gostov še ni toliko -več jih bo tedaj, ko bo ob morju in v mestih postalo preveč vroče. Mize v zasebnih manjših lokalih so večinoma prazne. Pod večer je v Kranjski Gori vse mirno in tiho. Letošnja kranjskogorska poletna turistična sezona je dobra ali pa slaba. Če si dober in priznan hotelir, potem je 4.000 vseh angleških agencijskih turistov, kolikor naj bi jih do konca sezone pripeljale v Kranjsko Goro tuje agencije, izjemen napredek, še posebej, ker lani stalnih tujih gostov ni bilo niti toliko, da bi jim domače agencije prirejale vsakodnevne izlete. Letos angleški gostje prihajajo dvakrat tedensko na Brnik v organizaciji Crvstal Holidavs. Ce imaš kvaliteten penzion, znano restavracijo ali gostilno tudi ni ravno slabo: domačih in tujih gostov je toliko, da se preživi. Slabše pa je, če imaš v turističnem kraju manjši lokal-ček ali zasebne sobe. Turistična pogača kljub vsemu ni tako obilna, da bi kaj padlo tudi na tvojo mizo. Zato ti bodo tisti, ki se nostalgično spominjajo dobrih starih časov, ko je turistov kar mrgolelo, rekli: »Za zjokat slabo!« Agencijski gostje ne morejo domov Turistična razglednica Kranjske Gore ima torej dve plati. Medtem ko v Kompaso-vem hotelu trenutno prenočuje kar 300 agencijskih gostov, so tudi hoteli in ho-telčki, kjer pod večer zgodaj pogasnejo luči v restavraciji, komaj v kakšnih dveh, treh sobah pa sveti luč. Zasebnih gostov ni, turistični delavci pa pričakujejo, da še bodo: tedaj, ko se ob morju zaradi vročine ne da več dihati, domači gostje pohitijo po zrak v Kranjsko Goro. Pričakovanja avgustovskega obiska so kar velika - sezona se je pravzaprav šele začela. A individualni gostje - četudi izvenpenzionsko potrošijo veliko več kot agencijski, ki imajo vso oskrbo v hotelu -niso ravno zanesljiva turistična kategorija. Ko priplava oblaček nad Vitranc, se skuja-jo in nemudoma napotijo domov. V teh sušnih slovenskih turističnih letih so kljub vsemu še najbolj dobrodošli agencijski gostje. Če rečemo kar naravnost: agencijski gostje ostanejo, »ne morejo domu«, kot se je slikovito izrazil naš sogovornik. Italijani, Nemci in seveda najbolj Angleži, ki se spet vračajo pod Vitranc, se ogrevajo za program Lake& Mountains, jezera in gore in lahko preživijo teden dni v Kranjski Gori, nekaj dni na Bledu ali v Bohinju. Kaj delajo? Hodijo, hodijo in še enkrat - hodijo. Po hribih, od jutra do večera. Po sprehajalnih poteh ali po gorskih turah. Najdeš jih kjerkoli hočeš. Zadnjič je dva angleška gosta ujela noč nekje na Vitrancu in seveda so ju takojnašli. Avstrijci pred novim ukrepom? Daleč najbolj množični obisk je obisk enodnevnih gostov, takoimenovanih bencinskih gostov, ki prihajajo s sosednje Koroške na Črpalke in po splošnem prepričanju še k frizerju, v trgovino in na dobro malico. Slednje potrošnje, pravijo Kranjskogor-ci, je bolj malo: večinoma pridejo le po bencin in nič drugega. V Kranjski Gori so tri črpalke, gradijo pa še eno v Ratečah in zgradili bodo peto v Podkorenu. V prepričanju, da bo maloobmejna bencinska poraba še naprej cvetela... Korošcem se polnenje rezervoarjev splača: pred nedavno podražitvijo bencina je bil na naši strani bencin skoraj za polovico cenejši. Tudi po podražitvi se bo še vedno splačalo z dobrim avtom zapeljati čez Podkoren v Kranjsko Goro, saj jih ni malo, ki imajo v prtljažniku tudi rezervne posode. V rezervoar načrpajo 70 litrov, pa še toliko v rezervno posodo in bencin mirno prepeljejo preko meje. Seveda ne vsi: nekateri privilegirani avstrijski potrošniki, najbrž financarji ali njihovi znanci redno natočijo po 70 ali več litrov rezerve in se jim nič ne zgodi, so pa tudi nepriviligirani, ki jih na avstrijski meji zavrnejo in se morajo na kranjskogorsko črpalko žalostno vrniti s kan-tico desetih litrov bencina. Avstrijski ukrep o prepovedi izvoza cigaret je hudo prizadel brezcarinski prodajalni v Ratečah in na Podkorenu, zdaj pa avstrijski »bencin - turisti« kupujejo cigarete na črpalkah. Če zavijejo v brezcarinsko trgovino na meji, jih budno mejno oko z one strani vidi, če pa cigarete kupijo na črpalki, upajo, da jih bodo skrili. Običajni »šverc« ob meji, ki je vedno bil in vedno bo. Vendar se po Kranjski Gori šušlja, da se Avstrijci pripravljajo na ponoven udar: na obmejnih črpalkah na Koroškem naj bi znatno znižali ceno bencina in tako bi bilo bencinskega turizma pri priči konec. Zvečer je mirno in tiho Da kranjskogorskemu turizmu marsikaj manjka, vedo tudi na občini, kjer se med drugim pripravljajo na prvo vrtino za termalno vodo - na zelenici med Prisankom in Gorenjsko banko. Ne bo šlo več le s ponudbo lepe narave, ampak je treba ponuditi kaj novega: kopališče, kolesarsko stezo in še marsikaj drugega. Morda je komu Že všeč, da je zvečer vse mirno in tiho, vsem pa zanesljivo ne. Po Kranjski Gori se pod večer zapre vse: pošta, banka, Turistično društvo, odprt lokal ima le - zlatar! Majhni lokalčki se morajo po naši zakonodaji zapreti ob deseti uri zvečer, ker smo v naši državi za red in disciplino, medtem ko v vseh turistič-nihkrajih po svetu vse noči vse nori in je vse odprto. Tobačni zakon lastnikom lo- kalov para živce: zjutraj v priljubljenem lokalu Emone Marketa in še kje ni več starih znancev, saj se ne sme kaditi. Zasebniki pravijo: »Naj nam tista slavna poslanka, ki je predlagala najstrožji tobačni zakon na svetu ob koncu meseca sama plača najemnino za lokal!« Če so v Kranjski Gori večinoma agencijski gostje, če imajo stalne goste stalno le trije do štirje zasebni penzioni, če prištejemo še igral-niške goste, ki bivajo pri izbranih zasebnikih, potem je takoimenovane izvenpen-zionske potrošnje malo. Številni zasebniki zrejo v prazne mize in morajo zgodaj zapreti. Odločilne so cene Zanimivo je, da se pri nas na splošno ob turizmu le malo govori o najbolj pomembnem: cenah! Nihče ne povzdigne glasu, kako je Slovenija v resnici draga. Lep primer je sosedanja Avstrija ali Koroška: menda je zato, ker je ena najdražjih evropskih držav, trenutno turistično izjemno slabo obiskana. Trikrat manj kot lani, pravijo prijatelji, ki prihajajo s Koroške in enako slab obisk je tudi v Dolomitih. Vstopite v našo agencijo in takoj bo jasno: Turčija, Španija, Dunaj ali Kuba z letalsko vozovnico po bolj sprejemljivih cenah kot bivanje v Alpah. Hotelirji bodo seveda rekli, da so penzionske cene kar v redu: poleti je penzion po osebi v kranjskogorskih hotelih od 3.900 do 5.000 ali do 8.000 tolarjev, medtem ko se cene penziona pri zasebnikih gibljejo od 4.000 do 5.900 tolarjev. Konkurenca v najbolj obiskanih turističnih državah pa v te cene vključuje tudi vse ostalo: tenis, izlete in drugo atraktivno ponudbo, do česar pa pri nas še nismo prišli. Oziroma: ne moremo. Zato ne, ker so nabavne cene živil in stroški poslovanja ogromni. Hotelirji ali zasebniki vam ne morejo postreči niti z obilo hrane in velikanskimi zrezki, če so cene osnovnih živil tako visoke. Ni čudno, da so zatorej v enem manjših kranjskogorskih hotelov Italijani, veliki ljubitelji velikih krožnikov, oni dan z vilicami začeli tolči po krožnikih in tako pred obupanim natakarjem in še bolj zgroženim kuharjem protestirali, da so obroki premajhni... Sama bi rade volje dala Še več, a kaj, ko se pri takih cenah v Sloveniji mora tudi v hotelskih kuhinjah varčevati. Kranjskogorska poletna razglednica ponuja umirjeno po-čitnikovanje z gosti, ki jih ni malo, preveč pa tudi ne. Kar pa jih je, so pa zadovoljni - ko se sprehajajo po okoliških hribih, občudujejo lepo naravo in fotografirajo vsak kotiček sveta pod Vitrancem. • D.Sedej Občinski svet zahteva, da mora po sanacij* kamnoloma v Povodju biti spodnja terasa urejena za različne Pr*re' ditve. Treba jo je tudi primerno zavarovati pred padajočim kamenjem in strme dele ozefc niti. Ko so na sejt ocenjevali delovno uspešnost lupana, se niso mogli zediniti ne i<* oceno nič odstotkov nt za 50 odstotkov. Zupanovo prošnjo za poklicno opravljanje funkcije župana pa so zavrnili l utemeljitvijo, da so Vodice premajhna občina. Maratonska seja v Vodicah Premalo prostora za šolanje, dovolj za avtodrom V občini bi si z vrtinami zagotovili svojo pitno vodo« Občinskemu svetu bo predstavljen projekt avtodroni* Za uresničitev programa devetletnega šolanja bofl potrebne zidave novih prostorov. Vodice, 14. julija - 27. sejo občinskega sveta v občini Vodice minuli četrtek bi lahko uvrstili med maratonske. Trajala je slabo uro čez polnoč, ob na trenutke precej polemični razpravi, ki so za seje občinskega sveta v Vodicah že kar običajne, pa so tokrat na dnevnem redu bila aktualna predvsem prostorska vprašanja. Najprej so sprejeli odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in osnutka odloka o pokopališkem redu in ureditvi cestnega prometa. Pri obravnavi prostorskega plana so ugotovili, da imajo v občini vse pogoje in možnosti, da si zagotovijo in uredijo samostojno preskrbo s pitno vodo. Pitna voda, zaradi katere so imeli v Vodicah v zadnjem desetletju kar precej težav, bo zato v prihodnje nedvomno osrednja programska naloga občine. Še večje kot so zaradi potrebnega denarja za ureditev lastne preskrbe z vodo, pa bodo v občini težave pri uresničevanju prehoda na devetletno šolanje. Na seji je bilo pou-darjeno, da bo za uredsničitev devetletnega šolanja v občini potrebnih več dozidav k obstoječim Šolam. V soli v vodicah bo potrebno 15 oddelkov. Primanjkuje nekaj kabinetov, knjižnica, zbornica in telovadnica pa so premajhne. Tudi v Utiku bodo morali zgraditi nove učilnice in večnamenski prostor. Zelo zahtevna naloga zatorej čaka občino, do leta 2003 tudi na področju varstva, saj mora zagotoviti normativ tri kvadratne metre igralne površine na otroka v vrtcih. Članom občinskega sveta je bila na seji predstavljen* tudi zamisel o gradnji avto-droma na območju občin Vodice. Postavljen je n^0 letališče in avtocesto, ocenjen pa je bil na seji k° pomemben turistično-re/ kreacijski objekt in pridobi* tev za občino Vodice: Avtodrom ima v osnovfl zamisli 3,6 kilometra dolg0 motociklistično in avtom0' bilistično stezo ter 5,2 kil**" metra dolgo tekmoval*1 stezo. Celotno območje " moralo imeti zaradi zava£ ovanja vode velike reci* Sicer pa bi projekt avu) droma obsegal Športni '» tehnično izobraževalni 0*1 Slednji bi vključeval test^ stezo, šolski poligon, Pr-ft metno varnostni poligo*1. še nekatere vzporedne đ ■ javnosti. Na seji so začrt3 projekt podprli in skledi ' da predstavniki pripra^!L povzetek in ga predlo*1! ter predstavijo na odbo za komunalo. * A. Žal«»r Varno na Velik0 Koroško Babo V začetku tega meseca P kranjskim markacisto"1' članom PD Kranj, uspe' lo dokončati že lan** leto začeto delo - n^e. lavo zelo zahtevne P° Korom . Tako bo planl\ cem, željnim izpost**' jenosti in plezanja Pk jeklenicaft, pravi uži{e s prekrasnim razgled0 na Ravensko KoČnO J njena okoliška osten}0' Foto: Rudi Lanz na Veliko Babo. ISKRA ISD, d.d. 4000 Kranj, Savska Loka 4 razpisuje prosto delovno mesto ELEKTRIČAR - VZDRŽEVALEC za vzdrževanje električnih in strojnih instalacij Pogoji: - triletna poklicna šola - 5 let delovnih izkušenj na navedenih delih - sposobnost samostojnega opravljanja dela Delovno razmerje sklepamo za določen čas. • ^ Vloge s potrdili o uspešno zaključenem izobražev kandidatov, ki ustrezajo razpisanim pogojem, sp p( mamo do vključno 31/7-1997 na naslov: ISKRA d.d., 4000 Kranj, Savska Loka 4, Kadrovska sluzoa- Paznik v Tunjicah Uredili so igrišče in parkirišče P^d sto leti so v Tunjicah v občini Kamnik ustanovili Društvo samopomoči. ««Qo v Tunjicah v občini Kamnik z lokostrelskim tekmovanjem in proslavo ter ^selico proslavili krajevni Praznik. Ze tretjič zapored f praznujejo 19. julija. Ta predsednik a samopomoči Tunjice. i danlUštv° samopomoči je Gor?nn,ajbrž edino- vsaJ na Su! Jskem' če ne celo v I l0Vemj'. Njegovi člani so v priznano in poznano v Tunjicah, da nekateri celo bolj prisegajo nanj kot pa na katerokoli zavarovalnico. To nam je potrdil tudi Justin Klanšek, ki je že devet let predsednik društva. Društvo pa ima sicer zelo stroga ja.Ta pomoč je nekako povezana tudi z zanimivostjo, da imajo namreč v Tunjicah med prebivalci vse obrti in poklice. Imajo tesarje, mizarje, zidarje, pečarje, krovce itd. Druga značilnost krajanov v Tunjicah pa je, da imajo krajevni samoprispevek in da s prostovoljnim delom in različnimi akcijami marsikaj naredijo. Tako so se na primer lotili urejanja telefonije, vodovoda, cest pred leti. "Letos po prvem maju smo pod cerkvijo že uredili parkirni prostor, pod šolo pa igrišče in asfalt okrog šole. To sta bili ob gradnji ceste na Laniše dve manjši akciji. Poteka pa tudi obnova cerkve v Tunjicah, kjer bodo krajani, ko bo čas za to, tudi pomagali," je pred praznikom povedala predsednica Joži Petek in poudarila, da bodo prihodnje leto morali ponovno razpisati samoprispevek za pet let, saj jih čakajo kanalizacija, pokopališče in ceste v krajevni skupnosti. 100 let društva samopomoči in krajevni praznik bodo proslavili po celodnevnem lokostrelskemtekmovanju ob 18. uri s kulturnim programom. Pripravljajo pa tudi domačo modno revijo, ki bo na programu ob 21. uri. Na veselici bo igral ansambel Bratov Poljanšek. • A. Žalar furnir Markovič, konstruktor invalidskih vozičkov Izum, namenjen vsem invalidom, ne le športnikom voziček s posebnimi gonili je namenjen vsakemu povprečnemu invalidu, invalidi -*tnlYtf pa so poskrbeli, da je postal širše znan. i*umi']?'julija - Vladimirja Markoviča, ličkov *n konslruklorJa invalidskih akciji'. v' snio imeli priložnost spoznati mesec ob veliki dobrodelni ^itve 8doe", ^ Je v okviru prire-"a B) jPortn'ki *a športnike" potekala carjui tL' Vrhunskemu a,Psk ^sreč' omasu Fogdoeu, v na lren«ngu ostal na invalids- emu smu-oniasu Fogdoeu, ki je po *enj v" Iren sv0jjL °2lcku, je namreč podaril enega o«n0g y°z>čkov, ki s posebnimi vodili V**j> teko .■ankoineJ*e upravljanje in V°zi :°mas Fogdoe ni prvi športnik, ki tomu v ki voziček z Markovičevimi sloveri iar nekaJ Jin Je> med njimi tudi Ubar invalid - športnik Mirko Uianjgl pravi, da ob neprimerno ^tr6st'm naPoru dosega veliko višje Vr""1 večje vozne razdalje. Na J dVek rat°nu, ki ga je nedavno tega Ljubiia etaPan prevozil po stari cesti od 152 kilne do Zagreba v skupni dolžini I Celotno°metrov. -e bil tako sP0Čit' da bi [Vb razdalJ° zmogel celo v eni sami ^arkov? vmesne prekinitve. Vladimir PtVenstv "3a Prav^' da njegov izum ni m Vsp!fn° namenjen športnikom, pač V°*ički mvalidom, ki s klasičnimi eJektrič 2m?rejo le krajše razdalje, z ^ne aVtlm" pa ohranijo premalo fi-ob h in°Sti' zato njihov metaboli-"Hazv r 8°letni uP°rabi lahko zaspi. Pogonski Smo gonila, ki imajo velik Prilnerni Izkoristek in so zaradi tega ličkih «Za Vse P°vprečne invalide na f Poklio' • Pravi Vladimir Markovič, ki "asu priini.,ZUrnitelj že 28 let in je v tem "h °a te« Vliie kakih dvesto patentov in ■ n°val je ^ °J spravil v življenje. Delal in ^mi ]a>.tudi na tujem, kjer je s svojimi Je prodiral kot doma, tam pa so Vladimir Markovič med akcijo "Športniki za športnike" s smučarjem - invalidom Klausom Klammerjem. ga poznali predvsem kot strokovnjaka za vrtalne rakete. Sam sicer navaja, da se je začel ukvarjati z invalidskimi vozički zlasti zaradi izziva, kajti v svetu je okoli 51 milijonov ljudi na vozičkih, svetovna proizvodnja teh pripomočkov v razvitem svetu pa ie samo 2,6 milijona enot. Kdove koliko pa je k temu pripomogla nesreča, ki jo je doživel KRANJ, PREDOSUE 34 TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure ^Jj kraja. Sicer pa je dokončaj tega doma, to ugotavljajo I danes, bolj dolgoročna nalog j saj verjetno ni posebnih & , nosti, da bi bil končan preJ | j v naslednjih desetih letih- ,. Imajo pa v Lučinah še VJ ' želja: leta 2000 se Prib' jj obletnica cerkve in do tedaj l želeli zunanjost in notranj < Jože Bogataj Stanislav Bizovičar cerkve obnoviti, jo pre kn« Med ... _ , , . .... uream poKopansce. i«- u prestiža, poudarjajo v Luči- gradnje očitno lotih preveč javnostmj v kraju pa ve5 1 širokopotezno in brez pravih bolj grešajo in zat0 raJJJ j finančnih virov, in šele usta- ^ £ *stanovitvl turist^ , nah, pač pa vprašanje osnovne varnosti, saj je čas, da se ne Čaka na kakšno hujšo nesrečo. Kakšen začaran krog brezbrižnosti je ob tem, kaže tudi odgovor inšpekcij, ki se na zahtevo po postavitvi 670 metrov varnostnih ograj niso odzvale, češ da je na cesti po načrtih pristojnega ministrstva predvidena rekonstrukcija. Da bi normalna širina ceste pomenila tudi dodatno dobro povezavo Poljanske doline z Ljubljano, pospešila razvoj obrti podjetništva in predvsem turizma, po mnenju zbranih v Lučinah skoraj ni potrebno posebej poudarjati. Druga zgodba je na spodnjem delu ceste med Gorenjo vasjo in Todražem, kjer je več krp, kot prvotnega asfalta. Zaradi nesporazumov in deljenih mnenj v Dolenji Dobravi že pred enajstimi leti potrjenega lokacijskega dovoljenja za temeljito rekonstrukcijo in celo delno novo traso ceste ni bilo mogoče obnoviti, zato je do nadaljne-ga možna le asfaltna preplas-titev ceste, ki je obljubljena za letošnje leto, če bo v dogle- novitevnove občine je pomenila, da se bo pri tem kaj premaknilo. Že iz lanskega proračuna sta bila dana dva milijona (dela zaradi prezasedenosti izvajalca še niso bila opravljena) in tudi v letošnjem letu je predvideno, da bo občina vsaj za obvarovanje objekta nekaj primaknila. Sicer pa je po besedah predsed- društva, pri čemer je pn«0' ideja o tem, da naj bi plan olivnega olja, 2 1 ilička ' Žlice Sgfpapr' 4(. \e Paprike, 2 žlici para-' n)l?ll<'OVe mezge, 1 žlica no«*, malo vode, sol uPrane liste vinske trte rXlmo z vrelo vodo in jih taino 15 minut. Na olju Izvrstna polivka za solate (po Hauserju) 1/2 del sončničnega olja, 1/2 del arašidnega olja, 1/2 del olivnega olja, 1/2 del jabolčnega, vinskega ali zeliščnega kisa, 1 žlica olja iz pšeničnih kali, 2 žlički medu, 2 žlički soli, 1 strok česna Vse sestavine zlijte v kozarec, pokrijte in močno pretresite. Hranite v hladilniku. Okus lahko spreminjate z do- j datkom: dve žlici sesekljanega f presnega peteršilja; drobnjak, i meta, blaga čebula ali suha ' zelišča; pol žličke origana ali currvja; žlička gorčice; dve žlički Roquefort sira, dve žlički sesekljanih zrelih oliv. Prepustite se domišljiji. Sestavite veliko različnih polivk za solato. Te so izrazito hranilne, v njih so maščobne kisline, lecitin, vitamin E, povrhu pa so še zelo okusne. Predvsem pazite, da bodo olja presna. Francoska polivka z jogurtom Zmešajte 4 žlice jogurta s 4 žlicami francoske majoneze; ] stepajte, dokler se ne zgosti v težko kremo. Dodajte še žlico drobno sesekljanega korenja ali peteršilja. To se prilega sesekljani presni zelenjavi. Solatna polivka s pehtranom / del sončničnega olja, 1/2 del jabolčnega kisa, sol, 1 žlička gorčice, svež ali posušen pehtran Vse sestavine zmešamo in jih shranimo v zaprti steklenici pri sobni temperaturi. Jabolčni kis lahko pripravimo sami. Tik pred uporabo mešanico pretresemo. Ponudimo z zeleno solato, s kuhanimi artičokami ali s stročjim fižolom. Količina je za dvakratno pripravo solate za 4 osebe. Sladica za danes gozdna sadna solata robid meSane8a sadja (jagode, ribez, kosmulje, maline, Zlic ' 00rovr*ice, grozdje), 2 žlici sladkorja, 3 do 4 ir enm"Hnovega (ali kakšnega drugega) žganja, 1 vrečka Sad' Jeve suhe smetane. Pob Zmešamo s sladkorjem in Žganjem. Skledo vseb'1Jem°' P°?tavimo za nekaj časa na hladno, da se ^led"13 PrepoJ'' nat0 Pa sadJe porazdelimo v steklene je> » • P° navodilu trdo stepemo smetano, še boljše pa ki 6 ;namr» «vp*n sladko smetano, in jo z brizgalko v -~.vv. ru navounu uuo »n-pvmv. ---—, - - • e' k stepamo svežo sladko smetano, in jo z brizgalko v ePlh kupčkih nabrizgamo na pripravljeno sadje. Rezanci z mladim grahom 250 g domačih rezancev, 200 g kuhanega graha, 2 žlički masla, sol, mleti kardamom, bazilika, 2 dl kisle smetane, peteršilj Rezance skuhamo v slani vodi, jih odcedimo in splakne-mo s hladno vodo. Grah skuhamo v malo vode, ga odcedimo, vodo prihranimo. Zabelimo ga z maslom, odiša-vimo s kardamomom in baziliko, nato pa ga zmešamo z rezanci, kislo smetano in svežim sesekljanim peteršiljem. Julijski krompir s svežimi zelišči in vrtnico 4 srednje veliki korenčki, 7 krompirjev, 4 žlice olivnega olja, 3 paradižniki, jabolčna ali črna meta, muškanti orešek, žajbelj, sol, 1 rdeča vrtnica (cvet), 1 pest kruhovih cmokov, 40 g zeliščnega masla Očiščene korenčke po dolgem narežemo in jih skupaj s krompirjem, narezanimna manjše koščke, 10 do 15 minut dušimo na olivnem olju. Kasneje prilijemo nekaj žlic vode. Zrele paradižnike olupimo in dušimo v lastnem soku z začimbami približno 10 minut. Vrtnico razdelimo na posamezne cvetne lističe, jih operemo, nasekljamo in dušimo s paradižnikom. Nekaj cvetnih lističev prihranimo za okrasitev sklede, v kateri bomo ponudili krompir. Korenje s krompirjem stresemo v skledo, prelijemo s paradižnikovo omako in potresemo s kruhovimi kockami, popeče-nimi na zeliščnem maslu. Okrasimo s cvetnimi listi vrtnice. Bučke z dišavnicami 800 g bučk, 1 korenček, 1 čebula, 1 vejica zelene, šopek peteršilja, 1 lovorov Isit (če je mogoče svež), 1/2 dl belega vina, 4 žlice olja, sol Dišavice in zelenjavo na- NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec°Trialka 148 • tel.:061/741 632 - fax:06l/74l 612 Marjetica - tudi v solati Če se marjetice v trati preveč razmnožijo, lahko spodrinejo travo. Ne zatiramo jih kemično, temveč jih izpulimo ali izkopljemo in uporabimo v kuhinji. Cvetne popke vložimo v zeliščni kis kot kapro. Celo rastlino lahko parimo za špinačo, jo režemo za presno solato, mešamo v krompirjevo solato ali jo uporabimo kot dodatek k juhi. To mesec na vrtu Še vedno sejemo glavnato solato, ledenko, endivijo, radič, motovileč, kolerabo, črno redkev, repo, kitajsko zelje, špinačo, sladki janež. V posodo sejemo pomladanske marjetice, Dišavice in zelenjavo na- spominčice in mačehe. Izkopavamo zgodnji krompir. Nabiramo sekljamo, bučke narežemo na kumare za vlaganje. Če presajamo, storimo to zvečer in sadike koščke. Na olju popražimo dobro zalijemo. Plevemo, rahljamo prst. Pred močnim soncem najprej korenček, čebulo in in hudimi plohami zastiramo tla. Za to uporabimo spodrezan plevel, koprive, liste gabeza, šoto, žaganje. Škropimo z organskimi škropivi. Zalivamo. Kosimo travo. Odcvetelo cvetje odrežemo, obrezujemo (koščičasto) drevje. Nabiramo zdravilne rastline: bezeg, brusnice, borovnice, gospino travo, koprivo, lapuh, lipo, melico, navadni slez, njivsko preslico, pelin, poprovo meto, rman, robido, sivko, zlezenovec, timijan, trpotec. dišavnice, nato dodamo bučke ter pražimo še 5 minut. Prilijemo vino, solimo, pokrijemo in nad šibkim ognjem dušimo 20 minut. Medtem nekajkrat premešamo. Iz babiiinih bukev Da bo špinače vse leto dovolj Prvi* :______ . Za nridobiva do T ^° P°scJte marca meseca in jo sejte lena*nCa oktobra vsak mesec enkrat. Prav Spinača se pridela, ako se ne seje na Večl amPak v redne vrste in se potem : Krat zalije z gnojnico ali straniščnico. pa 0 Posejana in tako oskrbovana špinača tUdJk postane samo močnejša, ampak je b0, b°lJ okusna. Poleti naj se poseje na kak J senčnat prostor, ker gre na soncu prehitro v seme. Za pridobivanje špinače poleti naj se rabi seme tiste špinače, ki ima bodičasto seme, ker ta vrsta špinače ne gre tako hitro v seme. Za zimsko rabo naj se pa seje seme špinače, ki ima široke in mesnate liste. Če se poseje seme te poslednje špinače avgusta meseca, se lahko požanje prvič že v jeseni in drugič potem zgodaj spomladi. ZE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ SIMBOL KAKOVOSTI -ANTICELULIT IZ MORSIH ALG 100% naravni izdelek NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILE, — POTRJUJE DEJSTVO, DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV le po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 - 4 cm. O tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, ki imajo naravno lastnost "razbijanja" celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost, 1 komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena do pasu. Naročila in informacije po telefonu 066/24 752 ali na naslovu: d.o.o. C. na Markovec 23, 6000 Koper. 1 komplet Algomar 3500 SIT + poštnina 2 kompleta Algomar 6390 SIT + poštnina Občani darovali 1600 knjig KNJIGE ZA ZAMEJCE Škofja Loka - Minuli konec tedna, v petek dopodne, je župan Občine Škofja Loka Igor Draksler predstavnikom občine Sovodnje ob Soči izročil v aprilski akciji zbrane in podarjene knjige. Aprila so v Škofji Loki začeli zbirali knjige za dve zamejski knjižnici - Sele na Koroškem in Sovodnje ob Soči. Konec junija so polovico tako zbranih knjig svečano izročili Selanom, ki so ob tej priložnosti v Barišah pri Lenčiji pripravili imeniten kulturni program, na katerem so sodelovali: Moški pevski zbor Valentin Polanšek z Obirskega, Tamburaška skupina Bisernica pod vodstvom Janeza Krmelja iz Reteč ter kitarist in pevec Jaka Svoljšak in recitator Jure Svoljšak. Na petkovo svečano izročitev knjig knjižnici v Sovodnju ob Soči je prišla dobro zastopana delegacija 39 predstavnikov pod vodstvom bivšega župana Vita Primožiča, sicer predsednika Slovensko goriškega gospodarskega združenja. V delegaciji so bili tudi garibaldinci, ki so se borili v Škofjeloškem hribovju, njihovi svojci, predsednik Katoliškega društva iz Ločnika in drugi. Po sprejemu pri županu so si gostje iz Sovodnja ogledali tovarno Termo na Trati, nato pa obiskali še Križno goro in Rovt ter Lenart, kjer so položili vence na grobove padlih soborcev garibaldincev in borcev Škofjeloškega odreda. • L.M. PRIŠLI, ZAPELI, ZMAGALI Pretekli konec tedna je bilo v avstrijskem Spittalu 34. Mednarodno zborovsko tekmovanje. Med nastopajočimi zbori je kranjski Komorni pevski zbor De Profundis pod vodstvom dirigentke Branke Potočnik v kategoriji ljudskih pesmi osvojil drugo, v kategoriji umetnih pesmi pa prvo mesto. Kaj podobnega ni uspelo še nobenemu slovenskemu pevskemu zboru. Tekmovanja se udeležujejo le mešani zbori. Letos so bili to zbori iz Nemčije, Danske, Grčije, Filipinov, Poljske, Rusije, Slovenije, Španije, Južne Afrike, Madžarske in Avstrije. Žiriji Že več let predseduje avstrijski dirigent iz Innsbrucka dr. Othmar Costa, ki so se mu letos pridružili še doc. dr. Jiri Kolar iz Prage, Franz R. Miller iz Augsburga in Johannes Prinz z Dunaja. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom koroškega deželnega glavarja dr. Chris-tofa Zernatta. Spittalsko tekmovanje se že več let odvija po ustaljenem sistemu. V četrtek zvečer se prične z otrovitvenim koncerotm v gradu Porcia, kjer domači zbor pozdravi vse sodelujoče zbore z ljudsko pesmijo njihove dežele. Slovence so letos pozdravili z Jenkovo Lipo. V petek zečer se začne zares. Zbori se pomerijo v kategoriji ljudskih pesmi. Kranjčani so predstavili kar se da zanimiv spored: Alojza Srebotnjaka Rezijansko, Lojzeta Lebiča Drumelca je zvomlana, ljudsko Kresnice s piskačem in Jakoba Ježa Igraj kolce in takoj osvojili drugo mesto. Dodatna zanimivost je bila, da so nastopili v belokranjskih narodnih nošah. Predsednik žirije je kranjskemu zboru naredil res lep poklon, saj je njihov zvok označil kot plemenit. Zmagal je dunajski zbor Chorus sine nomine (dirigent Johannes Hiemetsberger), tretji pa je bil madžarski zbor Sol Oriens iz Debrecena (dirigentka Sarolta Demenvi). Sobotni del tekmovanja je za zbore najbolj naporen. Vrstni red nastopajočih v dopoldanskem obveznem programu, ki poteka v mestni dvorani, je določen z žrebom. Kranjčani so morali na oder prvi, a so program odpeli suvereno. V obveznem programu so bile letos skladbe Thomasa Tomkinsa See, See, the Sheper's Queen, Felixa Mendelssohna Barholdvja Denn er har seinen Engeln befohlen uber dir in Lajosa Bardosa Libera me. Za večerni prosti program na dvorišču gradu Porcia pa so kranjski pevci izbrali skladbe Williama Mathiasa Laetentur coeli, Lojzeta Lebiča Tihi gaj in Gyorgyja Ligetija Kallai kettos. Tretje mesto sta si z 91 točkami razdelila komorni zbor Carmina iz Kobenhavna (dirigent Peter Hanke) in univerzitetni zbor iz južnoafriškega Potchefstrooma (dirigent Awie van Wyk), drugo mesto je s 93 točkami osvojil dunajski zbor Chorus sine nomine, prvo mesto pa s 94 točkami kranjski komorni zbor De Profundis (dirigentka Branka Potočnik). Njihov nastop je bil označen s samimi superlativi. Mija Mravlja Poletni glasbeni festival Violina je že postal del Bleda OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE Predoslje 17a 4000 KRANJ razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ali samo NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: končana šola ustrezne smeri Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi. Začetek del je 1. 9. 1997. NAVDUŠENI NAD SVEŽINO GLASBE Bled, 15. julija - S svečanim koncertom v blejski Festivalni dvorani seje preteklo soboto zaključil drugi pol^ glasbeni festival Violina na Bledu, ki se ga je letos udeležilo 43 violinistov iz šestnajstih držav. Šola je razdeljena na dva dela - mojstrski tečaj je letos poleg prof. Michaela Frieschenschlagerja, rektorja dunajske Visoke šole za glasbo, in prof. Dejana Bravničar-ja, dekana ljubljanske akademije za glasbo vodil tudi Helfried Fister, profesor na koroškem deželnem konzervatoriju. Mladinski tečaj pa je tudi letos vodil ustanovitelj festivala prof. Jernej Brence. Po tem, ko je bilo že lani zanimanje za koncerte, ki so vsak večer potekali v okviru festivala, izjemno veliko, so organizatorji z letošnjim odzivom publike še bolj zadovoljni. "Seveda so tovrstne, v svetu že običajne poletne šole, najprej najbolj zanimive za udeležence, pa vendar so zelo pomembne tudi za Bled kot turistični kraj," poudarja tajnik turističnega društva Bled Miro Mulej. "Tako kot lani so se tudi letos koncerti dogajali vsak večer, večinoma po blejskih hotelih, in vedno, tudi na blejskem otoku, smo zabeležili več kot dvesto poslušalcev, verjetno precej več, kot jih na podobnih koncertih beležijo v Ljubljani. Tako zanimanje pripisujemo predvsem zelo visoki kvaliteti sodelujočih glasbenikov ter primerni izbiri programa, ki je bil vsakokrat prilagojen tudi kraju koncerta. Prepričan sem, da pravo okolje spodbjuja podoživljanje glasbe. Seveda je organizacija takšnega festivala povezana z Ana Stadler, učenka prof. Brenceta, na Bledu v razredu prof. Friesch ensch lagerja velikimi stroški, posebej ker smo se trudili za kar se da visoko kvaliteto. Včasih je bilo državnim institucijam, celo medijem kar težko dopovedati, da so nekateri udeleženci mojstrskega tečaja vrhunski umetniki, ki že uspešno nastopajo na evropskih in svetovnih odrih - eden od njih je imel pred kratkim koncert v Hong Kongu pred dva tisoč poslušalci - in ki se jih mimo takšnega festivala ne bi dalo slišati kar zastonj. Sem prihajajo zaradi odličnih profesorjev, pa tudi zaradi Bleda samega. Pravijo, da so tudi z organizacijo zelo zadovoljni. Prav paradoksalno je, da zaradi Evropskega mesec« kui- ture v Ljubljani od države 2. Glasbeno poletje v Bohinju OTVORITEV S100. KONCERTOM ANSAMBLA SL0VENICUM Srednja vas pri Bohinju, sobota, 12. julija - V tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Martina se je začelo z otvoritvenim koncertom komornega ansambla Slovenicum z dirigentom maestrom Urošem Lajovcem in solistom, oboistom Matejem Šarcem letošnje 2. Glasbeno poletje Bohinj 1997. To pa je bil hkrati tudi 100. koncert ansambla, ki že devet zaporednih sezon bogati naš osrednji, ljubljanski filharnionični glasbeni oder. Ansambel pa ni neznan tudi drugod, doma in v tujini. Tudi letošnje Glasbeno poletje v Bohinju 1997 organizia Didakta iz Radovljice (Rudi Zaman), umetniški vodja je Roman Leskovic, prvi koncert pa sa pospremila predstavnica Didakte in župan občine Bohinj Franc Kramar. Potem pa je glasba 16 godalcev (pet prvih in drugih violin, tri viole, dva violončela in kontrabas) komornega ansambla Slovenicum in njihovega ustanovitelja, umetniškega vodje, dirigenta - maestra Uroša Lajovca zapolnila prezbiterij in ladjo srednjevaške župnijske cerkve. Tokrat so nam znani in preverjeni umetniki ponudili glasbo G. Tartinija, D. Cimarose in W. A. Mozarta ter kar dva dodatka. Za glasbo simfonije, koncerta in serenade lahko rečemo, da je bila poletno, večerno in lahkotno ubrana, hkrati pa več kot zgolj prebrana in zlasti Še tenkočutno in ansambelsko polnozvočna. Že v uvodni Tartini-jevi Simfoniji v D-duru in vseh njenih treh stavkih ni bilo slišati nikakršnega uigravanja; glasba je bila tu, zdaj mirna, zdaj vihrava, zdaj blagoglasna, zdaj spet (baročno) harmonsko zaostrena. V Cimarosinem Koncertu za oboo in godala v Es-duru pa se je ansamblu Slovenicum in dirigentu Lajovcu pridružil še solist, oboist Matej Šare. Gre vsekakor za preverjeno ime naše pihalne glasbene scene, saj je Šare prvi oboist, solist našega osrednjega državnega simfoničnega orkestra, Slovenske filharmonije. Njegov obojski ton je samosvoj, nov, svež in včasih kar malce meječ med oboo in še nekaterimi različki tega drugega najvišjega pihala v orkestru: Sklep je minil v popularni in lahkotno ubrani, pa zato še boj pretanjeno ubrani Mozartovi Serenadi za godala (dve violini, violo, violončelo in kontrabas) - "Mali nočni glabi" v G-duru, KV 525. Vsi njeni štirje stavki, prave himne Mozartove godalne fakture, so zazveneli v vseh kontrastnih in povezujočih se, Še suitno zastavljenih stavkih. Koncertni mojster 16 godalcev je bil prvi violinist godalnega kvareta "Tartini" in naš odlični zamejski solist, Tržačan Črtomir ŠiŠkovič. Pa tudi sicer so igrali v tej "projektni" zasedbi godalnega dela komornega ansambla Slovenicum kar trije člani omenjenega izvrstnega slovenskega kvarteta. Tako pa je izzvenel še zaključek tega sobotnega koncerta v kar dveh dodatkih. To pa pomeni, da si je tudi letošnje bohinjsko glasbeno poletje 1997 že takoj na začetku pridobilo dovolj hvaležne publike; žal še vedno veliko premalo domačinov in turistov, da bi bili začetni poustvarjalni in umetniško-organizaeijski udarni takti (pre)ambiciozni. F. K. nismo dobili niti tolarja, pa se lahko pohvalimo z vrhunsko kvaliteto kot tudi z nadpovprečnim obiskom." "Letos smo priredili še več koncertov, angažirali še enega profesorja in število korepeti-torjev povečali z enega na šest. Če pa malce pozabim na le glasbeni vidik, si Štejem v čast, da je prof. Frieschenschlager tokrat na Bled prišel kar z vso družino," pravi prof. Jernej Brence, pobudnik in ustanovitelj festivala Violina. "Sam sem se v času študija udeleževal številnih poletnih šol in tečajev, zato lahko potrdim, da so tukajšnji pogoji, posebej letos, ko imamo na voljo učilnice v Osnovni ioli prof. dr. Josipa Plemlja, tako rekoč idealni. Veseli me, da je takšen, idealen, tudi odziv tukajšnje publike. V štirinajstih dneh, kolikor je trajal festival, smo imeli kar trinajst koncertov, kar je dobro tako za blejsko občinstvo kot za glasbenike. Program za vsakokratni koncert smo pripravljali tako rekoč sproti, kar je dobro predvsem za pridobivanje profesionalizma pri mladih. Zdi se mi pa, da so bili vsi skupaj najbolj veseli koncerta na blejskem otoku. Sicer pa, z druge strani, mislim, da je dobra ponudba klasične glasbe tradicija turističnih mest v Evropi, in jo gostje pričakujejo kot nekaj samoumevnega. Letos je tako kar nekaj tujih gostov - tako vedo povedati tukajšnji turistični delavci - svoj dopust na Bledu prilagodilo terminu festivala Violina. " Mlada violinistka Ana & dler, sicer učenka Jerncr Brenceta iz Ljubljane, se J, odločila za mojstrski tečaj P prof. Frieschenschlagerju. y spoznam nove ljudi in vio^ kaj se dogaja drugje," Pr8j "Zanimalo me je, kdo je W. Frieschenschlager, dekan 0 najske akademije, za katereg. sem slišala, da ima najbo'L razred violinistov v Evropi- ^ mi žal, da sem priSla-profesorjem odlično sodeluj va. Vadim od sedem do dev ur dnevno, če bi hotela Še vpj bi morala biti tu od devete o sedme zvečer brez prenl °> šolo namreč zvečer zaPreL Veselim se dela tukaj, PS dvsem pa večernih koncerto • Profesor M i c Ml Frieschenschlager poudafl pomen šole za mlade si venske violiniste, ki so se festivalu lahko srečali z lesenimi in že uveljavljen' mladimi violinisti z vsega s ta. "Učitelji, kakršen sem Sj smo vsako poletje povaBfll na različne poletne šole - M drugim sem imel to p°le,J. možnost izbirati še med ponsko, Finsko in Fran% Odločil sem se za Bled, * ■ sem bil zelo zadovoljen ly , in če me bodo povabili ^ prihodnje, bom rad spet p^I Všeč mi je ta način dela - ^ letom smo tako učenci učitelji zelo zaposleni se, drugimi stvarmi, takole r, imamo čas za zelo konceflt ono delu v smislu 'r^P?Ve\t vanja umetniške kvali' igranja na violino in konce . anja. In če delamo v prijeL<7 okolju, to vsekakor po^fli vpliva tudi na poustv&^jj, proces. Mnogokrat se A v da v takšnih okoliščin3'l0 dveh tednih opravimo % za katerega bi med 0\-porabili dva meseca. Za". ^ jen sem, ker je letos tukaJ^ i profesor Fister, tako da *| bistvu srečujejo tri p°m£ 2 glasbene šole - dunajs*3' SI lovska in ljubljanska »J| Bravničarjem. In še enkf ^ rad pohvalil organizatorji' sebej tajnika blejskega g| tičnega društva gospod3 p Muleja, ki živi s festival«" ^ človek kulture, ki se z3.^ kako zelo je klasična S^ei pomembna za turistični $ In seveda na svojega u i< Nejca Brenceta, ki posrečil zares velik • M. Ahačič NOVA PREMIERA GTC Kranj - Gledališče čez cesto Kranj je svojo n°lor$' premiero minulo soboto predstavilo v okviru mar1 kega festivala Lent 97. »vil3* ;dstav , je nastala po P^Tjj besedila poljskega pisatelja Bruna Jasienskega Ples **Ljjp| katerem je režiser Marcandrea igro priredil za Gleo Na Lentu se je kranjska gledališka skupina preaM« Jj0gi ulično priredbo Gume S.P. Predstava Čez cesto. 0v" Gledališčniki so se odločili, da bodo svojo n [} predstavo predpremierno in v prirejeni obliki - brez ^ predstavili med poletnimi prireditvami na rnaribor ^ Lentu. "Prava" premiera bo septembra v Kranju nas t .j kranjskem bazenu, kjer bo predstava z značim v performing arta in vizuelnega gledališča predstavlja ^ svoji celoviti podobi. Guma S.P. bo otvorila gled ^ festival Glcdos, ki se bo v Kranju odvijal od 23. septembra. ^of1 Predstava v režiji Marcandree je nastala ob ?° m Mestne občine Kranj in Save Kranj. Za kostum j, poskrbela One fietion factorv, za glasbo Brane Z-o svetovalka za gib je Tanja Skok, v predstavi pa nastZM i Bojan Bešter, Marcandrea Bragalini, Grega Cimpc. f{Je) Marja Feldin (Mojca Hrovat), Boštjan Gorenc Kaše, Amelia Kraigher, Saša Poljak, Ajda Roos in r I Trošt. • L.M. y Dvodnevno srečanje motoristov v Podnartu "Bom to be wild..." svoje motorje in se odpravite na avtocesto. Tam nekje zavijete dol proti Kropi in dnarta ne morete zgrešiti. Takšne napotke je zaraščen motorist v usnjenih hlačah (jezdil je avega Harlevja) po telefonu dajal svojim prijateljem. V dveh dneh se je na travniku zbralo preko 450 motoristov. Ni vencu to nart, 12. in 13. julija - Ko anes povprečnemu Slo-omeniš srečanje mo-ristov, če sam nima Motorja, zaviha nos in reče -!am» divjaki, neprilagojene!, jj»daki. Ampak, če taisti ose-Dek slučajno zaide na takšno Ječanje, ugotovi, da so njegovi predsodki bolj ali man| ? trte izviti. Kot povsod pac lU(M Dri motoristih ne gre posloševati. Že zdra- Preveč Va Pamet vfdeti, v»m mimogrede da °kraš7nla ,astniki sijočih, Znain "* motorjev pač "enaLCeniti svoJ trud in , 'zadnje stroške, ki so jim knčiTproČUi nJinovi ,Jubl" ClasK ' Vo' «snje in divja P*P»fodi k imidžu. sede?°Tklub Soko1' kl ima drUeoV, Unem. si je letos že izboriti ,° zaP°red usPel moto Sl°vensko srečanje r>stov. Lansko srečanje po sreči, saj je na je' .bo!J P Vati t rrem prenehal delo-pa *BlJjkajšnji klub, Sokoli teri^ t r° Prevzeh njihov nalii anskl uspeh jim je m0Čneo!?eP (Predvsem Pa so, L °d' bencina, letos pa Pravili *pr,aviJ°' srečanje pri- še boljše kot lani. Pri n nia motoristov so se Konci! Že dodobra ustalila. leta i a v t0Pleišem delu kakjn raJda ne minejo brez °ornoi^a tovrstnega srečanja, $a ^a^1 rnotoristični klubi Oo/j£j- l.ekmujejo, kdo bo Pft njihovi pripravi. Ampak vsa srečanja imajo vendarle nekaj skupnih točk. Prva in najpomembnejša je zagotovo srečanje lastnikov motornih koles. Srečanja potekajo vsaj dva dni, večina motoristov pa prespi v posebej za srečanje pripravljenih kampih. Nepogrešljiv del srečanj so promocijske vožnje po okolici ter zabavne športne igre, ne smemo pa pozabiti močnih nadvse živahnih moto žurov. Vse to in še več je udeležencem nudilo tudi srečanje v Podnartu. Med tokratnimi športnimi disciplinami velja omeniti potiskanje mopeda brez motorja, metanje kolesa in vlečenje motorja z vrvjo mimo preprek, organizatorji pa so pripravili posebne nagrade tudi za motoristke, ki so se na srečanje pripeljale same (bilo jih je kar 8). Menda najbolj želena športna disciplina je bila po prečuti noči ob pijači in muziki Hvazarje banda rafting. Na motorističnih srečanjih vse pogosteje lahko občudujemo tudi plodove domačega znanja. V Podnartu je bilo moč občudovati kar nekaj primerkov triciklov, za njihovo osnovo je v večini primerov služil bodisi legendarni hrošč ali pa mala bolha, med udeleženci pa je bil tudi doma izdelan motor, ki ga je poganjal motor legendarnega Princa 1200. Lastniki chooperjev nikakor ne želijo in ne morejo prikriti svoje narcisoidne narave, saj zaradi množice različnih okrasij in dodatkov ne bi mogli najti niti dveh povsem enakihmotorjev istega tipa, za športne dirkače pa je zvok iskrih konjev in smrad zažganih pnevmatih sam po sebi razumljiv. Vsi skupaj, ne glede na znamko in svoj stil, pa so si, kot sem ugotavljal vedno znova, še kako podobni. Princip je enak, razlika je le v niansah! • U. Špehar Sedemdeset let gasilstva v Bukovici "Šprica pa zares dobro!" °voljni gasilci iz Bukovice se bodo z novo visokotlačno črpalko odslej še bolj učinkovito bojevali z rdečim petelinom. Pop0i\lca> 12. julija - Sobotno Po J°ne je bilo v Bukovici Cev §V 81 tamkajšnjih gasil-•»aiU, -P°sebej svečano. 11 so set |et Praznovali sedemde- 'r°JstnP„ ?°ja' OD nj'hovem s« kak Jdnevu' Pa so prejeli %kn« ?obrodoslo darilo - k° Pral 00 črPa,ko- Gasils* fa^lo novanJe se je svečano 0,,čalo Parado 120 gasilcev, vesejjCo Pa s pravo gasilsko §11 «w '*/niG* Župan občine Železniki Alojz Čufar Iskreno vabljeni v polepšane Železnike "V občini Železniki smo letos prvič praznovali občinski praznik, ki je po novem 30. junij, prireditve ob tem pa se nadaljujejo še 35. Čipkarski dan v Železnikih Bogat program * Od nedelje do naslednje nedelje, 20. julija, bodo tekmovanja v keglanju, balinanju, tenisu in nogometu za Zlato čipko. * V četrtek, 17. julija, ob 19.30 bodo podelili priznanja ob 90-letnici Čipkarske šole v Železni« kih. Odprli bodo tudi razstavo Čipk učenk in prodajno razstavo izdelkov domače obrti in izdelkov samoukov. Razstava bo odprta bo nedelje. * V petek, 18. julija, ob 16. juri bo otroški živžav pred Plavžem v Železnikih, ob 20. uri nastop ročk skupin na igrišču v Dašnici, ob 21. uri pa bo večer podoknic v Egrovem vrtu na Racovniku. * V soboto, 19. julija, ob 17. uri bo nogometna tekma Stari - Mladi v Njivci, od 18.30 do 19.30 bo promenadni koncert pihalnega orkestra, ob 19.30 pa bodo odprli razstavo čipk in odkrili spominsko obeležje klekljaricam s kulturnim programom pred galerijo muzeja. Ob 20.30 se bo začela zabavna prireditev z ansamblom Ptujskih 5, predstavili bodo stare običaje in kunli kres. Opolnoči pa bo ognjemet. * V nedeljo, 20. julija, od 9. do 20. ure bo prodajna razstava čipk v galeriji Muzeja, od 14. do 15. ure bo klekljarski sprevod od Alplesa do plavža, od 14. do 17. ure bo na programu predstavitev domače obrti na dvorišču muzeja, od 14.30 do 16. ure pa bo kulturni program z nastopom folklorne skupine Mali Vrh, nastopom harmonikarjev in pihalnim orkestrom Alplesa. Od 15. do 15.30 bo tekmovanje klekljane, ob 16.30 pa bodo razglasili rezultate in podelili nagrade ter priznanja klekljaricam in športni« kom. Nedeljski program pa bodo sklenili z zabavno prireditvijo, na kateri bo igral ansambel Štajerskih 7. * Prodajna razstava čipk v galeriji Muzeja bo odrta vsak dan od 9. do 18. ure do 31 julija. Vstopnine na razstavah in zabavnih prireditvah ne bo. ves julij. Zagotovo je prav Čipkarski dan s svojo dolgoletno tradicijo osrednja in za Železnike najpomembnejša prireditev, zlasti še, ker letos praznujemo tudi devedeset-letnico klekljanja v teh krajih. Na prireditvi pričakujemo tudi visoke goste, saj naj bi imel slavnostni govor predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik. Vabim vse prebivalce, da se praznovanj udeležijo, posebno bi želel povabiti na prireditve tiste, ki so se iz Železnikov odselili, saj bomo poskušali kraj polepšati, seveda s svojim starim videzom. Na prireditve vabim tudi vse prebivalce Gorenjske in Slovenije, saj sem prepričan, da bo to res lepa turistična prireditev, na kateri bodo lahko čipke in druge spominke teh krajev tudi kupili." Grb TD Železniki, ki ga je oblikoval Lojze Tarfila Učiteljica klekljanja Maja Kovač Klekljarstvo naj postane umetnost, ne obrt Čeprav je klekljarstvo na Slovenskem bilo načrtno vzpodbujeno J Dunaja, pa je razvilo toliko dragocenih posebnosti, da bi jih kazalo zaščititi. To velja tudi za Železnike. Ker letošnje prireditve ob 35. Čipkarskem dnevu v Železnikih zagotovo najbolje obeležujejo zavidljivo obletnico 90 let čipkarske šole v tem kraju, smo k pogovoru povabili učiteljico klekljanja Majo Kovač, doma iz Idrije, sicer pa študentko iz Ljubljane. Za ta jubilej je pripravila lično zgibanko o tem, kako se je leta 1907 v Železnikih začela čipkarska šola pod vodstvom Marije Pivkove in kateri so najbolj značilni vzorci iz teh krajev. Devedeset let je minilo od ustanovitve čipkarske šole v Železnikih. Ste raziskali te korenine? "Iz ohranjenih virov je mogoče zaključiti, da so tedanje avstroogrske cesarske oblasti načrtno želele razviti čipkarstvo na Slovenskem, saj je cesarica Marija Terezija že leta 1764 poslala prvo učiteljico v Ljubljano, ki naj bi pomagala razviti čipkarstvo v Idriji, ki velja za zibelko klekljarstva pri nas. Ker se je dejavnost hitro širila po vsej Primorski, segla pa je tudi na ta del Gorenjske, so se postopoma ustanavljale čipkarske šole po vseh večjih krajih in tako je leta 1906 začela z delom čipkarska šola v Žireh, leto pozneje pa tudi v Železnikih. Naloga čipkarskih šol je bila dvigniti strokovno raven te umetne obrti, pri čemer so se učiteljice sprva šolale v Avstriji, kasneje pa tudi v Idriji. Prva učiteljica v Železnikih je bila Marija Pivko-va, šolo pa je obiskovalo približno 50 učenk v starosti od 5 do 15 let." Kljub avstrijskim izvorom pa so čipke v naših krajih izoblikovale svojo podobo. Kaj je njihova značilnost? "Ko govorimo o klekljanju, sta pomembna dva vidika: tehnika klekljanja in vzorec in Idriji uspeli zaščititi svoje posebnosti in oblikovati oz. ustvariti blagovno znamko, bi se v tej smeri morali potruditi tudi J Železnikih. Tudi nalogo čipkarske šole vidim predvsem v tem, da se ohrani in neg^r avtohtone posebnosti in vrednote tega okolja. Le na tak način bo mogoče $M po ustrezni ceni tudi prodajati, saj postaja čipka zanimiva predvsem iz umetniškega vidika. Le obrti se danes ne da vec prodajati." Po 90 letih od ustanovitve čipkarske sol« je mogoče ugotoviti, da je v tem cas* doživljala različno usodo in odnos. ya prave sole do le občasnega krožka. Kaksel! je odnos do te dejavnosti danes? "Žal moram reči, da slab: nimamo nobenih pripomočkov in morajo učenci vs? prinesti v šolo sami, nimamo prostora v »H zato se moramo seliti in iskati prostor, ki J slučajno prost. Da ne bi bilo nesporazuma-za nakup blazin in da bi dobili stalni Pr°X kjer bi lahko vse to shranjevali, bi JJj potrebno le malo dobre volje in pozornosti žal pa ugotavljam, da tega na Šoli Železnikih ni. Kar nekajkrat se nam m zgodilo, da smo se znašli pred zaklenjeni!11 šolskimi vrati." In kakšna bo vaša udeležba na tokratne1" 35. čipkarskem dnevu? "Predvsem nadaljujemo tradicijo: pripra' vili bomo razstavo čipk naše šole ter g udeležili klekljarskega tekmovanja. Ker J prireditev sredi poletja, ko so šolske p0*| niče, se tekmovanja udeležuje manj šol, k° bi po razvitosti te dejavnosti pričakovat'' Pridejo iz čipkarskih šol iz Idrije in Žirov W iz klekljarskih krožkov dveh šol iz Štajerski ------.valjanja m rtuitu in iz, KieiujarsKin ktozkov oven sol iz siajcu"- prav pri slednjem je bila možnost, da se Skupno bo tekmovalo približno 35 tekm0' oblikujejo posebnosti, ki so značilne za valcev, od tega jih bo 15 iz naše čipkan*« posamezni kraj. Ce je Idrija znana po šole. Tekmovali bodo po starostnih skupin«* idrijskem risu", so za Železnike značilni na istem vzorcu, zato bodo razlike predvsem izredno lepi cvetlični vzorci, zlasti tako v tehniki." imenovani "gorenjski šopek". Kot so v • §. ž. Na Kranjski cesti 3, vam naša izkušena ekipa svetuje pri nakupu in nudi prijazne storitve* • Plačevanje telefonskih računov brez provizije • Informacij o možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključi dostop do Interneta (Slovenija Online) • Servisiranje telekomu nikacijskih aparatov • Reklamacije • Vse informacije lan* dobite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80 • Telefonski aparati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne centrale priznanih blagovnih znamk s certifikati: ASCOM, HAGENUK, CANON, ALCATEL, PHILIPS SIEMENS, PANASONIC, ISKRA • Instalacijski material • Telefonski imenik Slovenije • Telekartice • GSM priključek • GSM mobilni telefonski aparati rovina ^N Telekom Slovenije Teletrgovina Radovljica, Kranjska cesta 3, tel.: 064 70 50 30, fax: 70 50 35, odprto: pon.-pet. 9.00 - 17.00, sob.: 8.00 - 12.00 TEST: RENAULT MEGANE SCENIC 2.0 RT ZLATA SREDINA .J-e se med avtomobilskimi jamami katera lahko poh-j1 *** s celo paleto enopros-»rskih avtomobilov, je to JKce drug kot francoski Re-JJjtoit Izbirati je namreč mo- nastane takrat, ko se želijo zadaj voziti odrasli potniki, saj se med vožnjo zaradi razumljivo skopo odmerjene širine dotikajo s koleni in ramami. Scenicov prtljažnik je prostoren in s podiranjem sedežev je moč vanj stlačiti do 960 litrov prtljage ali tovora. Če je na zajetni plastični --«». i/uirau je namreč n J0ce kar med tremi, ločijo »<= P° velikosti, zmogljivostih in P'ostornosti. Tudi njihova ^vsakoK JC Tj trikratanh8' obSri na vozniški «anYoznaka no« „rii;rj,*f.nakf:. RT, to pomeni, da ima avtomobil Pnt?"1^1'1™8* "Ludoh)f' višii nivo opreme, ki se takšnemu potem, ko šo pri Renaultu J«d skoraj trinajstimi leti postim na rpct^ t eMl na cesto prvi evropski jLn°Prostorski avtomobil Dapred skorai Petimi leti p, e f noprostorsko zasnovane-g palčka twingo, so lansko leto tor VZaorali ledino z enopros-doH megan°m, ki ima še uaatr»o oznako scenic. sn H3ne scemc seveda sodi v ^POdnji srednji razred, toda s °J? filozofijo je avtomobil d°sti zrelejši. J naiK v0blik°vni privlačnosti J°rz ne kaže izgubljati besed, sclJ6 V celotni PaIeti meganov Obrt Za8°tovo najprivlačnejši. dou- Valci niso spreminjali t bod°na fuj.tJmbrskem salonu v Frankom lmeli Pokazati kaj pov-Cit'novega, bo tudi francoski °en. Predstavili bodo nov znanih motorjev. Štirje bodo Na domačem francoskem in bencinski (gibna prostornina sosednjem nemškem trgu bo od 1,4 do 1,8 litra, zmogljivost prodaja xsare stekla še pred od 75 do 112 konjskih moči) in sredino septembra, kmalu za-dva dizelska (gibna prostorni- tem tudi v drugih evropskih državah, medtem ko pri Ci-troenu Slovenija obljubljajo, da bo slovenskim kupcem dostopna oktobra. • M.G. TEHNIČNI PODATKI: eno-prostorska limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1998 ccm, 85 kW/115 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4130 mm, š. 1720 mm, v. 1600 mm, medosna razdalja 2580 mm, prostornina prtljažnika 220/960 i Najvišja hitrost: 185 kmI h (tovarna), 189 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 11,1 s. Poraba goriva po EU normativih: 14,1/7,9 I neosvinčenega 95. okt bencina na 100 km, poraba na testu 10,4 I. Kakorkoli že, precej sprememb in novosti je tudi pod karoserijo novega porscheja. Namesto tradicionalno dobrega 3,6 litrskega boxerskega motorja z zmogljivostjo od 285 do 450 konjskih moči, so konstruktorji pod motorni pokrov vsadili nov šestvaljni bokserski motor z nekoliko zmanjšano prostornino na 3,4 litra zmogljivostjo okroglih 300 konjskih moči in navorom 350 Nm. Novi motor je tudi tišji in manj obremenjuje okolje, medtem ko tovarna obljublja, da bo iz izpušnih cevi prihajal značilen Porschejevski zvok. Novi porsche 911 bo dosegal hitrost 280 kilometrov na uro, na voljo pa bo s šeststopenjskim ročnim menjalnikom ali samodejnim menjalnikom tiptronic S, ki ima po novem pet prestav. Naslednik več kot tri desetletja stare legende bo torej prvič predstavljen jeseni, od všečnosti njegove oblike in voznih lastnosti pa bo odvisno ali bo vsaj približno tako uspešen. • M.G. 3yj ^redabil nižJega srednjega bo n , 2 imenom xsara, ki rnodei ? U nekoliko ostareli °bliif Novinec sodobne metra V dolžino meri 4,17 Ha veV-n flekoliko spominja Xantiacl1 Citroenov avtomobil Petvrat - t na vo,i° v tri" in sledr.;-1 kar°serijski različici, Jl so namenili šest že na 1,9 litra in zmogljivost 68 oziroma 90 konjskih moči z dodanim turbinskim polnilnikom.) Trivratna kupejevska razčličica, ki jo bodo začeli prodajati ob koncu leta bo nastrojena nekoliko bolj športno, zato bo vanjo vgrajen tudi 2,0 litrski motor s 16 ventili, ki zmore 120 konjskih moči. HYunoni SALON JAVO RNIK Do konca julija priznamo 3% popust za vozila IANTRA in 3% popust ludi za vozila ACCErVF. Gotovinski popust 500 DEM Ugodni kreditni pogoji * leasing DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5,4270 JESENICE teUfax:064/863-430 KREDITI že od T+5% r°daja vozil (novih in rabljenih) osebnih in tovornih, £°°blaščen servis, prodaja rez. delov in boutik opreme *parska in ličarska dela (pogodbeno z zavarovalnico) SsJfto vleka (REMAULT POMOČ) Mon-5top 24 ur na dan %gane CABRIO- dobava takoj ugodnost: ^GANE 1,6 RN ALIZE ;JjjyiAjlREZPUVĆNA ?HEŠA d.o.o. 'rklje, tel.: 428 - OOO SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ VISOKO PRI KRANJU 064/431 019, 431 148 ODPRTIH VRAT V PETEK, 18.7.1997 VISOKO PRI KRANJU Možnost testnih voženj z vozili: POLO GOLF, GOLF CABRIO VENTO PASSAT KOMBI FAMILY FURGON LT od 8.-19. ure GORENJSKI GLAS • 12. STRAN Torek, 15. julija ZIBERT servis in prodaja vozil I^HONDA 7^ie&c& [CIV1C 5 VRAT "HONDA CRV-JEEP že za 21.990 m Vroči dnevi otežujejo ali tudi zagrenijo vožnjo Rešitev je klimatska BRITOF 173,4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 NISSAN IVTO MOČNIK Britofl62, Kranj, tel.:064 242 277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL NISSAN MICRA 1,0 16V....1 5.990,00 DEM serijsko: oprema: motor 161, 55 PS. airbag, zaščita proti kraji, metalna barva, garancija 3 leta ali /00.000 km. Neve.i Neve.i PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) Mazda na novih krilih Skupaj s predstavitvijo obnovljenega modela 626, ki bo pri nas naprodaj v začetku jeseni, so pri japonski Mazdi predstavili in začeli uporabljati tudi nov simbol. V krogu razprostrta krila naj bi pomenila začetek Mazdine uspešne prihodnosti in del svetovne strategije, s katero bodo poenotili simbol na vseh svetovnih trgih. Črkovna oblika kot logotip znamke bo ostala še naprej v veljavi, nov znak pa bodo postopoma uveljavili pri vseh modelih. Ob upoštevanju vseh vizij, ki jih ponazarja novi simbol, želijo pri Mazdi nadaljevati pot finančne ozdravitve in krepitve, vzporedno z aktivnostmi, ki bi izboljšale zadovoljstvo kupcev. Najpomembnejši srednjeročni strateški cilj ostaja uvrstitev med deset največjih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev. • M.G. ^^AVTOM TRŽIČ, Predilniška 16 tel.: 53-334 d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 _ PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V SIT ZASTAVA JUGO 45 BELA 1989 80.850 ZASTAVA FLORIDA 1,4 RDEČA 1990 181.125 LADA NIVA 1600 MODRA 1986 181.125 RENAULT 9GTD RDEČA 1984 245.000 VW GOLF JGLD ZELENA 1985 265.650 PEUGEOT 305 GL RDEČA 1986 288.750 ALFA 331.8 TD SREBRNA 1988 362.250 LADA SAMARA 1300 BEŠ 1992 427.000 RENAULT 5 CAMPUS/5V BELA 1990 470.925 FORD FIESTA RDEČA 1987 474.000 RENAULT 11GTL RDEČA 1988 483.000 OPEL C0RSA1,2 RDEČA 1987 483.000 RENAULT 9GTD BEŠ 1989 504.000 SUBARU LEONE 1,6 DL RDEČA 1988 543.375 RENAULT 5 CAMPUS/5V M. SIVA 1991 555.450 RENAULT CAMPUS/3V BELA 1992 603.750 RENAULT CAM, PLUS/3V BELA 1993 635.250 RENAULT 5 CAMPUS/3 V BELA 1993 676.200 RENAULT 5FIVE/3V RDEČA 1995 881.475 RENAULT 5FIVE/5V MODRA 1995 893.760 VOLVO 440 GL VIJ0LA 1989 934.000 PEUGEOT 3091,61 M.SREBRNA 1993 1.026 700 CITROEN 2X1,9 D M.ZELENA 1993 1.184.000 OPEL 0MEGA 2,0 RDEČA 1992 1.305.150 RENAULT 19 RN 1.4 M. SIVA 1995 1513.680 AUDI 100 2,3 E M. MODRA 1992 1.842.120 KREDITI ŽE OD T+0% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP:/AVWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ Pravega poletja letos sicer nikakor noče biti, toda dnevi so že dovolj topli, da se pločevina štirikolesnikov segreje na temperturo, ko bi vozniku in potnikom prijala ohladitev. Ko bo sonce doseglo svojo največjo moč, ne bo pomagal ne avtomobilski ventilator, niti odprta stekla, ne pogosto prezračevanje. Avtomobilska industrija že vrsto let pozna rešitev za tegobe vročih poletnih dni. Klimatske naprave, ki uspejo shladiti zrak v avtomobilskih kabinah na znosno temepra-turo, so bile sprva namenjene pretežno luksuznim avtomobilom, v zadnjih nekaj letih pa jih vgrajujejo tudi v manjše avtomobile. Klimatsko napravo je najbolj modro naročiti že kot del serijske opreme, kajti avtomobilski proizvajalci vgrajujejo klimatske naprave, ki so ustrezno prilagojene prostornini in moči motorja, ter drugim lastnostim posameznih modelov, s tem pa se tudi izognemo dodatnemu delu pri naknadni vgradnji. Če avtomobil nima serijsko vgrajene klimatske naprave, jo je seveda mogoče vgraditi tudi kasneje. Nekateri avtomobili imajo že pripravljeno napeljavo, pri drugih jo je potrebno urediti dodatno. Tudi na slovenskem trgu je kar nekaj ponudbe klimatskih naprav, ki so po lastnostih prilagojene posameznim znamkam in modelom avtomobilov oziroma motornim lastnostim in opremi, ki je že v avtomobilu. Pri kasnejši vgradnji je delo najbolje prepustiti strokovnja- kom, ker gre za sorazmerno zahtevno opravilo, nestrokovna vgradnja namreč lahko povzroči več škode kot koristi, poleg tega pa pooblaščeni prodajalci in serviserji za napravo in svoje delo nudijo tudi ustrezno garancijo. Klimatske naprave v grobem ločimo na ročne in samodejne. Pri ročnih zrak v avtomobilski kabini ohladimo s pritiskom na gumb za vključitev naprave, želeno temperaturo pa nastavimo kar s termostatskim stikalom, ki ga sicer uporabljamo pri ventilatorju. Uravnavanje temperature zahteva nekaj več dela kot pri samodejni klimatski napravi, kjer želeno temperaturo natančno nastavimo s pomočjo elektronskega prikazovalnika. Jakost vpiha-vanja zraka in usmerjanje oh-lajenega zraka je prepuščeno elektroniki, ki klimatsko napravo po potrebi izključi in tudi ponovno vključi. Cene klimatskih naprav se gibljejo od dobrih 200 tisočakov naprej, kolikor stane najcenejša mehanska naprava, cene samodejnih so seveda občutno višje. Prednosti, ki jih nudi poleti dobro ohlajen avtomobil, so seveda nesporne. Prijetna notranja tempertura povečuje varnost, saj ugodno vpliva na voznikovo po naprava Klimatsko napravo v avtomobilu lahko uporabljamo v# leto in ne samo v vročih po'e' tnih dneh. Ker klimatska na' ^a se cene niso usklajevale kar dve leti. V 2„jvaaro Petek cilj; postati najboljša tovrstna družba po kvaliteti Pove,i *\a naJvečja v Sloveniji," je na novinarski konferenci - ua| glavni direktor Jordan Klabjan. ?rdQn I.ZuJPan Ione Smolnikar, direktor OMV Istrabenz-a ^boht Jan m direktor podjetja Goldi Franc Košir so c"o odprli bencinski servis. ^traber^V1'^ novcga bencinskega servisa, v katerega je OMV P°djetja rv jžjl 340 milijonov tolarjev, je Franc Košir, direktor Sei>iSj Voldi d. o. o. V sodobnem svetu se moderni bencinski |Nbe in agaJaJ° standardom na področju tehnologije, po-j elcologijc. Temu se je uspešno prilagodila tudi družba jarnop0sjtraRenz, ki ima poleg osnovne ponudbe goriv Hi£ o- n' rnarket, avtopralnico, vulkanizersko dejavnost n n«rn ISlem delovanja črpalnih stolpičev je zaprt oziroma z or uhajajVsesavanjem hlapov, zato med točenjem goriva hlapi n ter nr a zta^ servis nudi še prodajo in razvoz kurilnega 2?' ^ pa 1° Plina- Zaenkrat bo odPrt vsak dan od 6. do 22. risali SC dnevni promet povečal, bodo čas obratovanja ^Cln 'ki * oSno drUŽba Istrabcnz je bila ustanovljena leta 1948, Crivati n"3 deJavnost pa je trgovanje z nafto in naftnimi I$aniziran anbS vključuje štiri samostojne družbe, ki so v K^nzjef dl"U2be z omejeno odgovornostjo. OMV T oldineu j etično najmočnejša in največja hčerinska družba *!8°vina .i Islrabenz. Njen predhodnik je bila Istrabenz »en ^ C predhodnik je °, ki je leta 1992 dokapitalizirala svoje vložkom podjetij OMV z Dunaja in INA iz dhB,cna h ~" '"^""i poujcuj urvi v l uunaja in ii-n/a iz J^Žbe Istr h ^C °^ ustanovitvi prevzela osnovno dejavnost Jena Drn, cnz- to je trgovanje z rnfto in naftnimi derivati. dMeriiie n ;,Jna mreža je najgostejša v zahodnem delu Jm 1 v sinCncilJ Pa Je geografska razširitev in 30-odstotni Ust in> si b,"111 Kot jc povedal direktor marketinga Iztok S?**! Stran?0 S Prijaznostjo in kakovostjo storitev prizadevali ,a*n0«r , am' /ato so si zadali marketinški streho • m. Kubc|j folo. q Sinik Cenejši internet za šolarje? V zvezi z Internetom je generalni direktor Telekoma dejal, da je pri nas 28 ponudnikov te storitve. Telekom ima 6000 naročnikov, po Zupanovih besedah pa se je po najnovejši podražitvi cena petih ur uporabe z 200 povečala na 600 tolarjev. Deset ur uporabe (telefon, naročnina) pri nas znaša 3860 tolarjev, v Avstriji 8 do 14 tisoč, v Nemčiji pa okoli 10 tisoč tolarjev, je povedal. Telekom je dal tudi pobudo, da bi skupaj z šolskim ministrstvom našli rešitev, ki bi pripomogla k znižanju cene interneta za šolajočo mladino. tehničnega v tržno podjetje. "Ne moremo čakati, da ljudje pridejo po priključek, temveč jim ga moramo začeti ponujati," je dejal. Telekom naj bi tudi postal poslovno prijazno podjetje, "doseči moramo odlično oceno", je poudaril, v ta namen pa vlagajo precejšnja sredstva v izobraževanje zaposlenih. Sicer letno za naložbe namenijo kar 20 milijard tolarjev, polovico iz lastnih sredstev, polovico pa preko posojil. V zadnjih letih so veliko vlagali v posodobitev telefonije na Gorenjskem in po Zupanovih besedah je gorenjska regija telefonsko dobro razvita. Marjan Volk, pomočnik generalnega direktorja v poslovni enoti Kranj, je povedal, da imamo na Gorenjskem 35 priključkov na sto prebivalcev, kar je več kot denimo v Španiji. Dejal je tudi, naj bi na Gorenjskem letos zgradili 3500 novih telefonskih priključkov, v prvih šestih mesecih pa je načrt presežen za dobro desetino. Stopnja digitalizacije na Gorenjskem je 68-odstotna, do leta 2000 pa naj bi vse analogne centrale zamenjali za digitalne, kar bo bistveno pripomoglo k večji kakovosti storitev. Precejšnjo pozornost bodo namenili tudi zmanjševanju števila dvojčkov, ki jih je v gorenjski regiji še vedno dobra petina. Sicer pa v naši regiji ni čakajočih na telefonske priključke, naročnikom priključijo telefon v dvajsetih dneh po podpisu pogodbe. • U. Peternel P* slogan "Pod EU pomaga pri postavitvi sončnih sistemov Denarne pomoči za 300 sončnih sistemov Dograditev enega sončnega sistema prihrani 200 litrov kurilnega olja. Kranj, julija - Agencija za prestrukturiranje energetike je konec junija z Evropsko komisijo podpirala pogodbo o projektu subvencioniranja sočnih sistemov v gospodinjstvih. Denarne pomoči v višini 180 tisoč ekujev bo dobilo 300 gospodinjstev. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je lani ze namenilo 30 milijonov tolarjev in doslej so 200 gospodinjstvom denarne pomoči že razdelili. Vse informacije dobite v energetskih svetovalnih pisarnah. Razpis je bil obljavljen avgusta lani, prijavilo se ie 297 občanov, ou tega je bilo 265 vlog popolnih. Odprt bo, dokler denar ne bo porabljen, zato je na voljo še 235 subvencij. Denarje moč dobiti za nazaj po zgraditvi sončnega sistema, ki deluje. Denarna pomoč zna-ša 18 tisoč tolarjev na kvadratni meter, dobiti jo je moč za največ Šest kvadratnih metrov sončnih kolektorjev, kar tako znala 108 tisoč tolarjev. Glavni namen projekta je, da bi čim več ljudi za ogre- vanje sanitarne vode uporabljajo sončno energijo. Na agenciji za prestrukturiranje energetike pravijo, da en sončni sitem prihrani 200 litrov kurilnega olja letno, v Sloveniji pa je bilo doslej postavljeih 80 do 100 tisoč kvadratnih metrov sončnih sistemov. Prihranki bi bili lahko še veliki, saj je v Sloveniji 650 tisoč bivališč, od tega 220 tisoč enodružinskih hišic. Za pripravo tople vode gospodinjstva porabijo 11 odstotkov končne energije, polovico tega bi lahko nadomestili s sončno energijo. Na agenciji za učinkovito rabo energije pa pripravljajo ustanovitev sklada za investicije v učinkovito rabo energije. Denar bo zagotovila domača komercialna banka, ki bo izbrana na razpisu, država bo prispevala 300 milijonov tolarjev za subvencioniranje obrestnih mer, EU pa namerava v okviru programa Phare prispevati dva milijona ekujev. Za sodelovanje se zanima tudi avstrijska vlada, ki bi zagotovila dva milijona ekujev. Delavci BPT Tržič stavkajo V petek so ustavili delo v vseh proizvodnih obratih in upravi, od včeraj pa je zaprta tudi tovarniška prodajalna. Tržič, 15. julija - "Za stavko smo se odločili, ker od vodstva nismo dobili zagotovila za takojšnje izplačilo majskih plač. V petek, 11. julija 1997, smo dopoldne ustavili stroje v tkalnici, ople-menitilnici in konfekciji, z delom pa so prenehali tudi v skupnih službah. Danes dopoldne smo zaprli vrata tovarniške prodajalne v Bistrici pri Tržiču, hidrocentrale pa so začele delati le s 75-odstotno zmogljivostjo. Če zahteve po izplačilu plač ne bodo uresničili, bodo centrale že od torka delovale le s polovično zmogljivostjo in v prihodnjih dneh tudi popolnoma obstale," je v ponedeljek napovedal Pavel Štefe, vodja stavkovnega odbora. Včeraj je dosedanji direktor podjetja Janko Maček pojasnil, da praktično ni nobenih možnosti za izplačilo plač pred koncem tega tedna. Trenutno iščejo možnosti, kje bi si izposodili potreben denar za plače. V podjetje je včeraj prišla nova vršilka dolžnosti direktorice, Doris Tudor iz Kranja, ki jo je upravni odbor podjetja imenoval v začetku julija. Do konca tega tedna naj bi ji Janko Maček predal vse posle. Že prej pa se bo z njo sestalo vodstvo stavkovnega odbora in skušalo najti dogovor o izplačilu plač, saj je od tega odvisno tudi prenehanje stavke. Delavci BPT Tržič so nazadnje dobili v prvi polovici junija aprilsko plačo, za letošnji regres pa so jim izplačali le 5 tisočakov v bonih. Zaradi denarne stiske so odločeni stavkati do uresničitve svojih zahtev. Za izplačilo netto plač 309 delavcem bi podjetje potrebovalo dobrih 19 milijonov tolarjev. Ker je trenutno ustavljen vladni projekt pomoči 11 podjetjem, med katerimi je tudi BPT Tržič, si vsaj iz tega naslova ne morejo obetati denarja. • S. Saje V TIO na čakanju Lesce, 14. julija - V TIO Pnevmatiki Lesce je moralo zaradi pomanjkanja naročil približno 30 delavcev na čakanje. Proizvodnja industrijske pnevmatike in hidravlike TIO Pnevmatika Lesce, ki tri leta posluje samostojno, prej pa je bila v sestavi Verige, je zadnje leto v krizi. Pred kratkim so zaradi pomanjkanja naročil na čakanje poslali približno 30 delavcev. V odločbah je zapisano, da se odločba nanaša na naslednje pol leta. Vendar nam je direktor Andrej Erman dejal, da so na čakanju le kakšen teden, odločbe pa so dobili 3. julija. V TIO je 77 zaposlenih, po direktorjevih besedah so do lanskega septembra poslovali pozitivno, nato pa so se razmere poslabšale in lansko poslovno leto so končali z nekaj milijoni tolarjev izgube. V krizo so zašli zaradi pomanjkanja naročil, saj so jim nekateri tuji kupci odpovedali kooperacijo, ker imajo tudi sami težave. Zato skušajo pridobiti nove kupce, kar jim je deloma že upelo, zato direktor pričakuje, da delavci ne bodo dolgo na čakanju. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO ■ ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE EUROPARTENARIAT FRANCE, Clermont-Ferrand 16. in 17. oktober 1997 Gospodarska zbornica Slovenije vas kot nacionalni koordinator vabi, da se udeležite srečanja malih in srednjih podjetij UEROPARTENARIAT FRANCE 97, tokrat v francoskem mestu Clermont - Ferrand. Predstavilo se bo 431 francoskih podjetij iz 7 regij in 12 gospodarskih panog. Poleg francoskih podjetij se bo sečanja udeležilo še preko 2000 podjetij iz 83 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Za prijavljena podjetja bodo vnaprej organzirani individualni razgovori s potencialnimi poslovnimi partnerji. Podjetja, ki so zainteresirana za udeležbo na EUROPATENARIATU FRANCE 97, naprošamo, da nas kontaktirajo na Območno zbornico za Gorenjsko, Bleivveisova 16, Kranj, tel.: 362 320, kjer boste dobili podrobnejše informacije in katalog francoskih podjetij. od 15.-25. julija Vam ponujamo POPUST za JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, fax: (064) 634-261 prodajna mesta: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:064/61-30, fax:632-761 KRANJ, Partizanska c. 26, tel./fax:064/211-232 Murka LESCE, tel.:064A718-110 GORENJSKI GLAS • 14. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votčjak Torek, 15. julija Lastninjenje Založbe Mladinska knjiga Novi zapleti pri lastninjenju MK Upravičencem bo vendarle uspelo vložiti certifikate v Založbo Mladinska knjiga, vendar zapletov še ni konec. Kranj, julija - Založbi Mla- jetje svoj certifikat vložilo dinska knjiga je uspelo v 609 upravičencev v vrednosti Uradnem listu objaviti pro- 120 milijonov tolarjev, od tega gram lastinskega preobliko- skoraj polovico zaposleni, os- vanja, kar jim je omogočil talo pa upokojenci, bivši za- sklep Ustavnega sodišča. Up- posleni in družinski člani, ravicenci so rok za vložitev Nominalna vrednost kapitala, certifikatov ujeli dobesedno predvidenega za interno raz- za rep, vložijo jih lahko do delitev, znaša 164 milijonov 30. julija. tolarjev. Za notranji odkup v Agencija za privatizacijo je 4^ odstotkov pa bo pred nekaj meseci preprečila namenjenih 329 milijonov to- objavo lastninskega program larjev kapitala. Založbe Mladinske knjige v Vendar v Mladinski knjigi Uradnem listu. Ustavno so- lastninskih zapletov še ni ko- dišče je odločilo, da je bil nec, so povedali na nedavni program sprejet in se potem- tiskovni konferenci. Hkrati s takem lahko objavi. V sklepu sklepom Ustavnega sodišča so Ustavnega sodišča je zapisano, dobili tudi odločbo Agencije da je bil v Založbi postopek za prestrukturiranje in privati- lastninskega preoblikovanja zacijo, ki jim nalaga vrsto zakonit, kar je odgovor devet- obveznosti, povezanih s prav- najstim pobudnikom, zaposle- noposlovno oziroma sodno nim v Mladinski knjigi, ki so uskladitvijo lastninskih raz- spodbijali uredbo o izdaji, merij in dodatnimi vplačili na razdelitvi in uporabo lastniš- račun domnevno oškodovane- kih certifikatov. ga družbenega kapitala ter Upravičenci so tako dobe- terja izdajo novih rednih del-sedno za rep ujeli veljavnost nic v dobro družbenega kapi-lastninskih certifikatov, ki jih tala. V Založbi Mladinska lahko vložijo še do 30. julija, knjiga pravijo, da so lastninsko se izteče tridesetdnevni ka razmerja že uskladili z rok od uradne objave. Po veljavno zakonodajo, zato so zadnjih podatkih je v pod- se zoper odločbo pritožili. Slovenski kampi na internetu Kranj, julija - Center za promocijo turizma Slovenije je pripravil podatke za uvrstitev 55 slovenskih turističnih kampov v evropski rezervacijski sistem "eCamp" na internetu. Podatke so pripravili v sodelovanju z nemškim podjetjem SASS Unternehmensberatung iz Hamburga. Slovenska turistična ponudba se bo s tem zelo približala močnemu evropskemu tržnemu segmentu, ki se želi o svojem počitniškem cilju odločati kar pred domačim računalnikom. Vsak kamp se na tem elektronskem vodniku po evropskih kampih predstavlja po različnih rubrikah: naslov, ponudba, varnost, cenik, prednosti itd. "eCamp" je prvi evropski rezervacijski sistem, kar pomeni, da bodoči gostje lahko svoj prihod napovedo oziroma rezervirajo prostor za kampiranja neposredno iz domačega naslonjača. Zdaj vsebuje informacije v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem in nizozemskem jeziku, tem se bo kmalu pridružila tudi slovenščina. V slovenske kampe pride največ gostov iz Nizozemske, Nemčije, Avstrije in Italije. SUZ, d.o.o. Center za svetovanje, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, Jesenice (v ustanavljanju) C. Železarjev 8, 4270 Jesenice Želite sprejeti nove izzive, ste samoiniciativni, radi delate z ljudmi, imate občutek, da bi lahko naredili več? IŠČEMO NOVE SODELAVCE ZA: * VODENJE PODJETJA - direktor (Vil. ali VI. stopnja izobrazbe - družboslovne usmeritve) * VODENJE PROIZVODNJE (VII. ali VI. stopnja izobrazbe - strojne usmeritve) * VODENJE MANJŠIH SKUPIN (V. stopnja izobrazbe - različnih usmeritev) * DELO NA PODROČJU SOCIALNEGA REŠEVANJA PROBLEMOV (VII. ali VI. stopnja izobrazbe - psiholog ali socialni delavec) * IZVAJANJE DEL NA KOVINSKO PREDELOVALNIH PROGRAMIH (IV, III. stopnja izobrazbe - kovinske usmeritve) K SODELOVANJU VABIMO NOVE PARTNERJE s programi, ki jih zaradi različnih vzrokov ne morete v celoti realizirati (razpolagamo s proizvodnimi prostori in kadri za opravljanje enostavnih del) Vabimo vas, da svoje pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujete na naslov: CPK ŽJ, d.o.o,., C. železarjev 8, 4270 JESENICE. O izbiri boste pisno obveščeni. Priprave na obrtni sejem Kranj, julija - Že nekaj časa potekajo priprave na obrtni sejem, ki ga bo Gorenjski sejem priredil nkati s sejmom SQ in stanovanjskim sejmom. Zlasti gorenjske obrtne zbornice si žele, da bi ponovno bolje zaživel. Gorenjski obrtni sejem je bil nekdaj bolje obiskan, v zadnjih letih je prišlo do njegove stagnacije, zdaj pa bi mu radi dali večjo veljavo in odmevnost. Za to si prizadevajo predvsem gorenjske obrtne zbornice in gorenjska gospodarska zbornica, že od aprila o tem potekajo dogovori. Doslej so se dogovorili, da bodo obrtni sejem oziroma sejem malega gospodarstva pripravili hkrati s sejmom Slovenska kakovost in stanovanjskim sejmom, torej v času od 9. do 12. septembra. Privabiti bodo skušali kar največ razstavljalcev, predvsem člane obrtnih zbornic, katerih dejavnost se vsebinsko vključuje v stanovanjski sejem: mizarji, tapetniki, krovci, instalaterji, zidarji itd. Seveda pa se lahko predstavijo tudi drugi. K sodelovanju bodo povabili strokovne institucije, ki bodo dobrodošle v spremljajočem programu sejma. Poudarek naj bi dali povezavi obrtništva z večjimi industrijskimi in trgovskimi družbami. Sodelovale naj bi tudi srednje strokovne šole z Gorenjske, na ogled sejma pa naj bi povabili učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Sejem bo poslovne, ne prodajne vsebine, za popestritev pa nameravajo predstaviti domačo obrt. Sodelovanje je že potrdila Gospodarska zbornica Koroške iz Avstrije in tamkajšnje združenje za obrt, ki nameravata predstaviti model avstrijskega obrtništva ter odnos med obrtnimi zbornicami in občinami. Naše strokovne institucije pa bodo predstavile zaščito industrijske in intelektualne lastnine, standardizacijo in podobno. Za okroglo mizo nameravajo povabiti gorenjske župane in spregovoriti o najbolj perečih problemih obrti. Sklad za pospeševanje obrtništva na Gorenjskem pa namerava najboljšim podeliti priznanja. MEŠETAR Odkupne cene za živino Pri odkupnih cenah za živino še vedno ni bistvenih novosti-^ zastojih pri odkupu živine ne govorijo več, stanje pa se J> ^ normaliziralo. Nekateri odkupovalci napovedujejo tudi odstotni padec staleža mladega pitanega goveda. GKZ Bohinj Srednja vas cenik velja od 22. 2.1996 NETO CENE Klavnica Radovljica cenik velja od 15. 6.1996 CENE NETO 1. E„ E, 2. E.. E„U„ U, 3. E„U„ U„R„R, 4. U„ R„R„0„0, 5. K 0„0, 6. 0„ P,.P„P„P..P, 1. E, E, 2. E„E„U„ U, 3. E„ U.,U.,RVR. 4. U„ R,, K 0„0, 5R„0„0, 6. 0„P„P„P„P.,P, 502,57 484,62 448,72 403,85 358,98 269,23 500,00 440,00-490,00 430,00-480,00 410,00-460,00 320,00 256.00 Dunajsko predstavništvo na drugem mestu Kranj, 14. julija - Med dvajsetimi nacionalnimi turističnimi uradi na Dunaju se je slovensko uvrstilo na drugem mesto, na prvo turško. Oceno je prvič napravila strokovna revija Reisemagazin, pred petimi leti jo je zadnjič naredila revija Hotel & Touristik. Vsa predstavnišva so dobila enaka vprašanja in sicer zahtevek po gradivu in informacijah za potovanja željno tirolsko družino z otroki in majhnim psom. Ocenili so hitrost, prijaznost, poštne stroške, objektivnost itd Med novimi predstavništvi sta najboljši vtis naredila urada Madžarske in Slovenije, čeprav se je pri Madžarih zataknilo pri hotelski namestitvi psa. Za prijaznost je naše predstavništvo, ki ga vodi Jan Ciglenečki, dobilo čisto enko, kar po avstrijsko pomeni odlično. Na zadnjih treh mestih so Francozi, Španci in Italijani, torej najmočnejše turistične države, ki se jim ni treba več tako truditi. V GKZ Bohinj vam bodo kilogram telečjega mesa 800 tolarji. V Klavnici v Radovljici odkupujejo teleta za .« 520 tolarjev za kilogram žive teže, meso telet za zakol pa , bodo plačali med 750 in 850 tolarji. Farmski prašiči vam do Bohinju prinesli 270 tolarjev za kilogram žive teže, v Rado J.(, vam bodo plačali pet tolarjev manj, v Radovljici pa odkup J ^ tudi jagnjeta in kozliče, njihova odkupna cena za kilogram pa znaša tisoč tolarjev. Prikaz delovanja strojev za obdelavo tal Kmetijska svetovalna služba in strojni krožki pripravljata v soboto, 19. julija, v Arji vasi osrednji poletni prikaz delovanja strojev za obdelavo tal. Prikaz se bo začel ob 9. uri z ogledom strojev, uro kasneje pa bodo začeli s samim prikazom delovanja strojev. V primeru slabega vremena bo predstavitev dan kasneje, v nedeljo, 20. julija. Na predstavitvi bodo prikazali štiri skupine obdelave tal in setve: - strniščna obdelava tal (rahljalniki s preprostimi se-jalniki za strniščne posevke, vrtavkaste brane ) - oranje z obračalnimi Pllf - dopolnilna obdelava 1 setev v enem preh°,đ (vrtavkaste brane in seja11« ca, prekopniki in sejali^,, predsetveniki kompleksni izvedbe...) - neposredna setev kor v rastlinske ostanke Na predstavitvi bodo topani vsi pomembni proizvajalci kmetijskih fl jev. Poleg prikaza obdela si bodo udeležnei lahko op dali tudi ponudbo strni^ dosevkov ter preizkusili £fj torske sedeže na pri* Priprave na mariborski sejem Gosttur Kranj, julija - Peti turistični sejem Gosttur bo v Mariboru potekal od 7. do 12. oktobra, na njem se bodo predstavili tudi zamejski Slovenci. Prvi dan sejma se bodo zamejski Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske predstavili skupaj, sledili pa bodo Koroški dan, Dan tursitičnih in gostinskih podjetnikov iz Italije, Dan Slovencev iz Goriške, Benečije, Rezije in Kanalske doline, Dan tržaških Slovencev in Dan porabskih Slovencev. Vsi bodo sodelovali na mariborski turistični borzi. V letu kulture v turizmu bodo predstavili pisane možnosti sodelovanja Slovencev z obeh strani meje na področju turizma in gostinstva, začenši s spoznavanjem bogate naravne in kulturne dediščine. BtOENERGETIK JASNOVTOEC iRJDtOLOO ERIK RUBIKON VEDEŽEVANJE 0904270 Dodatne informacije dobite pri svojem sveto TOCOVORI V STISKA lah vat! DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 i SKRIVNOSTI LJUBEZNI ■ ooznnk 090 75 17 fiWrkemann ^^*! Za ljudi, ki so zar<4 svojega poklica veliko na nog** za vse, ki imajo težave z bolečimi noga za ljudi, ki skrbijo za svoje zdret^ Vrhunska ortopedska obutev, izdelana rO&n iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna klasična, vendar je preprosto najboljša oba' te* Med i san d.o.o., Kidričeva 47 a, Zlato polje, tel.:064-226- UJSU i'1'" VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno ureme z občasnimi krajevnimi Plohami in nevihtami V sredo in četrtek bo zmerno jasno in sveže. LUNINE SPREMEMBE V soboto je ob 23.44 nastopit prvi krajec, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Ansambel Grege Avsenika Nastopanje po Sloveniji Ansambel bo imel več samostojnih nastopov, skupaj v zasedbi pod naslovom Avsenikovi večeri pa osem do deset. S samostojnimi nastopi se bo ansambel Grege Avsenika predstavil tudi doma na vrtu. Glasba Grege Avsenika pa Je v programu dopolnitev in poživitev glasbene uspešnosti in tradicije družine Avsenik. kaj smo pisau nekoč I ^a vPrašanje, kateri so slovenski športniki, ki so na nskoietni olimpijadi v Atlanti osvojili četrta mesta, vas je n aw'no odgovorilo kar precej. Izžrebali pa smo astednje: 1. Roman GABRIČ, Zoisova 46, 4000 Kranj; fiPo 6 GUBANC> Šorlijeva 3, 4000 Kranj; 3. Cvetka PlRcANT' Trg svobode 25> 4290 Tržič: 4- Leopold Alpska c. 1, 4260 Bled; 5. Vojko POLJANEC, danska 5, 4226 Žiri. nff clanes smo vam pripravili nalogo do konca napisati odi* ^ ga ^ pri 'nterviuiu z 20-letno Mojstrančanko, xj no Plezalko Martino Čufar zapisal novinar Igor Kav-c- začetek je takle: VSAKA SMER JE ZATO, DA......... naf^ Vam Poma9amo toliko, da si omenjenega lova Igor ni izmislil sam, pač pa je to Martinin zelo irniv moto, katerega zelo enostavno, preprosto a Za t-nadvse P°9urnno sporočilo bi lahko pri dosegu ovijenih ciljev pomagalo še marsikateremu športniku Pa tudi podjetniku. Grega, ko beseda nanese o lokalu v Begunjah in o njegovi glasbi, zaradi katere je tudi ustanovil svoj ansambel, pravi, da so prostor, gastronomija in glasba zanimiva kombinacija. Sicer pa je ansambel predvsem potrditev poznavanja različnih glasbenih stilov. Družinska tradicija z različnimi glasbenimi izročili pa se še posebno odraža na kaseti, ki je izšla ob odprtju nove dvorane v Begunjah. Tudi na tej kaseti, ki jo sestavljajo ansambel Grege Avsenika, Gašperji, Slavko Avsenik in duo M4M je izrazita raznovrstna melodičnost z različnimi glasbenimi izročili. Seveda pa je vso svojo značilnost in originalnost Grega s svojim ansamblom predstavil na kaseti Ko nov dan se prebudi. In kakšen je sestav ansambla Grege Avsenika? Tone Črnuga skrbi za spremljavo na kitari, Janez Krt igra trobento, Jure Valjavec pa klarinet. Harmonikar v ansamblu je Tomaž Cilenšek, Uroš Primožič igra ritem kitaro, Klemen Repe pa bas. Marjana Mlinar je pevka v ansamblu, Matjaž Mrak pa pevec. Vodja ansambla in solo kitarist pa je Grega Avsenik. Pred kaseto Ko nov dan se prebudi je izšla kaseta Avseni-kov večer, na kateri se prav tako predstavlja Grega s svojim ansamblom. Kaseta pa je prav tako naprodaj v trgovinah s kasetami po Sloveniji in v galeriji Avsenik v Begunjah. Producenta kasete Avsenikov večer sta Slavko Avsenik mlajši in Robert Smolnikar (4 skladbe). Kaseto je izdala Založba Obzorja d.d. Maribor, glasbeno založništvo Helidon Ljubljana, urednik izdaje pa je Slavko Avsenik mlajši. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBEMKI MESECA - KUPOM Moje vprašanje za : Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Zafiuf* naSa gorenjska zasebna *°tnh 56 je odločila za P0' Ponu€n pro)ekt: v nakup mm G0v,a. knJigo pod naslovom Porini Za vse Priložnosti. V buč,01 Provi, da knjiga vse-oj Krafek pregled govorništva PfakrJ do moderne dobe, govn napotke za pripravo govor0 ln kar 130 Primerov de/0v°V ^a vse priložnosti: na dru*;"6?1 Mestu, v javnosti, v v i-/,1k l m in zasebnem krogu, govoJ!! in Oženjih, žalnih orov m 2.500 citatov velikih 2^,^ Politikov. ««Cula-*e pravi> da ob bostp Jlge m P°tleJ> ko J° bostl prebrali> nikoli več ne Posl0vnastopili v Javnosti, pred prijal n.lmi Partnerji, sodelavci, nJJe')i ali pred sorodniki ne-ampak boste imeli in spontano, ga opravili največji go- podrejenega ob direktorjevem odhodu in podobno. Pozdrav sodelavcu ob njegovem okrevanju?!? Lepo vas prosim, saj ja živimo v Sloveniji! Če gredo danes slovenski delavci po čistem naključju in po poznanstvu z dohtarji na kakšno okrevanje, se, pod prvič: ne vrnejo več, ker se nimajo kam vrniti, saj je v bednih štirinajstih dneh firma lahko v stečaju, pod drugič pa delavca po okrevanju nihče še Spodbudni nagovor delavcem ob začetku leta? Tudi ta je bosa. Le kje ste še videli direktorja ali našega managerja, da bi ob začetku leta stopil pred delavce, jim naklonil nasmešek in jim. rekel vsaj: živio, raja, zdajpa gremo, veselo na delo! Manager pride s tistim poslovnim kovčkom, ki se mu še vedno reče intelektualna proteza, se zavali v naslonjač, nekaj zabevska in se gre telefoniado s takimi poslovnimi špekulanti kot je on sam. 0ti Pitali Časov- Tako boste PrimPr r°Jeni govorec in našli sicer „ ,esede tudi tedaj, ko bi y ostali brez besed. Nenan Zal°l°a kot zaloiba, si reff0nudha /« Pač taka, vsak Kb njegovem okrevan- So sP°dbud-tQ (kick dt'iavcem oh začetku Podjetja 8°Vor direktorja «^^M na temo plače, govor Tema tedna Glosa Revsk in bevsk, ne pa govor Neka gorenjska založba nam ponuja Izbor prijaznih nagovorov, tudi na delovnem mestu. Le komu in zakaj, saj pri nas velja samo še revsk in bevsk in delaj, dokler ne podležeš... povoha ne. Pri nas ni šel na okrevanje, pri nas je »zabuša-a slabšem kot hlapec Jernej. V teh časih in v teh krajih kar izgine kot kafra, kot da ga nikoli sploh bilo ni, žalujoči sodelavci pa nimajo sedmine za dobrimi starimi časi, ampak so pretežno veseli, da je odplenkal. Zdaj imajo sami več »šans«, da ne bodo presežek. Grozljivo, a ra z um I ji v o k ruh oborstvo. Kot v kakšnem mafijskem filmu plešejo podložne tajnice okoli njega, raja tam dol v fabriki pa v vročini in pari dela za 400 mark. Govor direktorja na temo plače? Ježešna - če imajo delavci srečo, svojega direktorja kvečjemu vidijo na kakšni strašno pomembni televizijski okrogli mizi, kjer pletenici o trgu in astronomskih stroških dela. Mimogrede: ali ste sploh kdaj, odkar smo v tržnem gospodarstvu, slišali enega samega slovenskega direktorja, ki je pred kamerami dejal, da je treba delavstvo stimulirati, mu kdaj pa kdaj prišepniti, da je vendarle kar garaško ali ga celo slišali, da je z delavstvom treba drugače kot samo na revsk in bevsk? Če ste, prosim, povejte: da ga prikujemo v zvezde na vekov veke. Govor podrejenega ob direktorjevem odhodu? Ta je šele bosa! Tu sta samo dve možnosti: ali direktorja prisili k odhodu kakšna gospodarska kriminaliteta ali tiralica ali pa je absolutno nenadomestljiv in mu nihče nič ne more. Preprosto ostane doma in čaka, kdaj ga bodo pohopsali, ali pa v praksi direktorjevega odhoda sploh ni. Če pa je, potem so silno redki direktorji, ki bi mu podrejeni kupili za spomin kakšno grafiko in ga prijazno pospremili v pokoj. Nad temi govori, ki nam jih ponuja založba, se lahko pošteno zamislimo. Prihajajo kot z Lune ali z drugega, nam tako odtujenega sveta, da si predstavljati ni več mogoče. Vse vrednote, vso moralo, poslovno in medčloveško, smo pokopali, za devetimi gorami in vodami. Kam smo prišli, kam gremo? Pripovedujte o tem, kakšen je vaš kolektiv in kakšne govore in bonton gojite med seboj in z nadrejenimi, kakšnemu civiliziranemu tujcu - ne bo razumel. Revsk in bevsk in polena pod noge - to je na splošno ali vsaj v večini primerov slovenska kultura, ne pa pozdravni nagovori. Bog - kakšna družba! • D.Sedej ŠIFRA: ARA Moje življenje je ena sama napaka. Ne gre mi ne v ljubezni, vedno imam zdravstvene probleme, pa tudi stanovanjskega problema ne morem rešiti. Kakšni so moji grehi, da jih moram plačevati? Ali bo kaj bojše? ARION: Draga bralka, vaše pismo objavljamo v močno skrajšani obliki, ker ste vi to želeli. Iz vaše karte je razvidno, da vas je usoda še posebej zaznamovala s krizami in preizkušnjami, tudi vaše vsakodnevno delo je vir vaših preizkušenj in osamljenosti. Močno se želite uveljaviti in uspeti, želite biti sprejeti s strani drugih ljudi, vendar pri tem podcenjujete sebe in svoje kvalitete. Da boste uspeli, v kar vlagate ogromno energije, se morate naučiti najprej ceniti kot osebnost, pričeti morate brezpogojno verjeti v svoje kvalitete in sposobnosti. Svoja stališča do uspeha in ugleda, pa tudi do avtoritet, morate popolnoma preobraziti. Moralna kriza, psihični in zdravstveni problemi ter obžalovanje z vašim delom, po drugi strani pa želja po boljšem in lepšem življenju vam prinašajo ogromno notranjo razdvojenost. Nehajte se zapirati vase, toku življenja pričnite zaupati, ljudem se približajte z odprtim srcem in tudi z zaupanjem. Ravno vaše lastno nezaupanje, pomanjkanje čustvene varnosti, ki ju občutite, vas ovira. Nehajte iskati razloge in opravičila in začnite delovati v želeno smer, to je v iskanje boljšega in kvalitetnejšega življenja. Nasprotja v vas so zelo močna, zato vas včasih vse tako zbega, da že ne veste, kaj hočete. Vseeno je, kje živite, v Sloveniji ali v tujini, vaše počutje ni toliko odvisno od tega. Vaše dobro počutje je odvisno od vaše notranje usklajenosti s svojimi najglobljimi željami in občutji. Če boste pričeli dvelovati na način, da boste znali prisluhniti sami sebi, ste na najboljši poti, da se vam vaša pot odpre v lepšo prihodnost. Na žalost ne more nihče drug ničesar storiti namesto vas, za vse morate poskrbeti sami. Mi vam poskušamo pokazati pot, ki pa jo boste morali prehoditi sami. Želim vam veliko moči, ko boste sprejemali odgovornost za svoja (ne)dejanja. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE 8: 063/481 -891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE •: 063/461 -891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM MILUAN FILIPOVIĆ, 5 in SJLAVICA BOJIC, Jesenice, 7. junija 1997 Jesenice, Ul. bratov Rupar DrijenČa 236, BiH Jesenice, 5. julija 1997 - ALE MULAUĆ, Jesenice, C. Revolucije la in SANELA CEPIČ, Jesenice, C. talcev 7 b; VLADIMIR ANDOLŠEK, Blejska Dobrava 48 in VANDA KOS, Blejska Dobrava 48 Podatke o mladoporočencih pošiljata le upravni enoti Kranj in Jesenice. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. O dokumentu Quo vadiš, izgubah in nedoseženem načrtu TVS - kako iz krize? Ljubljana, 14. julija - Minuli četrtek je zasedal Svet RTV Slovenije, največ polemik pa sta povzročili razpravi o problematiki nacionalnih TV programov ter o poslovanju RTV Slovenije v prvih petih mesecih letošnjega leta. Po besedah programskega direktorja Janeza Lombergerja, ki je svoje zamisli predstavil v dokumentu Quo vadiš, naj bi manjšinskim programom v prihodnje namenili le minimalen, zakonsko določen znesek, regionalna centra v Mariboru in Kopru pa naj bi sama našla svoje vire financiranja. Nadalje naj bi za popestritev dokumentarnega, kulturnega, umetniškega ter otroškega in mladinskega programa namenili deset odstotkov naročniškega denarja, simfoničnemu orkestru in Big bandu pa naj bi ukinili popolno financiranje iz naročnine. Na seji je bilo med drugim tudi povedano, da je Javni zavod RTV Slovenija od januarja do maja 1997 posloval z izgubo, ki znaša približno 340 milijonov tolarjev. Razlog za to so predvsem premajhni marketinški prihodki. Člani sveta so vodstvu očitali neenotnost, zaradi česar naj bi bila otežena prenova podjetja, kar pa je generalni direktor Janez Čadež odločno zanikal. Hkrati pa je svet od njega zahteval, da do naslednje, jesenske seje izdela poslovno programski načrt. Sejo so zaključili s potrditvijo sprememb Pravilnika o podeljevanju nagrade Frana Milčinsekga Ježka ter razpravo v zvezi s programom madžarske skupnosti. Barbara Hartman SREDA, 16. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 11.00 Zbogom, lepotica moja, pono-vetev ameriškega filma 12.35 Svet čudes, ponovitev avstralske dokumentarne oddaje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Planet In, ponovitev 15.10 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 S Kazino do plesnih korakov 17.35 Utonilo je sonce, slovenska nadaljevanka 18.15 Moesha, ameriška humoristična nanizanka 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.35 Glasbena oddaja 22.00 Odmevi 22.35 Caroline v velemstu, ameriška nanizanka 17/23 22.55 Svilene sence, ameriška nanizanka 14/22 23.40 Videoring TVS 2 9.00 Euronews16.10 Svet poroča, ponovitev 16.40 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 16.55 Poletna noč, ponovitev 16.55 Caroline v velemestu, ameriška nanizankal 6/23 17.20 Svilene sence, ameriška nanizanka 13/22 18.05 National geo-graphic, ameriška dokumentarna serija 2/20 19.00 Filmski triki, ameriška dokumentarna nanizanka 19.25 Atletski miting za grand prix, prenos iz Niče 22.00 Omizie 23.30 Slovenski jazz iz kluba Gajo: Sheila Jordan in Peter Mihelič trio TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.45 Navihančki, risanka 11.05 Prosim, ne jejte marjetic 11.35 Ta čudna zanost 12.00 Korak za korakom 12.25 Oprah Show 13.10 TV prodaja 13.30 Alo, alo 13.55 Bergerac, ponovitev 14.50 TV prodaja 15.10 Mal-divi, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Dar neprecenljive vrednosti 17.45 Drzni in lepi, 174. del ameriške nadaljevanke 18.10 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.40 Charles je glavni, ameriška humorostična nanizanka 19.05 Srečni časi, 4. del ameriške humoristične nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Beg iz New Yorka, ameriški barvni film 22.30 Mantis, ameriška nanizanka 22.55 Alo, alo, angleška humoristična 23.20 Oprahin gost: Cindv Cravvford 0.15 Življenje v mestu, ponovitev 3. dela novozelandske nanizanke 1.05 Živeti danes: Zločin na gradu, dokumentarna oddaja 1.30 Aroma srca,dokumentarna oddaja 1.55 TV prodaja 2.15 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Partnerja 13.00 Taksi 13.30 Bolnišnica upanja 14.30 Zlatolaski 15.00 Varuška, ponovitev 15.30 Mamice, ameirška nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Ne- varni Havaji, ameriška nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Skodrana suzi, ameriški barvni film 22.00 Pleško, angleška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Nepozabne romance, Mogambo, ameriški barvni film 2.00 24 ur 2.30 POP 30 TV 3 8.15 TV shop 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.15 Vera in čas 17.15 TV prodaja 17.30 Nočni popotniki, otroška nadaljevanka 18.00 Pujsek Robinson, risani film 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Zeleni detektiv, risana serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, 1. del nadaljevanke 22.00 Življenje rastlin 23.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 0.45 TV shop HTV 1 11.00 Neskončno potovanje, dokumentarna oddaja 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Šalo na stran, angleška humoristična nanizanka 14.30 Otroški program 17.25 Poročila 17.35 Obalna straža, 99/160 del nanizanke 18.20 Folklorna oddaja 18.30 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Turistični magazin 21.05 Skice, dokumentarna oddaja 22.05 Opazovalnica 22.25 Dolina zlata, dokumentarna oddaja 23.30 Spomladanski hudourniki, italijansko-francosko-britanski barvni film 0.10 Poročila HTV 2 12.40 TV koledar 12.50 Črno-belo v barvah: Broadwayska melodija leta 1940, ponovitev ameriškega filma 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.35 Maslinski dvorci, ponovitev 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo18.30 Skrivnostni svet A. C. Clarka, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Sestre, ameriška nadaljevanka 21.20 Filmi Ginger Rogers: Živahna dama, ameriški film 22.55 Zakladnica, glasbena oddaja 23.40 Varuhi časa AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 9.05 Alf, ponovitev 9.30 California High School 9.55 Zemlja 2 10.40 Columbo.Rože zla, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Zemlja 2 16.25 Airvvolf 17.15 Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno pnjazna družina 19.00 Clavtonovi, ameriška humoristična serija 19.30 čas v sliki 20.02 Šport 20.15 James Bond: Dih smrti, angleški film 22.00 šport: nogomet 23.20 Čas v sliki 23.25 Kraj zločina: Pobeg v smrt, nemška tv križanka 0.45 Vroča dediščina v L.A., ameriška drama 2.50 Dvojni sum, ponovitev ameriškega trilerja 4.20 Močnejši od verig, ameriška drama AVSTRIJA 2 6.15 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Grad ob vrbskem jezeru, Beli konji iz Lipice 9.55 Bogati in lepi 11.35 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10Ljuba družina 13.55 Trije zapeljive! 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Monev maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Monev maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Viharno srečanje, nemški film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Vrelišče: Nacistično zlato v švicarskih bankah 23.25 Gospa Gerti 0.35 Apropos film 1.05 Pogledi od strani 1.10 Čas v sliki 1.40 Po dolgem času: Ločitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji 5.00 Strašno prijazna družina TUDI DRUGJE JE LEPO Morje, neznosna vročina, plaža, poležavanje, izleti In šport ob morjau sta eni strani, izleti v narvo, sproščanje v senci, sprehodi - druga stran, uživanje doma, vsakodnevno delo, občasen obisk enega izmed domačih kopališč, sosek ali krajev, športne aktivnosti po naših zmožnostih, to je tretja stran današnjih poletnih dni, četrte ne bomo napisali, saj bo nastala v vaši domišljiji, mislim, da vam ne bo dolgčas, če pa vam že je - preživite prijeten čas v družbi RADIA TRŽIČ vsak dan, posebno ob četrtkih ob 16. uri - ob torkih in petkih prelistajte GORENJSKI GLAS in ne pozabite nove dvojne številke revije OTROK IN DRUŽINA. To so bile razgibane ideje za preživetje nekaj poletnih dni. Vsi, ki radi potujete, pa spoznajte turlstično-zgodovlnski kraj IZOLO - prvotno obmorkso mesto, ki je prvič omenjeno I. 972 (najprej je postalo last oglejskih patriarhov, nato pod beneško oblastjo, kasneje pod Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo, Slovenijo). V 19. st. so nekdanje mesto s starim jedrom na otoku povezali s kopnim. Ljudje 90 živeli predvem od ribolova, kmetijstva, vinogradnišva in vrtnarjenja, po letu 1879 pa so se zaposlili tudi v industriji v tovarni za predelavo nb, kasneje sta nastaii še 2 tovarni - izdelovanje igrač in ladjedelica. Mesto je začelo z ribolovom že v 10. st. (vendar gotovo je bil razvit še prej). V nekdanji rimski naselbini v Simonovem zalivu (v morju je še viden del nekdanjega pomola rimskega pristanišča Hallaetum) so našli obtežllne naprave za ribiške mreže. Ribolov so združili z kakovostnim izolskim vinom in olivnim oljem, ki je bil prava dvorska poslastica. Med 15. - 19. st. pa so Benečani razširili čipkarstvo. Staro mesto je bilo dozidano, vendar je obzidje Imelo morska In kopenska vrata. Morska vrata so povezovala svet s pristaniščem in glavnim trgom. Staro mesto Ima zanimivo, vredo ogleda Župno cerkev sv. Mavra (baročne slike, monstranca iz 14. st., Palača Besen -ghi degliugli iz konca 18. st., Manziolijeva hiša 1.1470, hiša Lovisa). V Izoli prevladujejo ozke mestne ulice z značilnimi sredozemskimi hišami, če se odpravljate proti morju -veliko strpnosti, predvsem za srečno in varno pot, pa ne pozabite na kakšno kartico, na naslov RADIO TRŽIČ, Balos 4, Tudi drugje je lepo. Janja Budil in Dužan Dolinar T R Z I C TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test siika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni TOP spot19.10 Poročila Gorenjske 19.25 Izbor iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni TOP spot 20.10 Potovanja: Holandija Zuiderzee muzej na prostem 20.20 Zolandsk! stoletni boj z morjem 20.30 Župan z vami: Občina Kranj, ponovitev - župan: Vitomir Gros (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 21.25 EPP biok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP biok 18.20 Koncert violinske šole na Bledu v cerkvi na otoku 19.15 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.60 Nočno videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski pnspevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program. Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRZIC Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico polno informacij in zanimivosti iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico informacij podjetnikom in tistim, ki bi to želeli postati. Tudi kakšen razpis bo zraven. Poročila radia Deutsche VVelle, bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu, tokrat z našimi znanimi gosti, Drznimi znanilci sprememb iz Jalnove knjigarne v Tržiču. Ob 17:45 Govorimo o filmu. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodili ob 18:25, gostje bodo Avia Band. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Tednik -občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12 30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi taksno 8.46 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dober dan z Majdo Juvan 10.06 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Zdavih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.30 Kovinotehna 12.00 BBC 12.30 Akciia naj zdavnik 1245 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obveSča, komentira 15.30 Pol ure zimzalenih melodij 16.00 DJ Dakkv 17.15 Novice 17.26 Crna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovanje za naj naj pesem tedna 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vic dneva 19.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. tnf oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radiiska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo prodajajo, .. 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ 2. m 4 teden svetovanje s področja VRTIČKARS7 -VA INZDRAVILNIH ZELIŠČ 1200 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 -Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu Luč v temi. 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov In invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modreiem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... in trio zagnancev - Tomaž, Dušan in Mojca - Vas vabimo na zabavo vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz, na žur ob slovenski zabavni glasbi... pridružite se nam... postali si bomo viti... Kdor nas še ne pozna, naj si le vzame urico časa in prisluhne vsem mogočim ritmom, ki jih izberejo izključno ljubitelji Ta dobr'h 10 To je prava "mineštra" slovenske glasbe: starejša, novejša, pa pop ali ročk, sentimentalna ter. ka| bi naštevali.. Okusov je toliko, kolikor je predlogov, zato le pišite in izberite po mili volji. Naš naslov pa si ie zapomnite: Radio Tržič, BaJos 4, 4290 Tržič - 19. 7. pa bo mogoče tdi za Vas srečna sobota, kot je bila za Vero Dolenc iz Žirovnice in Tončko Štefe iz Tržiča. Iskrene čestitke! Zatorej, povabilo velja, slišimo se že to soboto! LESTVICA TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ: 1. Oliver Antauer - Baby (2) 2 Dominik Kozarič - Ostani taka kot si (3) 3. Kingston - Hladen kakor led (2) 4. MI2 - Čutica (2) 5. Pankrti - Bandiera rossa (2) 6. Vladimir Samec - Včeraj še, ko bil sem mlad (novost) 7. M4M - Hej, mister (novost) 8. VVerner - Sam (novost) 9. Obvezna smer - Srce je popotnik (novost) 10. Pop design - Srce je zašlo (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia TVžič Glasujem za: Moj predlog: Mo naslov: KINO CENTER amer. thnll. UMOR V BELI HIŠI ob 17. in 19. uri, amer. zgod. spekt POGUMNO SRCE ob 21. uri STORŽIČ DO 7. AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR DANES ZAPRTO! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom TI, TI LAŽNIVEC ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amor. kom. PLAČANEC ob 20.30 ČETRTEK, 17. JULIJA1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.05 Videoring 11.00 Cadfael, ponovitev angleške nanizanke 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.55 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francosko-kanadsko-angleš-ka risana serija 17.35 Tom in Jerrv, risanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Moški in ženska so ustvarjeni za srečo, francoska drama 22.00 Odmevi 22.35 Poletna noč: Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Svilene sence, ameriška nanizanka 23.40 Tednik, ponovitev 0.30 Videoring 1.00 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 14.50 Poletna noč, Caroline v velemestu, ponovitev 15.15 Svilene sence, ponovitev 16.00 Atletski miting za grand prix, prenos iz Niče 18.35 Filmski triki, ponovitev ameriške-dokumentarne nadaljevanke 19.00 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Bettv, francoski barvni film 21.45 Gibljive slike 22.20 Alice, evropski kulturni magazin 22.50Koncert ob 75-letnici profesorja in akademika Uroša Kreka, 1. del 23.40 Koncert orkestra slovenske filharmonije, C. Debussy: Iberia KANALA 7.00 Video strani 10.45 Navihančki, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, ponovitev 11.35 Ta čudna znanost 12.00 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Shovv 13.10 TV prodaja 13.30 Alo, alo, ponovitev 14.00 Mantis, ponovitev 14.50 Tv prodaja 13.10Dannyjeve zvezde, pu-novitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah shov: Pozdrav materam 17.45 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.10 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.40 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Eddie in križarji, ameriški film 22.05 Remington Steele, angleška nadaljevanka 22.55 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Tihotapci, angleška nadaljevanka 0.20 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 1.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev 2,15 TV prodaja/Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Partnerja 13.00 Taksi 13.30 Dangerfield, angleška nanizanka 14.30 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 15.00 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 15.30 Mamice, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Družinski album, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke 21.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Argument 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Playboy: Skrivne izpovedi m sanjarije, 16. del erotične seri|e 0.30 Nepozabne romance: Od tod do večnosti 2.30 24 ur 3.00 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 15.00 Utrinek 15.30 Kako deluje tržna ekonomija, 3. del japonske serije 16.15 Plemeniti vitez Roy, ponovitev risanke 17.15 TV prodaja 17.30 Zeleni detektiv, ponovitev risane seri|e 18.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Utrinek 20.00Zeleni detektiv, risana serija 20.30 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 21.20 Diplomiranec, ponovitev filma 22.45 Utrinek 23.15 TV prodaja 23.30 TV dnevnik 23.40 Komercialne predstavitve a nO DO"™ 7.45 TV koledar 7.55 Poročna "f"^ jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški proa^ 10.35 Kdo je šef?, humoristična na" -v, 11.00 Neskončno potovanje doKum" ^ oddaja 12.00 Poročila 12.25 M^S^a* hiška nadaljevanka 13.10 Santa »» 4_10 ameriška nadalievanka 13.55 R,san*na|esW Poročila 14.15 Šalo na stran, a » ^ humoristična nanizanka 14.45Uy» Tjj* gram 17.40 Poročila 17.50 O^Jfiju nanizanka 18.35 Kolo sreče n jrj.is spominska knjiga 19.30 Ont^L^ Pustolovščina na Hrvaškem, °°T'.t0^ na oddaja 20.45 Mojstrovine sv> ^ muzejev, dokumentarn aoddaja *i' ^ji-lorna oddaja 22.00 Denar 22.15 up Jj_4l niča 23.35 Ekran brez okvira . , Reševalna služba 0.30 FiimsKa ^ Martinom Bečkom: Stockholrnski m švedski barvni film 13.50 TV koledar 14.00 l^jfiS otroci, francoski film 15.45 .0 divji Zahod, dokumentarna « j|KP* 18.16 EPP blok 18.20 Iz ^ni^n^55 R'sanka 19.15 Videos B'edu v Koncert violinske šole na *°-55<5: »Cerkv' na otoku, ponovitev VVeiip ^atelitski program Deutsche Ie 22.00 Viaeostrani 2V ŠIŠKA *0&lrar,i 1950 Napoved spor-"" ^aPov ^e'emarket ... Telemarket »L 60 sporeda ... Videostrani [Mpulz »Vide KAMNIK I9.O5 n»eo strani 19.00 TV prodaja 19.3q ~troški program, Svet živali »Dot Oftr,°nika. ponovitev 20.00 Top daje 7,-05 Glasbeni mix 20.30 Od-22.00 t arhiva 21 -30 Glasbeni mix trani '°P spot 22.05 Nočne videos- KRANJ Poved t ®iek programa, uvodna na- %a ,?» EPP 650 EPP 7-9° RS ' P^seni- ania kronika 7.20 Čestitka »ska 7 ilenja 7.40 Pregled dnevnega Hov, n?° EpP 8.20 Oziramo se 8.30 Pfta.dK o1 d°mov 8.40 Pregled Qor6hkk adio CaPris 8-50 EPP 9.00 *Wq„ včeraJ. danes 9.20 Tema J9nez'p St v studiu mengeški župan Ne in L9-50 Epp 10.40 Zaposlo-1.30 k;50 Epp 11-00 Kdo bo koga 12.3o rv 2 Rad'a Kranj 11.50 EPP ^rskj ,:mrtn|ce, zahvale 12.40 Novi-peSen pnsPevek 12.50 EPP 13.00 13.40 ki i3-20 Prometni kviz BTp I4n^inarski Prispevek 13.50 , ^linskrT* Gorenjska danes 14.30 IS-25 EppSportni kotiček 14.50 EPP °S i« ft„ 15.30 Dogodki in odmevi Eri*Pevak ECPP 1620 Novinarski ?;69rade h 6,50 EPP-17.00 Čez ?'JJ0 ppd Merkurjeve nagrade 5*1 lain i.18-00 Gorenjska danes, 30 W Musicmachine 18.50 EPP ^aaja !re,rni Program - Parnas -Pr°9rama 0kulturi 24.00 Zaključek ^ Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Najprej oglašanje iz Mengša, malo bolj plodovito, kot danes teden. Tam se bo namreč nahajal naš terenski studio, nato pa oddaja Tudi drugje je lepo ,ki bo na sporedu ob 14:40. Ob 15:30 bomo spemljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje iz občine Mengeš. Ljubitelje narodno zabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 13.00 Victors Venture 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.00 Tednik - obina Radovljica 18.30 Poaled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbenazmešn-java 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice «8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 RGL v Medijskih toplicah - terenska oddaja z nagradnimi igrami za poslušalce (vodijo: Jelena in Karmen) 17.25 Črna kronika 18.35 Skriti mikrofon 18.45 Današnji komentar 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročiia 22.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih ^Sp rj **5**«ljo na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu stsreo orev' Pos|usate nas lahko na frekvencah 88.9 FMin 95.0 FM - pRED^!f!(^edeljske oddaje 13. 7.: GOSTILNA LOGAR HOTEMAŽE 3A, CU°V0R, TEL: 064/431-267. nar°čiluVarnH nladne predjedi, tople predjedi, juhe, pripravljene in jedi po P'iarje in , 1 z *ara, priloge, solate, sladice, brezalkoholne aii alkoholne p.°$trvj v ple "apitke. Hišne specialitete, ribje plošče, dnevno sveže v'ha s porQa(s Poreklom - Kupljen, Zeleni silvanec, Traminec, primorska J^b^?? ^a'onarska baza. Odprto vsak dan. Prostori za zaključene " Gostilni 1 roke' izletnike - za 50 ljudi. Terasa. Prepričajte se in dobrodošli ' idvoru. vašega partnerja v gostilni Logar? a9radnn 9ar v Hotemažah pri Preddvoru ^ ^ »o vprašanje: Kaj bi izbrali za vašeg; Ugovor tastov: 0dgOVQr ~----——------ &ripiSOmre Pojete čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s Svideje č olovrat domačih'. čaka 5 lepih nagrad! v---- oez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 18. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.55 Včeraj, danes, jutri 10.00 Videoring 10.30 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 11.20 Bettv, francoski film 13.00 Poročiia 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Omizje, ponovitev 15.00 Percussion plus 15.30 Gore in ljudje, ponovitev 16.25 TV Drodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program, Andersen-Veras: Daleč od dvorca - kakor napravi stari, je vedno prav 17.25 čebelica Maja, risana nanizanka 17.50 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 18.45 Hugo, TV igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Igre brez meja - Šentjernej 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč 22.35 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 22.55 Svilene sence, ameriška nanizanka 23.40 Brane Rončel izza odra: James Moody 0.05 Videoring 1.35 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.20 Tedenski izbor: Mostovi 12.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarse tv 13.20 Alice, evropski kulturnimagazin 13.50 Družinski človek, francoski film 15.20 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 16.10 Zgodbe iz školjke 16.40 Poletna noč, ponovitev 16.40 Caroline v velemestu, ponovitev 17.00 Svilene sence, ameriška nanizanka 17.50 Zgodba o psihiatrih: Lažen spomin, angleška dokumentarna oddaja 18.35 Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, francoska drama 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 Oddelek za umore, ameriški film 21.40 Melodije morja in sonca: Nova scena, prenos 23.10 V krvi, angleška dokumentarna serija 0.00 Parada plesa 0.30 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 T V prodaja 10.20 Video strani 10.40 Navihančki, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna znanost, nanizanka 11.55 Korak za korakom, ponovitev 12.20 Oprah Shovv, ponovitev 13.05 Tv prodaja 13.25 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remington Steeie, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah shovv: Marcia Clark 17.45 Drzni in lepi 18.10 Rajska obala, nadaljevanka 18.40 Charles je glavni, nanizanka 19.05 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: korak v pravo smer 22.40 Agonija, film 0.20 Ulica ljubezni, nanizanka 0.55 Karma: V sozvočju, oddaja o mejnih vedah 2.05 TV prodaja 2.25 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro. Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Partnerja, ponovitev nemške nanizanke 13.00 taksi, ponovitev 13.30 Nevvvorska policija, ponovitev 14.30 Zlatolaski, ponovitev 15.00 Varuška, humoristična nanizanka 15.30 Mamice, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv IjuDezm. ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 16.00 Zlatolaski, ponovitev 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 10.30 24 ur 20.00 Urgenca, 16 del amenške senje 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Lakota, ameriški film 0.00 Seks s .., gost oddaje Saša (vrtnar) 0.30 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije 1.00 Onentalski biser, erotični fiim 2.30 24 ur, ponovitev 3.00 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 15.00Utrinek 15.30 TV prodaja 16.45 Živali, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Zeleni detektiv, ponovitev 18.00 Tropska vročica, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Utrinek 20.00 Zeleni detektiv, risana serija 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Nails, film 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 0.00 Komercialne predstavitve _ HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mlade 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Program za otroke in mladino 15.30 National geographic: Bela hiša 16.55 Glas domovine 17.25 Poročila 17.35 Zvezne steze - Voya-ger, serija 18.20 Kronika 31. mednarodnega srečanja folklornih skupin 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.30 Rovinj: Modri biser Rovinja 22.20 Opazovalnice 22.45 Po lepi naši 23.55 Potovanja: Las Vegas 0.45 Poročila HTV 2 13.25 TV koledar 13.15 Bach In škorenjček, kanadski film 14.50 Hišice v cvetju, serija 15.35 Triler16.35 Oljčni dvorci 17.30 Acapulco z dušom in telesom, serija 17.55 Risanka 18.05 Hugo, TV igrica 18.30 Skrivnostno vesolje A. C. Clarka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Zakon v L. A., serija 21.15 Popolni tujca, serija 21.45 Paparaz-zo, angleški film 23.10 2,4 otroka, serija 23.40 Nekaj zlega, ameriški film AVSTRIJA 1 6.20 Sailormoon 6.45 Smrkci 7.05 Tom in Jerry 7.30 Junaške žetve 7.55 Tim in strupi 8.25 Popaj 8.50 Alf 9.10 Kalifornijska gimnazija 9.35 A-team 10.20 Vrnitev na planet opic, ameriški znanst.-fantastični film 11.50 Nils Holgerson 12.15 Sailormoon 12.40 Smrkci 12.55 Tom in Jerrv 13.40Junaške želve 14.20 Popaj 14.50 Naša mala kmetija 15.40 A - team 16.25 Airvvolf 17.15 Alarm 112 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 V postelji s sovražnikom, amenška srhljivka 21.50 Izobčenec Josey Wales, ameriški vest. 0.00 Čas v sliki 0.10 Tihi bes, ameriški akcijiski film 1.45 Primer Jessica, ponovitev 3.10 Lucky chances, ponovitev 5.30 Prijatelji, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru 9.55 Bogati In lepi 11.35 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Najboljše iz Vere 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Trije za ljubezen 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki in kultura 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick nanizanka 21.15 Vsakdanje zgodbe 22.10 čas v sliki 22.35 martin Puntigam 0.05 Nitebox 1.05 Eurodavs. Hamburg 1.55 Koncert iz Alabame 2.40 Eurodays: Hamburg 3.10 Stephen King: Horror 5.00 Čas v sliki 5.25 Vsakdanje zgodbe TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok -119.07 Glasbeni TOP spot 19.10 Poročilo Gorenjske 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videos-traneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP biok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Razstava slik v porodnišnici Kranj 20.20 Kamera presenečenja -86. oddaja: Torta za 95 let 20.50 Planinski vodnik 21.10 Poročiia Gorenjske 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Stanislav Zidar 22.10 Soča in njena soška postrv - 50 let Ribiške družine Tolmin 22.40 Skrivnost je v človeku (ponovitev) 23.40 Poročila Gorenjske 23.55 Glasbeni top spot 00.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Žeiezniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OŠ Žeiezniki 20.00 Današnji gost v studiu, kontaktna oddaja v živo iz studia TV ... Iz Video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 18.56 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Iz arhiva 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved spor-eda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 21.7.1997 Popevke: 1. ŽELJE - MAIDA PEČARIČ 2. TVOJ OTOK - BON ŽUR 3. TI BOŠ VEDNO V MENI - ALEN KONČAR Nz' viže: 1. NAJ TI NAZDRAVIMO - CIK (celjski instr. kvintet) 2. NE JOČI, DEKLE - ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI 3. VESELICA NA VASI - ans. MIKOLA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. RAD BI BIL S TEBOJ - VTU RESNIK 2. ŠPAROVNI GORENC - ans. ZARJA VAŠA PESEM ^ GLASUJEM ZA I Popevko: i Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.40 Alpetour -Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru ZvonetaTo-maca 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko... 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o ,,. 10.00 Dober dan z Jeleno Stepanovič 10.05 Kam danev v Ljubljani 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.45 Vic dneva 12.00 BBC - novice 12.20 Športna zveza Ljubljane in RGL 12.30 Ostale športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 S športnikom o športu 13.30 Iz planinskega sveta 14.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Po! ure evergree-nov 16.00 D J Dekky 17.25 Skriti mikrofon 17.30 Zmajčkov mozaik 18.30 Črna kronika 18.45 vlc dneva 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročiia IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Odprta dlan 21.00 Večerno nočni program R TRŽIČ R OGNJIŠČE Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo pričeli s ponovitvijo lekcije tečaja posiovne angleščine Vicotr"s Venture ob 13:40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do katerih pride z odgovori na vprašanja in točnim "zadevanjem" pol). Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa boste lahko odločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche Welle pa bo poročal ob 16:30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Poskrbeli bomo za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik -občina Bled 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutran|a kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30RA 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročiia 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22 00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program RADIO OGNJIŠČE VABLJENI v Savinjski gaj na srečanje PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE. V nedeljo, 20. julija, ob 10. uri bomo srečanje začeli s sveto mašo, nato pa se bo nhreditev odvijala pod naslovom ZAPOJMO V ROŽICAH z Ireno Vrčkovmk in voditeljem Juretom Seskom. Popestrite nedeljo v krogu prijateljev Radia Ognjišče in se udeležite tega srečanja. IMPULZ KAMNIK I KINO 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top CENTER amer. akcij, thnll. SANJSKO MOŠTVO ob 17. in 21. uri, amor. thrill UMOR V BELI HIŠI ob 19. uri STORŽIČ DO 7. AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR amer thrill. BREAKDOVVN ob 18.30 in 20 30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA erot spekt. SLAĆIPUNCE ob 20.30 uri BLED amer. kom. TI, TI LAŽNIVEC ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PLAČANEC ob 18.30 in 20.30 uri 76 MOZAIK OTROŠKE USTVARJALNOSTI MOZAIK OTROŠKE USTVARJALNOSTI MOZAIK OTROŠKE Vaša šolska glasila Čeprav smo že krepko v počitnicah, ki so nedvomno najprijetnejši del pouka, dolgujemo še kratko predstavitev dveh šolskih glasil. njem so krožkarji s pomočjo mentorice Irene Jeza zbrali nekaj spisov, pesmic, risb pa še marsikaj drugega, "da bi sošolcem zapolnili minutke, ko ne vedo, kaj bi počeli". V Glasilu kar tako smo prebrali tudi tole simpatično šalo: "Nekaterim je res hudo na svetu," je zatarnal predpražnik. "Cel teden si vsi brišejo čevlje vame, ob sobotah me pa gospodinja našeška s palico, namesto da bi mi bila hvaležna, ker sem zadržal vso umazanijo pred vrati." GLASILO OSMEGA RAZREDA OSNOVNA ŠOLA IVANA TAVČARJA GORENJA VAS je nastal v osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, napolnili pa so ga osmo-šolci. Poslala nam ga je mentorica Nina Dolenc, ki je priložila tudi prijazno pisemce. Takole pravi: "Ta teden sem videla v Gorenjskem glasu, da še kar vztrajate in objavljate prispevke iz šol, zato sem se odločila, da vam pošljem Osmov glas, razredno glasilo 8. razreda naše šole. V njem se poslavljajo os-mošolci. Prav o vsakem je zapisana kakšna vrstica, ki je podkrepljena s fotografijo ali ilustracijo. Glasila 8. b - Strogo zaupno pa vam ne morem poslati, ker je pač "strogo zaupno". To je dnevnik od 5. do 8. razreda, napisan po resničnih dogodkih. Učenci so prosili, naj njihovih doživljajev ne pošiljam v javnost..." Glasilo kar tako pa je prišlo iz osnovne šole Vodice oziroma njenega knjižničarskega krožka. V REKLI SO REKLI SO REKLI SO Gremo na morje! Tako so včeraj dopoldne otroci iz predšolske skupine s svojo "tršico" prepevali na dvorišču kranjskega vrtca Čira-čara. Res, da nimajo počitnic kot šolarji, kar je seveda velika škoda, dopust pa si bodo vseeno privoščili. Kam jo bodo mahnili s svojimi starši? Lea Josipovič: "Tudi jaz bi imela rada vse poletje počitnice. Ker pa sta ati in mami v Mladi škofjeloški gasilci so se nas spomnili tudi na letošnjem počitnikovanju v Fučkovcih. Hvala za razglednico in pozdrave, j Na turistični kmetiji Kovač bo septembra ve&^° Naravoslovni tabor v Osilnici Program bo prilagojen učnim vsebinam in starosti- Utik - Proti koncu septembra in v začetku °^0!!'* namerava podružnična šola v Utiku izvesti na turistic kmetiji Kovač v Osilnici naravoslovni tabor. Z Ministr8' za šolstvo je glede omenjene ideje že prišla odobritev strani staršev pa jo še pričakujejo. . Naravoslovni tabor bo namenjen otrokom prvega tretjega razreda podružnične šole v Utiku in otro*° prvega in drugega razreda Osnovne šole v ^° ^i- službi, hodim v vrtec. Ko bosta imela dopust, bomo šli na morje. Zelo se že veselim. Plavati znam, plavam s plavutmi, brez rokavčkov." Staš Brzin: "V vrtcu bom samo še ta teden, potem bom ostal doma. Med dopustom bomo hodili v hribe. Hodim sam, očka me nič ne nese. Kje sem bil najvišje? Ne vem, mogoče na Krvavcu. Šli bomo tudi na morje, na otok Brač. Plavati me je naučil oči v kranjskem bazenu." Tajda Zakojč: "Oči in mami delata, jaz hodim v vrtec. Med dopustom bomo šli na morje v Dubrovnik. Potovali bomo z letalom. Z letalom sem se že peljala in me ni bilo čisto nič strah." Luka Povšnar: "Doma sem v Kokri. Ker pri nas ni vrtca, me oči in mami vozita v Kranj. Med mestnimi otroci se čisto v redu počutim. Med dopustom bova šla z mamico past krave, šli bomo tudi na morje. Na Cres se bomo peljali z avtom in z ladjo. Plavati sem se naučil v bazenu, ko smo z vrtcem imeli tečaj." • H. J. Program enotedenskega tabora bo prilagojen učnim v nam in starosti učencev. Vključeval naj bi tudi šp°r aktivnosti kot so jahanje, lokostrelstvo, tenis. .• Tovrstni tabori so tako za otroke kot učitelje dobrodo ; saj se poleg utrjevanja šolskega znanja med učenci in učit spletejo vezi prijateljstva in odnosi medsebojnega sp°i>t0 ične vanja. Kot je povedala Vesna Cankar, učiteljica podružn utiške šole, bi bilo podobne dneve v naravi treba še večkr* organizirati. "Kot smo imeli naprimer naravoslovni dan f gozdu pri Utiku, ko so ouuci iskali »kitic p« naravoslovnimi nalogami. Bilo je poučno in veselo." /Ckc LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA NAGRAJENI SPIS Bila sem dobra vila Vile smo živele na Krvavcu in se potikale po kamniških hribih. Rade smo pomagale vsem ljudem, predvsem pa učencem, kajti ti imajo vedno veliko težav pri kontrolnih nalogah, spraševanju in pri spisih. Bilo je 4. junija. Vsi učenci so težko pričakovali počitnice, a učiteljice so jim nalagale vedno več domačih nalog in določale datume za tiste, spise... Vsega so imeli že doz>olj, odštevali so dneve in se pogovarjali le še, kaj bodo počeli med počitnicami, kam bodo šli na morje in podobno. Tako je, kot sem že rekla, 4. junija 6. a razred iz osnovne šole Moste nas, prijazne vile, klical na pomoč, zakaj pri slovenščini so tretjo uro pisali spis. Žreb je določil, da tokrat jaz priskočim na pomoč. Učenci so imeli kar veliko izbire in naslovi so mi bili všeč. Na tabli sem zagledala naslov Bila sem dobra vila. Tedaj sem spoznala, da nas ljudje cenijo, se o nas pogovarjajo... Z veseljem sem pomagala učencem, ki so napenjali možgane, razmišljali... Nekaj časa sem jih pustila trpeti, potem pa so se mi zasmilili, vsakemu od njih sem pritihotapila v misli idejo, potem pa sem jih pustila pisati. Pero jim je hitro in brez prestanka drselo po listu. Ko je bilo ure konec, so spise oddali učiteljici, ki jih bo ocenila. Prepričana sem, da bodo lepo ocenjeni. Zelo sem bila vesela, ker sem učencem lahko pomagala. Pa saj si to tudi zaslužijo. • Mojca Teran, 6. a r. OŠ Komenda-Moste Ajdovska deklica Živio! Sem četrtošolka Saša. Rada hodim v šolo, še rajši na izlete. Letos smo bili na Vršiču. Ob šesti uro smo se zbrali pred pošto v Železnikih. Vstopili smo v avtobus in se podali proti škof ji Loki, Kranju, Radovljici... Videli smo najvišjo goro Karavank, Stol. V Planici smo občudovali skakalnice in pogum fantov, da se spustijo z najvišje. Po ovinkasti cesti smo se povzpeli na Vršič. Sprehodili smo se do Poštars- kega doma, kjer smo kupili razglednice. Navdušeni smo bili nad močjo narave, ki je v skalah Prisojnika oblikovala čudovito ajdovsko deklico. Zelo smo jo občudovali. Peljali smo se v dolino in spreten šofer je premagoval ostre ovinke. Ustavili smo se v Trentarskem muzeju. Ogledali smo si posnetek Triglavskega narodnega parka, staro primorsko hišo, podvodne posnetke Soče... Učiteljice so pile kavko, učenci smo se na travniku lovili, skrivali, šalili. Razigrani smo se odpeljali iz Trente. V avtobusu smo v mikrofon pripovedovali vice, uganke, peli in se zabavali. Pot do Železnikov je bila dolga, zato smo iz svojih podstrešij izbrskali vse stare in manj stare šale. Ob štirih smo zadovoljni izstopili in si v "Dolinci" privoščili sladoled.Ta izlet mi je bil najlepši. Najbolj se mi je vtisnila v spomin podoba ajdovske deklice. • Saša Lotrič, 4. r. OŠ Dražgoše Ljubezen - neskončni svet za dve osebi Za ljubezen potrebna sta dva Človeka; eden se izmika, eden zar deva, prvi se hahlja in drugemu se dozdeva, da vse to nima smisla. A tega ne misli resno. Ljubezen v resnici smisel ima. Velik smisel - to vesta oba. Skupaj prebrodita prav vse težave; slabo voljo, prepire in podobne direndaje. V svojih srcih sta združena in vesta: vedno bosta si bot. Nič več ju ne zadrži in nič več ne ustavi: ljubezen namenila jima je skupno pot. • Neža NagliČ, 6. d r. OŠ Franceta Prešerna Kranj 3^ FILMSKA NAGRADNA UGANKA Sanjsko moštvo Čeprav je najboljši v boju proti teroristom, Želi JaC!| Quinn (Jean Claude Van Damme) izpreči. A ravno na sv zadnji nalogi zgreši tarčo - nevarnega, skrivnostjo terorista Stavrosa (Mickey Rourke, na sliki). V de 1C sekunde izgubi vse. Prebudi se v Koloniji, možgans* trustu za vohune, ki so prenevarni, da bi vandrali P, svetu, hkrati pa preveč dragoceni, da bi se jih za vs od križali. Tarča Stavrosovega smrtonosnega maščevanja postaneta Quin-nova žena in še nerojeni sin. Le en mož obstaja, ki bi Quinna lahko zopet vpeljal v igro; živahni, nenavadni, a zato nič manj smrtonosni preprodajalec orožja Yaz (Den-nis Rodman). Quinn in Yaz postaneta sanjsko moštvo... Sanjsko moštvo je romantičen akcijski film s pridihom Jame-sa Bonda. Režiral ga je Tsui Hark, eden najvidnep predstavnikov hongkonškega novega vala. V Nagradna naloga: naštejte naslove vsaj treh filrno ^ katerih je igral Mickev Rourke. Odgovore poŠlji*e J konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1' Filmsko uganko. c$ Rešitev prejšnje uganke: Bela hiša je uradna rezid«-predsednika ZDA, stoji v VVashingtonu, glavnem m< ZDA. Izžrebani reševalci: Uroš Frelih, Kebetova 18, ^ Kranj, Mateja Zveršen, Srednja vas 158, 4208 Se ^ Simona Seliškar, Deteljica 5, 4291 Bistrica pri Tržič"' Barbi Bobnar, Trnovlje 24, 4207 Cerklje. Čestitamo. jf POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, karkšno boste napravili sami. &kaj trgovina ni več odprta ob sedmih . Že dolgo kupujem v proda-mni Loke na Trati, predvsem Zato, ker je odprta te od sedme Ufe Zjutraj. Tako se lahko že Pfed službo oskrbim s svežim Kruhom in pri tem nakupim še Vse ostalo. Ko se namreč ob s}irih aH petih popoldne vrnem službe, je s kruhom v vseh Prodajalnah problem, naveli-<-a'a sem se iskanja kruha v P°znih popoldanskih urah, za delnice Save Wo nakupujem zjutraj. Lah-ko rečem, da je takšnih strank Pfecej, saj se redno srečujemo l/J ze kar poznamo med seboj. Večkrat pa sem že opazila, da P° kruh in druge stvari priha-)Qo tudi iz tovarniških kuhinj. Pred tednom pa je na vratih Vlsel napis, da je prodajalna Poslej odprta šele ob osmih. prodajalke so me kljub temu spustile noter, ko sem jih spraševala, čemu takšna sprememba, so mi povedale, da °ne tako ali tako pridejo že °b Šestih, da vse pripravijo, da 1 veseljem odpirajo ob sedmih, Vendar jim na upravi tega ne Pustijo več. Klicala sem na uPravo, vendar pravega odgo-Jg» nisem dobila, le čudne Ugovore, da je red pač red in da bi prodajalno že prej morali odpirati šele ob osmih. Morda bo vam uspelo izvedeti kaj več?! M.B. iz Škofje Loke Poklicali smo direktorja Ludvika Lebna, ki je dejal, da so slučajno ugotovili, da je prodajalna na Trati odprta uro prezgodaj, saj se uradno njen poslovni čas začne šele ob osmih. Tako je prijavljen in tako velja za vse druge prodajalne. Izjemi sta le dve in sicer kruhov butik v Škofji Loki in sosednja prodajalna na Trati, ki sta odprti že ob pol sedmih. Zakaj je bila potemtakem doslej prodajalna odprta že ob sedmih? Zaradi nekdanje poslovodkinje, ki je kršila prijavljen delovni čas. Se ga ne bi dalo popraviti, če kupci tako žele in če prodajalke želijo delati? Ni gospodarno, saj prodajalna zaradi visoke najemnine tako ali tako ni donosna, se je glasil direktorjev odgovor. Dodal je še, da odločitev ni dokončna, saj prav zdaj pregledujejo delovni čas maloprodaje, odločitve bodo sprejeli jeseni. Kaj lahko rečemo za konec. Presodite sami, če je kupec kralj. NLB najbolje ocenjena J^ranj, 14. julija - Agencija BankVVatch je pri naložbenem žganju Novo Ljubljansko banko ocenila z A-, kar je ajvišja ocena kake banke iz Srednje in Vzhodne Evrope. je^Sencija navaja, da se je NLB tako visoko uvrstila, ker vin k ve,ikim spremembam uspela obdržati vodilno 8o v slovenskem bančnem sistemu. Razvila je številne . Ve storitve, obrnila se je h komitentom. Hkrati uživa ,sok ugled na trgih Srednje Evrope. Kakovost njenih a'oŽb je dobra, likvidnost bistveno boljša, koeficient .aPUalske ustreznosti pa visok, konec lanskega leta je bil e 18,2-odstoten. Po ocenah ostalih treh svetovno priznanih gencij je to že četrta dobra ocena in NLB je v celoti aJholje ocenjena slovenska banka. Kranj, 14. julija - Minuli četrtek se je sestala skupščina delniške družbe Sava Kranj in potrdila vse predlagane sklepe. Prve dividende bodo delničarji dobili še ta mesec oziroma v začetku avgusta, na delnico bo znašala sto tolarjev, kakor so v Savi pred kratkim že napovedali. Sava je lani ustvarila 247 milijonov tolarjev dobička, 12 milijonov tolarjev pa je ostalo nerazporejenega iz pejšnjih let. Za dividende so namenili 170 milijonov tolarjev dobička, 76 milijonov tolarjev dobička bodo nakazali strateškemu partnerju Semperitu, 9,5 milijona tolarjev dobička so namenili za nagrade upravi in nadzornemu svetu, 4,5 milijona tolarjev pa so so razporedili v proste rezerve. Poleti večje zanimanje za šefe Kranj, 14. julija • Sef je moč najeti tudi za krajši čas in tako brezskrbno oditi na dopust. Pri Gorenjski banki lahko sef najamete v Kranju, tudi v Škofji Loki in na Bledu. Skupaj jih imajo 520, od tega 400 v poslovalnici Hranilnica Globus v Kranju. Poleti je za šefe več zanimanja, saj pomenijo del brezskrbnega dopusta. Najamete ga namreč lahko tudi za krajši čas, od enega tedna do enega meseca. Tedenski najem vas bo stal 20 odstotkov letne najemnine, mesečni 30 odstotkov, trimesečni 40 odstotkov in polletni 70 odstotkov letne najemnine. Ta je seveda odvisna od velikosti najetega sefa, za manjše znaša 6.360 do 12 tisoč tolarjev. Letna najemnina za največjega pa znaša 138 tisoč tolarjev. Novice iz območnih obrtnih zbornic Kranj v Kranju se pripravljamo na največjo ^omocijsko prireditev obrtnih dejavnosti ^ Gorenjskem. Od 9. do 12. septembra i Jfnamreč v Kranju Gorenjski obrtni sejem. ®*os bo ta sejemska prireditev skupaj s s,JTiom oziroma specializirano razstavo 'Ovenski proizvod - Slovenska kakovost sejmom Stanovanje. Na vseh prireditvah pO glavni poudarek na kvaliteti in storitvah. ®bna pozornost pa bo namenjena izdelovalcem domače in Inovatorjem in Unjetne obrti. Oktobra bomo organizirali izlet v Provan-1° v Francijo. Prijave že zbiramo v tajništvu Območne obrtne zbornice Kranj. Radovljica 18- junija je potekel rok za oddajo vlog za Pridobitev posojil z znižano obrestno mero. or5Ska' D0ninjska in radovljiška občina so v očinskih proračunih namenile sredstva za milijonov tolarjev posojila. Blejski ■ Paniki bodo koristili 103 milijone, bohinjs-dnu in radovljiški 110 milijonov. Potrebno °Kumentacijo interesenti dobijo na sedežu orenjske banke v Radovljici in v tajništvu °močne obrtne zbornice Radovljica. F* teden obrti in podjetništva bo v okt K9lni dvoran< na Bledu od 2. do 5. hS? i?" Predstavitev obrti bodo spremljale sod evi,ne druge prireditve. Stroški za SDr elovanJe v primerjavi z lanskimi ne bodo 3 ,6menjeni. Cena razstavnega prostora do kvS?dratne metre bo 5.000, od 3 do 6 kvsh n,h metrov 10.000, od 6 do 10 stra nin metrov pa 15.000 tolarjev. Cela 1?an °glasov v biltenu bo 24.000, pol strani «•000, četrtina strani pa 6.000. u »■ Pohod slovenskih obrtnikov na Triglav v Petek in soboto, 29. in 30. avgusta. Pohodniki se bodo povzpeli na Triglav prek Kredarice v dveh smereh, sestopili pa bodo v Krmo. V soboto, 30. avgusta, se bodo popoldne priključili blejskim, bohinjskim in radovljiškim obrtnikom na družabno srečanje v Ribnem. Cena hrane in pijače na družabnem srečanju v Ribnem bo za člane 500 tolarjev. Rezervirajte si pravočasno zadnjo soboto v avgustu v Ribnem. Zainteresirani obrtniki se lahko prijavijo v tajništvu Območne obrtne zbornice Radovljica do 8. avgusta za predstavitev na letošnjem Gorenjskem obrtnem sejmu v Kranju, ki bo od 9. do 12. septembra. Zbornica bo delno krila stroške razstavljanja. Pravna pomoč bo še v sredo, 16. julija, od 16. do 17. ure, potem pa šele meseca septembra. Tudi v bohinjski občini julija in avgusta ne bo dežurstva. TRŽIČ V začetku junija smo organizirali dva preizkusa iz varstva pri delu. Udeležilo se ga je 50 obrtnikov in njihovih delavcev. V soboto, 21. junija.smo se tržiški obrtniki na pikniku v Podljubelju pomerili v tenisu in drugih družabnih igrah ter se zabavali ob glasbi dua Rebus. V tajništvu Območne obrtne zbornice Tržič zbiramo prijave za razstavo tržiških obrti, ki bo odprta v času Šuštarskega sejma od petka, 5. septembra, do nedelje, 7. septembra, v spodnjih prostorih Paviljona NOB v Tržiču in za Gorenjski obrtni sejem. Sejem v Kranju prirejamo gorenjske območne obrtne zbornice in Gospodarska območna zbornica za Gorenjsko na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju od 9. do 12. septembra. Zaradi omejenih razstavnih prostorov naj se interesenti prijavijo čimprej. Dobiček Save ni velik in prve dividende so pravzaprav simbolične. Vendar so lani obračunali kar 3,6 milijarde tolarjev amortizacije, ki zagotavlja financiranje nadaljnega razvoja. Za delničarje je zanimiva novica, da je Sava v letošnjem prvem polletju poslovala precej bolje kot lani v tem času, presegli so celo načrt. Če bo tako do konca leta, bodo ustvarili več kot 300 milijonov tolarjev dobička. Savine delnice bodo predvidoma jeseni na borzi, konec leta pa bodo predvidoma vredne 10 tisoč tolarjev, kolikor znaša njihova nominalna vrednost. Zdaj jih za manj kot 7 tisoč tolarjev praktično ni več moč kupiti. Skupščina je sprejela tudi pomembne sklepe v zvezi z novim strateškim partnerjem Goodvearom, saj je pooblastila za podpis pogodb prenesla na upravo, ki mora imeti soglasje nadzornega sveta. Vendar ta prenos velja le do konca letošnjega leta. Pogodbe, ki jih zdaj pripravljajo na podlagi pisma o nameri, naj bi namreč podpisali še letos. Začela so se tudi pogajanja o koncu sodelovanja s Continen-talom, ki ima v lasti Semperit, vendar še nobena stran ni odpovedala sodelovanja. KRANJ, 14.7.1997 NAKUPNI/PRODAJNI |NAKUPN1/FR0DATN1|N KUFNVFRODAIN1 MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 ITL - A BANKA fTifič, Kranj, Jesenice) 92,35 93,50 13,08 1327 9,50 9,55 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska gora 881-039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 92,10 9320 12,90 13,30 9,20 9,60 EROS($tait Mayr). Kranj 92,80 93,00 13,10 13,20 9,40 9,50 GORENJSKA BANKA (vse enote) 91,90 93,00 12,80 13,22 9,06 9,93 HRANILNICA ION, d-d.Kranj 92,90 93,40 13,10 13,20 9,50 9,55 HKS Vtgred Medvode 92,40 93,10 13,10 13,50 9,30 9,55 HiOA-tržnica Ljubljana 92,60 9190 13,08 13,13 9,48 9,56 HRAM ROŽICE Mengeš 92,40 92,82 13,10 13,20 9,44 9,59 IURIKA Jesenice 92,40 93,10 13,05 13,18 9,40 9,50 INVEST Skorja Loka 92,50 93,00 13,05 13,20 9,50 9,65 LEMA Kranj NI PODATKOV LJUDSKA BANKA d.d., Lj 92,30 93,00 13,10 13,28 9,37 9,60 MiKELStražšče 92,50 33130 13,08 13,25 9,43 9,55 NEPOSfŠk. Loka, Trata) 92,60 93,10 13,10 13,17 9,48 9,62 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 91,89 92J89 13,06 13,34 9,43 9,77 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 90,00 93,60 11,60 13,20 8,35 9,45 PRIMUS Medvode 92,80 93,00 13,10 13^0 9,40 9,50 ROBSON Mengeš 92,60 93,10 13,05 13,15 9,40 9.60 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 92,50 93,30 13,05 1320 9,40 9,50 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 91,80 92,60 12,81 13,16 9,26 9,50 SLOVENUATUreST Boh. Bistrica 91,90 - 12,80 - ■. 9,06 " ' SLOVENUATURIST Jesenice 92,40 9320 13,06 13,18 9,40 9,53 SZKB Blag. mesto Žiri 92,00 93,00 13,00 13,19 9,30 9,87 ŠUM Kranj 211 -339 9,59 TALON Ž«io^ Tati, ŠkljfeZt Staji 92,60 9320 13,10 13,19 9,40 TENTOURS Domžale 92,20 9320 13,00 13,20 9,30 9,60 Trtt*CALKanv*-Bakcrvr* 92,60 93,00 13,09 13,16 9,47 9,50 UBKŠkLoka 91,80 92,90 13,00 13,20 9,28 9,48 WtLFAN JES8CE superrarket UNION 842-694 VV1LFAN Kranj 360-240 W1LFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 VVILFAN Tržič 53 816 povmim niu 92,26 93,06 12,98 13,22 9,33 9,59 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. lip bled LIP lesna industrija Bled d.d. 4260 Bled, Ljubljanska 32 PRODAJA 1. Na LANCOVEM pare. št. 208/1, 209, 211/2, 211/3, 211/4, 211/5 in 211/6 a) objekte: - skladiščno nadstrešnico za izklicno ceno 5.428 DEM - proizvodo lopo za izklicno ceno 13.259 DEM - skladiščno lopo za izklicno ceno 5.810 DEM b) 594 m2 stavbišča za izklicno ceno 40 DEM/m2 c) 1.200 m2 funkcionalnega zemljišča za izklicno ceno 40 DEM/m2 d) 19.145 m2 ostalega zemljišča za izklicno ceno 8 DEM/m2 Skupna izklicna cena za celotno zemljišče in objekte je 249.417 DEM. Nepremičnine se prodajajo kot celota. 2. V BOHINJSKI BISTRICI par. št. 440/1, 441 in 433 a) objekt: - stoječ na pare. št. 441 v skupni izmeri 4.988,85 m2 za izklicno ceno 2.522.652 DEM b) nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 3.928 m2 za izklicno ceno 11,25 DEM /m2 c) zazidano stavbno zemljišče v izmeri 6.480 m2 za izklicno ceno 45 DEM/m2 d) utrjene asfaitne površine v izmeri 3.200 m2 za izklicno ceno 69,53 DEM/m2 Izklicna cena vseh nepremičnin znaša 3.080.943 DEM. Nepremičnine se prodajo kot celota. Sedanji najemnik bo pri nakupu nepremičnin imel pod enakimi pogoji prednostno pravico. 3. PODNART k.o. Zaloše pare. št. 854/5, 856/1, 857, 867/1, 988/7, 843/3, 844/2, 868/1 a) zazidano savbno zemljišče, stavbišče in dvorišče v izmeri 1.708 m2, izklicna cena znaša 40 DEM/m2 b) utrjene asfaltne površine v izmeri 3.585 m2 za izklicno ceno 31,80 DEM/m2 c) ostalo zemljišče v skupni izmeri 9.348 m2, izklicna cena 10 DEM/m2 d) objekte: - sušilna lopa v izmeri 612,55 m2, izklicna cena je 90.715 DEM - nadstrešnica v izmeri 18,00 m2, izklicna cena 351 DEM - sortirna lopa v izmeri 612,55 m2, izklicna cena 94.838 DEM - skladiščni objekt v izmeri 482,35 m2, izklicna cena je 85.766DEM Izklicna cena vseh navedenih nepremičnin znaša 547.411 DEM. Prednost pri nakupu nepremičnin bo imel kupec, ki bo kupil vse navedene nepremičnine, pod enakimi pogoji pa tudi sedanji najemnik. 4. V PODNARTU prodajamo še pare. št. 835/2, 836/3, 836/5, 839/3, 839/4, 840/2, 840/5, 841/3, 864/2, 867/1, 867/3, 867/4, 868/1 a) objekte: - proivzodno halo (1. ladja) v izmeri 464.98 m2 za izklicno ceno 85.779 DEM - proizvodno halo (2., 3. in 4. ladja) v izmeri 1.435,61 m2 za izklicno ceno 356.933 DEM - aneks proizvodne hale v izmeri 697,43 m2 za izklicno ceno 328.738 DEM - kotlovnico v izmeri 67,86 m2, skladišče in garažo v izmeri 138,42 m2, armirano betonsko nadstrešnico v izmeri 297,60 m2 ter sušilnico v izmeri 118.06 m2 za skupno izklicno ceno 168.503 DEM b) zazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 2.959 m2 po izklicni ceni 40 DEM/m2 c) nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 12.262 m2 po izklicni ceni 10 DEM/m2 d) utrjeno in asfaltirano zemljišče v skupni izmeri 2.641 m2 po izklicni ceni 63 DEM/m2 Izklicna cena vseh navedenih nepremičnin znaša 1.347.317 DEM. Cene, ki so navedene v DEM, se bodo preračunale v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan sklenitve pogodbe. Prodajo bomo opravili z zbiranjem pisnih ponudb, ki jih bomo sprejemali do vključno 31. 7. 1997. Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti na naslov: LIP lesna industrija Bled, d.d., 4260 Bled -Ljubljanska 32, s pripisom "Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin." Pogoji prodaje: Celotno kupnino bo treba poravnati ob podpisu pogodbe. Kupci nosijo vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, legalizacijo pogodbe, stroške zeljiškoknjižnega prenosa, prometni davek in morebitne druge stroške. Ponudniki morajo najkasneje do 26. 7.1997 vplačati kavcijo v znesku 5 % izklicne vrednosti na račun LIP Bled, d.d., št. 51540-601-14008, ali pri blagajni podjetja. Brez vplačila bo prodajalec njihove ponudbe štel kot brezpredmetne. Podrobne informacije lahko dobite v splošnem sektorju LIP Bled. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Torek, 15. julija Na pot Prazniku koscev v Novi Oselici Kadar je Osel'ca, doma že vedo Tako pravi Milka Kavčič z Jarčje Doline, tista grabljica, ki se je v zadnjih desetih letih na Pokošn'ci v Novi Oselici najbolj izkazala. Sedemkrat je bila prva, trikrat druga, tu je še eno tretje mesto... "Od začekta sem bila bolj zagreta v boju za prvo mesto, no, ne rečem, da je danes drugače, tekma je le tekma, ampak pravo veselje je tudi po tekmovanju, ko se začne ples. Zelo rada plešem," je povedala grabljica Milka Kavčič. Mož se ponavadi v Oselico pripelje z zapravljivčkom, Milka pa gre raje z avtom, saj bi potemtakem morala prej domov, takrat, ko se ravno dobro začne muzika. Od Nove Ose-lice do Jarčje Doline je namreč kar lep kos poti. Pr' Selak se reče domačiji odprtih vrat, kjer že vsaj dvajset let kmetujeta Kavčičeva. Triindvajset glav živine, pet konjev pasme norik, petdeset hektarov zemlje, od tega približno dve tretjini gozda, kljub temu pa je kar precej zemlje še za obdelat'. Kar prav pride, kadar tudi njune tri hčere poprimejo za delo. Tudi oni dan, ko sva jih z Milko Burnikovo obiskala, sva jih zmotila pri delu, seveda ravno pri grabljenju. "Mami, zdaj pa le pokaži, koliko je vredno tvoje prvo mesto, da bomo hitreje končale," se pohecajo hčere, kadar je veliko za pograbit'. Da je pred desetimi leti šla tekmovat v Novo Osel'co, so jo pripravili mladi zadružniki v Žireh in po tekmovanju ji je takratni predsednik TD Sovodenj rekel, drugo leto se pa vidimo. Tako ni manjkala niti na eni tekmi. Še tisto leto, ko je šla na isti dan na prireditev kmečkih žena na Blegoš, se je tam odločila, da bo šla tudi na Oselico. Ravno pravi čas je še prišla, da so ji hitro potisnili v roke grablje in... Najbolj ji je pri srcu zmaga iz leta '94, ko je tekmovala komaj pol leta po operaciji. "Bom poskusila, kako bo šlo, še vedno lahko neham," sije dejala in na koncu zmagala. "Pri grabljenju so pomembni stil, hitrost in čistost grabljenja, na koncu pa se dela še kopica. Pri tem redic z grabljami ne smeš nič pahat, le odmetava se lahko in ne poriva." Nobena nima tako lepih kopic, kot prav Milka iz Jarčje Doline. Da med tekmo skorajda ne sliši navijanja, tako gre zares, pravi Milka. Nekatere daje sapa. "Bog varji sapst skozi usta, lahko se ti grlo osuši." To, za katerim koscem bo grabila grabljica, se ponavadi žreba, včasih pa tudi izbira. Milka je tako velikokrat grabila za sosedoma, Cvetom Žakljem in Mirkom Justinom. "Lep' je, ko človek pokaže, da je še pri moči, ko mlajše ostajajo za teboj." Če bo le zdravje dopuščalo, bo Milka še hodila tekmovat v Novo Oselico. Pa plesat tudi. • Igor K. Prijazni predlogi: na Glasovi izlet/ Tromeja, Celovec, Veliki Klek V sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO Kranj bomo v sredini avgusta ponovili Glasov visokogorski izlet na Veliki Klek/Grossglockner. Za pravočasno prijavo pokličite Gorenjski glas, 064/223-111 ali 223-444. Na kratko o rajli: odhod zgodaj zjutraj iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Lesce, Žirovnico in Jesenice, skupaj je 500 kilometrov vožnje, z vzponov po Alpski cesti do višine 2548 metrov. Prispevek k stroškom izleta, v katerih je poleg prevoza z vrhunskim turističnim avtobusom vključena tudi popotnica in "zdravilo za ovinke na Alpski cesti/Alpenstrasse", bo tudi za avgustovski izlet enak kot za izlet, ki poteka prav danes (15. julija): 3.800 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, 700 tolarjev več za nenaročmke. Število prijav bo tudi za avgustovsko Glasovo visokogorsko rajio omejeno na en avtobus. * Prejšnji mesec, na prvi dan koledarskega poletja, nismo zmogli ustreči vsem bralkam in bralcem, ki ste se želeli z Gorenjskim glasom povzpeti na Peč in na tromejo. Izlet "TREH DEŽEL" bomo pripravili spet v soboto, 26. julija, avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Škofja Loka-ŽabnicaKranj-Radovljica-Lesce-Žirov-nica-Jesenice-Mojstrana-Kranjska Gora. Po zajtrku preko Korenskega sedla do Podkloštra, vzpon na Peč, 1509 metrov ter naprej do slovensko-avstrijsko-italijanske tromeje. Vzpon ni težaven, saj večino nadmorske višine premagamo z žičnico. Po povratku v dolino vožnja po italijanski strani, nekaj časa bo za kapučino in nakupe v Trbižu. Z nami bo harmonikarski trio Voščenka. Povratek izletnikov na Gorenjsko, v obratni smeri kot zjutraj, bo do 21. ure. Izlet bo tudi tokrat vodil Andrej Mali. Prispevek k stroškom, za zajtrk + popotnico, avtobusni prevoz in žičniško karto, znaša 3.900 tolarjev (zgolj za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane). Za nenaročnike tisočaka več. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223-444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223-111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh treh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih izletih skrbita: PIVOVARNA UNION Japrijahljc! arvaj Srečanje koscev v Selcih Od košnje, grabljenja do sestavljanja kozolcev Dandanes je že skorajda srečno naključje, če zasledimo kosca, ki svoj travnik pokosi koso. Še tako dober kosec se z motornimi kosilnicami pač ne more kosati. Edine izjeme poleg izrazito strmih pobočij ostajajo tekmovanja koscev. Selca, 13. julija - Tekmovanje koscev Kosec vabi se je letos zgodilo že dvaindvajsetič zapored. Iz Mohorja se je prireditev selila v dolino, v športni park Rovn, kot vsa leta poprej pa obisk tudi letos ni izostal. Tako na strani tekmovalcev, kot na strani obiskovalcev. V nedeljskem popoldnevu so se kosci in grabljice pomerili v večini opravil povezanih s košnjo - travo so pokosili, pograbili in jo nazadnje spravili v kozolce, ki pa so jih morali postaviti sami. Pa naj še kdo reče, da kozolcev nihče več ne uporablja! Ko kosci vihtijo kose Tekmovanja koscev imajo v Selci že dolgo tradicijo. Travnik ob športnem parku Rovn je že nekaj let prizorišče ostrih bojev koscev z bolj ali manj ostrimi kosami. Letos se je tekmovanja udeležilo osem ekip. Vsaka ekipa obvezno štetje tri kosce in grabljico. Nekatere pa s seboj pripeljejo še harmonikarja, saj je splošno znano, da gre ob glasbi delo lažje od rok. Tekmovalci se pomerijo na 28 metrov dolgi in pet in pol metrov široki progi. Širina zadošča ravno za tri redi košnje. Ker tekmovalne proge niso popolnoma enake, vodje ekip najprej izžrebajo svojo pracelo. Najprej začne kositi prvi kosec, ko pokosi svojo red, dvigne koso, to pa je znak za začetek drugemu koscu. Zmaga ekipa, ki najhitreje pokosi svoj del travnika. Vendar pa čas ni vse. Nekaj se da nadoknaditi tudi Ob harmoniki kosa skorajda sama kosi z oceno kvalitete košnje, vendar pa so praviloma najhitrejši tudi najboljši kosci. Za to, da gre najboljšim najboljše mesto, skrbi posebna sodniška ekipa. Način ocenjevanja se zdi vsaj sprva nekoliko zapleten, vendar pa se je, kot pravijo sodniki, izkakazal kot zelo uspešen. Ekipa, ki prva pokosi svoj del par" cele, prejme sto točk. Vsaka sekunda zaostanka prinese zamudnikom točko pribit-ka. Sodniška ekipa ocenjuje tudi kvaliteto košnje-Najbolje pokošen travnik dobi šolsko oceno pet, najslabši dobi cvek. Odlična košnja ne prejme negativnih točk, vsaka nižja ocena pa rezultatu prinese novih trideset točk pribitka. Zmaga ekipa koscev, ki nabere najmanjše število kazenskih točk. Koje travca pokošena Za kosci pridejo na vrsto grabljice. V vsaki ekip1 imajo eno, praviloma pa je v njeni domeni poleg gra: belj tudi kakšen tekoj priboljšek. Rezultat grabljenja odloči najpogosteje čas. Kosci praviloma težko čakajo na konec njihovega dela, saj se šele ta krat pravzaprav pokaže, kako temeljiti so bili pri košnji. Za konec pa svoje moči združijo tako vaški kerlci kot grabljice. Prvi morajo v najkrajšem času postaviti (manjši) ko; zolec. nato Da Dornaeaio dekletu pn nalaganju trave vanj. V kozolec morajo spraviti vso pokošeno travo.Stroge , sodniške oči upoštevajo poleg časa / tudi količino trave in nenazadfl/' \ izgled kozolca, kvaliteto pa ocenjuje)0 tako kot pri košnji s šolskimi ocena««11 od petke do cveka. Slabšim ocena"1 gredo seveda primerni pribitki. V nedeljo se je najbolje odrezal3 ekipa z Jošta oziroma Cepulj, v njih°; vih vrstah smo zasledili kar nek3) prekaljenih mojstrov kos. PravzapraV so bili, kot je poudarila sodniška ekip3' zmagovalci prav vsi, saj je hitra «n kvalitetna košnja s koso dandanes »z razumljivih razlogov postala že redkost Po tekmovanju so za kosce in grabijo z domačo malico poskrbele kmečke »t žene iz Selce. Na mizah sta bila p domačega kruha in zaseke še dom mošt in žganje, da o mnogih drug'1! dobrotah niti ne govorimo. Ostalo f1 nič, kmečkim ženam pa v imenu si Kako naenkrat sestaviti kozolec in vanj zložiti travo. tih izrekam zahvalo. Tekmovanje so* venčkom domačih plesov popestrili & člani folklorne skupine turistične^ društva Selca, prava zabava pa se J nadaljevala na veselici z ansambl0111 Nagelj. • U. Špehar Mlekarji pri ministru Smrkolju Minuli četrtek so se v prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano srečali predstavniki Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva in predstavniki ministrstva. Tema pogovora so bili problemi povezani z viški mleka ter problem izvoza mleka. Mlekarji so ministra Smrkolja obvestili o poteku pogovorov s predstavniki Zadružne zveze Slovenije o minimalnih pogojih pri odkupu mleka. Dogovorili so se, da bodo opravili skupno analizo razmerij na domačem trgu in o možnostih nadaljnega izvoza na tradicionalnem hrvaškem tržišču. Ministrovi sodelavci naj bi na osnovi omenjene analize pri- pravili ukrepe za lažje poslovanje mlekarsko predelovalne industrije. Strokovno srečanje pridelovalcev sladkorne pese V Komendi so se v organizaciji tamkajšnje kmetijsko svetovalne službe in Tovarne sladkorja Ormož srečali gorenjski pridelovalci sladkorne pese ter vsi, ki bodo del svojih površin v prihodnje namenili njeni pridelavi. Kmetijska svetovalna služba ugotavlja, da se bolezni, ki napadajo sladkorno peso še niso pojavile, kljub temu pa previdnost menda ni odveč. Prav zdaj je tudi čas za pripravo površin za setev sladkorne pese v prihodnjem letu, zainteresirani pridelovalci pa morajo do najkasneje 5. avgusta svetovalni službi oddati vzorec zemlje. Rezultati analize vzorcev bodo znani predvidoma do konca septembra. Analiza bo kmetovalcem služila za pripravo zemlje. Na Gorenjskem raste sladkorna pesa trenutno na 70 hektarih zemlje, 40 hektarov je zasebnih, trideset hektarov pa je v lasti KŽK Kranj. Pol stoletja Zadruge Medvode V soboto bo pol stoletja svojega delovanja svečano proslavila Kmetijska zadruga Medvode. Osrednja slovesnost bo v soboto, 19. julija, v dvorani Krajevne skupnosti Medvode, slovesnost pa se uri do; bo začela ob 10. u*» poldne. Zbrane bo nap^J pozdravil predsednik ^h1. tijske zadruge Valentin > j žaj, sledil pa bo kult^, program s podelitvijo Pr nanj Kmetijske zadrug ' praznovanje pa bo zaklj^ družabno srečnaje. Seja Odbora Državnega zbora za kmetijstvo j Jutri, v sredo, se bo na sv' osmi seji sestal Odbor Vrt nega zbora za kmetijs* gozdarstvo in prehrano, gorenjske kmete pa je tovo najzanimivejša obrav ^ va poročila o delu sektorj3 CRPOV v lanskem »J v Poročilo bomo predstav«" prihodnji številki Gorenj ga glasa. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN ' popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d.o.o. Dobrih 40 minut so porabi« za »33? ' Pa uro in 13 minut. Udeležba je bila tokrat Kranjska Gora, 15. julija - Tri Pnreditve organiziramo skupaj organizatorji iz Kranjske Gore ® Rateč v Slov* ItaiTr^'v v Sloveniji, Trbiža v klea»Ji m Podkloštra na Koroš-bUH i&- P°vedal eden od po-orcwlkov in glavnih Vej*n'zat°rjev teh prireditev Gonfvi Budinek iz Kranjske mun u^bolJe &re vsakoletne-ko v£ du na tromeJo, nekoli-italii ProDierriov, predvsem na treh h » Strani> Pa 3e s Tekom So ' ~ežel na smučeh in Kro-nima- dežel, ker sosedje katerK Urej'enih mostičkov, po ŽeiJn Proga prečka nekdanjo dala tI- Pro8°- Država je že Ureclt 500 miliJ°nov lir za tega problema, ki pa Dvakrat druga: Metod Močnik in Klemen Dolenc - Foto: J. Košnjek agovalec Gregor Miklič iz Kranjske Gore TA MESEC NA EVROPSKO PRVENSTVO KranJskogorski gorski kolesar je star 21 let in je član Uni Teama iz Ljubljane. Ko ni na kolesu, pomaga v domačem penzionu Miklič. j ^anes ste zmagali na krosu r°v,Podkloštra. Je bila dirka težka? p Ne. Bila je bolj za trening. s ave dirke so časovno daljše, \^ traJajo po dve uri in več, Jo)0^°zimo povprečno po 20 im • ?rc>v na uro> Pro8c Pa 2liaJ° tudi večjo višinsko ra-lCajCo._ Dirke za slovenski po- tak " let tale 'n drzavno prvenstvo so e- V moji kategoriji do 23 dr?. Sem 4. v pokalu in 3. na lu v em Prvenstvu. V pokapa \°di Pistor, državni prvak KatJC ^.°^ar- Kolesarji moje mBj8°r'Je so tudi generalno ^najboljšimi." član- C,an ekiPe Vni Team- Se .J1'dobro ujamete? ce: nioštvu nas je kar pre-bistv. P°s^rbi za vse PotnCxe Potrebe, pomembna nem a pri moJem športni udejstvovanju pa sta še treb" flrma MDM Vseeno je dea Prispevati veliko svojega *rs?SVaJ je 8orsko kole" kolel draS šport- Vključno s rnark stane sezona 10.000 K> v ceno pa niso všteti stroški prehrane, ki vzamejo mesečno dodatnih 500 mark." Tukaj v Kranjski Gori imate za trening gorskega kolesarstva dobre pogoje. "Dnevno treniram nad dve uri. Prevozim od 50 do 150 kilometrov. Nekaj treninga opravim na asfaltu, nekaj pa na cestah na Tromejo, Vršič, v Krnico in Tamar." Kaj je toliko mikavnega v tem športu, ki je zaradi drznosti tudi nevaren? "Ja, spusti so nevarnejši od countrv vožnje. Zame je gorsko kolesarjenje nekaj čudovitega tudi zato, ker greš lahko sam v naravo, kjer ti ni treba nikogar srečevati in ker si tudi na tekmah odvisen predvsem od sebe." Pripravljate se na evropsko prvenstvona Danskem. Na kakšne uvrstitve računate? "Prvenstvo bo v danskem mestu Silkeborg konec meseca. V moji skupini računamo na najboljšo uvrstitev okrog 20. mesta, sam pa bi bil zadovoljen z uvstitvijo med prvih 30. Mladinci računajo na eno uvrstitev med 15. Lani sta dva naša na svetovnem prvenstvu osvojila 10. in 15. mesto. Iz našega kluba gresta na prvenstvo v skupini do 23 let še Rok Drašler in Aljoša Bevc ter dva mladinca Matevž Visočnik iz Maribora in Rok Šolar iz Završnice. Sam sem že bil na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, kjer sem bil 33. Tokrat upam na izboljšan-jeuvrstitve." • J.K. letos še ne bo rešen, saj morajo najprej urediti premoženjskopravne zadeve z železnicami, nato pa se lotiti popravila. Prihodnje leto, pravijo Italijani, naj bi bila proga normalno urejena in speljana. Zato zna biti tudi letošnjo zimo start in tudi cilj Teka treh dežel v Kranjski Gori in bo proga le deloma potekala po italijanskem ozemlju. Letošnji tekaški kros je zmagal preizkušeni ljubljanski tekač, član Stop teama Roman Hojak. Dosegel je čas 1:12,59. Drugi je bil Klemen Dolenc iz Radovljice s časom 1:13,09, tretji VVolfgang Cramaro iz Beljaka in četrti Tomaž Kalan iz Žabnice.Zmagovalec Roman Hojak je brez dlake na jeziku povedal, da veliko teče (in tudi zmaguje) predvsem zaradi nagrad, ki so pogosto na navadnih vaških tekih višje kot na kakšni pomembnejši in bolj zveneči tekmi. Na krosu treh dežel je tekel prvič in zmagal. Organizatorji tekem bi se morali po njegovem bolj zavedati, da tekači garajo in bi morali biti najboljši tudi bolje nagrajeni, ne pa da z nagradami komaj pokrijejo startnine. V tujini je konkurenca strašna in tudi boj za najboljša mesta silovit, tudi zaradi nagrad. Med gorskimi kolesarji je zmagal Grega Miklič iz Kranjske Gore, član Uni teama, ki je 20 kilometrov dolgo progo prekolesaril v 40 minutah in 34,4 sekundah. Drugi je bil Metod Močnik iz Stahovice, tretji pa Robi La-movšek iz Žabnice. V konkurenci kolesarjev nad 30 let je zmagal Gerhard Neidhart iz Moosburga, Jure Robič z Jesenic pa je bil drugi. "Gorsko kolesarstvo je vznemirljiv šport z elementi drznosti in iznajdljivosti. Zato ni čudno, da postaja šport, ki ima v Sloveniji največ podmladka. Na tekmah se pojavlja med 50 do 70 mladincev," je povedal drugouvrščeni Metod Močnik, ki razen kolesarjenja ljubitudi tek na smučeh. • J.Košnjek I EvROPSKO EKIPNO MLADINSKO PRVENSTVO V GOLFU »PANCI PRVAKI EVROPE tniad ', 1S- julija - Evropsko ekipno lo vensko Prvenstvo v golfu, ki je potekata teden na izredno dobro pripravlje-končaFlšču za golf na Bledu, se je danes °rgan V P°lnem siJaJu- Blejski golf klub je Vsi t,1Zaciio tekmovanj izpeljal sijajno in trene/-1 Igralci- njihovi spremljevalci in 8olf 21 ter uradni predstavniki Evropske navdu«e so bili iz dneva v dan boJ erj, ^Seni nad potekom tekmovanja. Tren- ^0st°iiahi^e SO se PoseDeJ zahvaljevali za Vs;»kei TJe- na katerega so naleteli na Pisebnjl' da" so fina,m obračuni minili brez l^m J p.resenečenj, kajti Španci, ki so f•naoai: 8»avnc favorite, so ves čas vodili. 0J'cahAtako v dvoĐOJu štiric' kot tudi v JJPali na" Angleži so po polovici srečanj še ^enim , Zrna8°. vendar se izjemno razpolo-tt ni^ Samozavestnim španskim mladeni- k,.V dru m°f] dolS° uPiratL z°Zem81 skuP'n' so bili najzadovolnejši ^Wv». SO Prcmagali Belgijce z Ca S|0 ln tako osvojili 9. mesto. frVenstviVensko ckiP° Je bil nastop na tem fVe2o qi zel° Poučen, še bolj pa za Golf ar>ko b. VcniJe, katere predstavniki so 1° Je lat6 r°ke sP°zna,i kako pomemb-p°lorno„,° tekmovanje v svetu in koliko i ežni ^"nacionalne golf zveze in posa-gralcev P°svečajo vzgoji svojih mladih Trener in psiholog španske ekipe Dragan Tančic: "Prvenstvo Evrope je stvar, ki se pripravlja več let vnaprej. Kot lanski zmagovalci smo tudi letos prišli z veliko željo po zmagi. Fantje so igrali fantastičen golf, tehničnim, telesno in psihično so najbolje pripravljeni in s svojo zmago so dokazali, da so resnično najboljši v Evropi in normalno, da sem zelo zadovoljen z njimi. Najboljši igralec na tem tekmovanju je bil Raul Giros, Sergio Garcia je igral pod svojimi zmožnostmi, ker je pred tekmovanjem treniral manj, kajti zaključeval je izpite v šoli. Vendar Garcia ni igralec, ki bi dobro igral v ekipi, mnogo bolje igra v konkurenci posameznikovi Vsi moji igralci želijo postati profesionalci in že sedaj trenirajo po 6 do 8 ur na dan. Čez 3 do 4 leta bodo postali vrhunski profesionalni igralci Evrope." Izjava vodje tekmovanja in predstavnika Evropske golf zveze gospoda Manuela Agrillosa: "Misl&m, da ste pripravili fantastično tekmovanje in zagotovili izjemne pogoje tekmovalcem. Blejsko igrišče je vrhunsko pripravljeno in prepričan sem, da ste sposobni organizirati profesionalna tekmovanja na najvišji ravni. Ekipno tekmovanje zahteva dosti bolj komplicirano obdelavo rezultatov kot katerokoli tekmovanje profesionalcev, kjer igrajo le navadno seštevno igro. Manjka vam samo publicitete v svetu in prav gotovo se bomo Najboljša na prvenstvu: Španec Angel Luis Saura s 66 udarci novi rekorder blejskega igrišča in Anglež Philip Rowe. - Foto: G. Sinik vrnili domov z najlepšimi vtisi ter poročali na sedežu Evropske golf zveze o vaši uspešnosti." Darja Kurner Izjemna serija Iztoka Čopa COP DOBIL POKAL IN LUZERN Četvercu brez krmarja z Bleda tokrat ni šlo najboljše in se je uvrstil na osmo mesto. Slabši del tekme je veslanje takoj po startu. Bled, 15. julija - Slovita regata v Luzernu, na Rdečem jezeru (Rotsee) je končana, tudi s slovenskim zmagoslavjem. Blejski skifist Iztok Čop je dobil tekmo enojcev, obenem pa s tremi zaporednimi zmagami osvojil svetovni pokal enojcev. Ponavadi se dogaja, da tisti, ki zmaguje v Luzernu, dobro vesla tudi na svetovnih prvenstvih in olimpijadah. Če bo tudi letos tako, je Čopovo veslanje dober obet pred svetovnim veslaškim prvenstvom v Franciji. Iztok je v Luzerni nastopil trikrat in trikrat zmagal: v predtekmovanju, polfinalu in finalu. V finalni tekmi je najprej potegnil Egipčan Ali, ki pa je omagal, vodilno vlogo pa je prevzemal Čop in zdržal do konca ter s 25 stotinkami sekunde zmagal pred Norvežanom Falder-ikom Bekkenom in Novozelandcem Robom VVandellom. Egipčan Ali je bil šesti. Čop pa je tako dobil tudi svetovni pokal enojcev. Naš šampion, ki je bil letos edini od slovenskih čolnov v finalu, je imel nekoliko lažje delo, ker sloviti Švicar Mueller letos ne tekmuje in se predvsem posveča družini in poslu. To pa seveda Čopovega uspeha ne zmanjšuje. Slabše je šlo četvercu brez krmarja, ki je bil osmi. Prvič po letu 1993 tega čolna ni bilo v finalu. Vendar po mnenju Blejcev ni razlogov za paniko. Čoln se mora še ujeti in predvsem zboljšati startno veslanje. Prav tu na zadnjih tekmah zgublja. Tudi v nedeljskem malem finalu je bilo tako. Potem je šlo boljše in bi Janša, Mujkič, Žvegelj in Klemenčič Italijane skoraj premagali. • J.Košnjek Kranjska atletinja tekmovala na Finskem BRIGITINA ZAMUJENA PRILOŽNOST V zadnjih metrih teka na 400 metrov je imela na dosegu svoj največji uspeh, bronasto kolajno na evropskem prvenstvu. Kranj, 15. julija - Kranjska atletska dvojica, tekačica na 400 metrov Brigita Langerholc in njen trener Dobrivoje Vučkovič se je že vrnila z evropskega prvenstva atletov do 23 let v Turkuju na Finskem. Brigitin nastop v finalu na 400 metrov je že velik uspeh, zelo blizu pa je bila kolajna. S trenerjem Vučkovičem sta sestavila taktično dober načrt teka, ki ga je Brigita v finalnem teku dobro uresničevala, do zadnjih metrov pred ciljem, ko je imela na dosegu bronasto kolajno. Takrat je zastala in Nemka Claudia Augerhausen in Rusinja Larisa Bolenko sta jo prehiteli. Tako je osvojila peto mesto s časom 53,80, kar je štiri desetinke slabše od njenega osebnega rekorda. Brigita je opravičila svoj nastop v Turkuju in dosegla eno boljših uvrstitev slovenskih atletov na tem prvenstvu. • J.K. TABOR MLADIH PLANINCEV ALPE-JADRAN Mojstrana, 15. julija - Člani Mladinskega odseka pri Planinskem društvu Dovje - Mojstrana bodo od 17. do 20. julija organizatorji 10, tabora mladih planincev Alpe-Jadran Alpin. Glavni namen je poletno druženje mladih planincev, spoznavanje gora in življenja na območju treh dežel Italije, Avstrije in Slovenije. Tabori so izmenično vsako leto drugje, za kar skrbijo organizatorji v štirih krajih. Za slovenski del so zadolženi planinci v Mojstrani, ki bodo tudi letos za okoli 70 udeležencev pripravili pester program. Odpravili se bodo na več tur: na Dovško Babo, v Vrata, na Sleme, na Vršič, ogledali si bodo različne zanimivosti v okolici, med drugim Martuljške slapove, v Mojstrani se bodo lahko poiskusili v plezanju na umetni steni, družabno srečanje pa bodo pripavili v Mlačci. J. Rabič ROKOMET KARPOV TRENER SESIRJA Kranj, 15. julija - Poročali smo že o spremembah in novostih pri rokometaših iz Preddvora in Besmce, zato zdaj kot zadnje sporočamo novosti iz tabora tretjega rokometnega 1 B ligaša, Šeširja, V igralskem kadru ni veliko sprememb. Od lanske ekipe se je poslovil Tomaž Sečko, ki se vrača domov v Mursko Soboto v matični Polet. Z rokometom bo najverjetneje prenehai perspektivni vratar Matej Rupar, kar je presenetljivo, saj je bil Matej med najboljšimi vratarji svoje generacije v Sloveniji. Se pa v domače gnezdo vrača krožni napadalec Matej Galof, ki je minulo sezono igral v Slovanu. Največji uspeh uprave ligaša je vsekakor dejstvo, da so v klubu obdržali vse reprezentante brata Keše, Freliha in Jakca. Tako Ločani, letos bodo nosili ime Škofja Loka, ostajajo ob Inlesu najresnejši kandidat za prvo ligo. Se en uspeh je dosegla uprava kluba. V svoje vrste je uspela pripeljati enega najboljših slovenskih trenerjev mlajše generacije, Petra Karpova iz Ribnice. Peter je lani treniral vodilno ekipo prve B lige Škofljico, kljub temu pa so ga zdajšnji prvoligaši odpustili iz nerazumljivih razlogov. Karpov je v trenerskih vrstah znan kot pravi garač in rokometni fanatik, prihaja pa iz kraja, ki podobno kot Škofja Loka živi za rokomet, zato si upam trditi, da je to dobra poteza loške uprave. Dosedanji trener, Srdjan Praljak še naprej ostaja v klubu in bo treniral samo mlade igralce, s katerimi je dosegel v preteklosti že velike uspehe. Prestopni rok je tako za nami. Gorenjski ligaši so ga izkoristili po svojih željah in denarnih zmožnostih. Lahko zatrdimo, tudi uspešno. Vsi trije bodo zanesljivo igrali od 4. oktobra dalje vidno vlogo v 1. B rokometni ligi. Že uvodne tekme novega prvenstva bodo zelo zanimive. V prvem krogu bo v Kranju derbi med Preddvorom in Šeširjem, naslednjo soboto pa še obračun med CHIO Besnico in Šeširjem. Dovolj razlogov, da se vse tri ekipe dobro pripravijo za začetek prvenstva. Martin Doianc KOŠARKA TUDI ČETRTI NASLOV V KRANJ Gozd Martuljek, 15. julija - Po dveh letih premora so zopet "zaživele" trojke in tekmovanje v popularnem "basketu" je bilo letos zopet organizirano (Agens Kranj) na nivoju državnega prvenstva. Zaradi poznega termina in slabega vremena v zadnjem času se je na DP prijavilo le 6 moških in 1 ženska ekipa. Moški, ki so bili razdeljeni v dve skupini (žreb), so se kasneje pomerili še za mesta in na koncu so bili šesti Vokmeni iz Kranjske Gore, peti Mamba z Jesenic, četrti Reveži iz Kampa Ljubljana, tretji W NBA Ljubljana, v tekmi za prvo mesto (in naslov DP) pa so Outsiderji iz Kranja zanesljivo premagali ekipo Jeglič Lesce. Novi državni prvaki so tako pošali: Jure Eržen, Samir Kahriman, Robi Tadič in Matej Zor. Pri ženskah se je prijavila le ekipa Ballantine's in avtomatično osvojila naslov državnih prvakinj. Goran Lavrenčak KROG Rezultati žrebanja l&kroga 12. 7.1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE Vrednost prodanih srečk: 19.697.700,00 SIT. Skupna vrednost dobitkov. 9.848.850,00 SIT. Dodatek neizplačanih dobitkov: 2.006.996,00 SIT 3.994.684,00 SIT GLAV OBITEK KROG BITEK DOBIl TK "DVE VRS OOBIl TtK "ENE VRS 2.463.961,00 SIT 4.765,00 SIT 227,00 SIT Dobitke za eno in dva pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu Izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: 10. 9.1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje Številke in nagrade: VVALKMAN TEHTNICA . ROČNA URA Irana Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211,1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas. Zadnji dan za prevzem nagrad je: 10.9.1997 Žrebanje 1.7. kroga bo v nedeljo, Z6....7*. 1997 ob .1.7. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo še isti dan ob 19. uri na POP TV. Informacije: 061 9736. Sklad za 17. krog bo povečan za 2.000.000,00 SIT. Športna loterija d.d. SMUČARSKI SKOKI KRANJČANI NA SLOVAŠKEM Banska Bvstrica, 15. julija - Mladi kranjski skakalci so odlično nastopili na pokalu mesta Banske Bistrice na Slovaškem v smučarksih skokih. Nastopilo je preko 100 skakalcev iz Češke, Poljske, Slovaške in Slovenije. Najmočnejša zasedba je bila pri mladincih, kjer je nastopilo kar nekaj udeležencev mladinskega svetovnega prvenstva, odlično se je z njimi kosal Grega Bernik, ki je osvojil četrto mesto. Na manjši skakalnici je z novim rekordom skakalnice zmagal Jure Bogataj, šesto mesto pa je dosegel Andraž Kern (vsi Triglav). Pri dečkih do 11 let je bil Zvonko Kordež drugi, Peter Žibert četrti (oba Triglav), 7. Marjan Prislan (Servis Debevc Mengeš). Na večji skakalnici je pri dečkih do 14 let dosegel odlično drugo mesto Rok Ipavec, Jure Bogataj šesto kljub padcu (oba Triglav), 13. Luka Mah (Servis Debevc Mengeš). J. Bešter ROBI MEGLIC DRUGI Kranj, 15. julija - Naši smučarski skakalci so zelo dobro nastopili na mednarodni tekmi v Berchtesgadnu na Bavarskem. Naši, ki so nastopili brez Primoža Peterke, so bili enakovredni Avstrijcem, za katere ni tekmoval suspendirani Andreas Gold-berger. Naši so bili dobri, le Peter Žonta in Blaž Vrhovnik sta imela nekaj smole. Zmagal je Avstrijec Martin Heolvvarth. Robi Meglic je bil drugi, Jure Radelj tretji in Samo Gostiša četrti. Najboljši Nemec Hegenbarth je bil osmi. Od naših so se med 50 najboljših uvrstili še Bogataj, Stegnar, Kladnik, Grosar, Franc in Vrhovnik. Trener Jelko Gros je povedal, da je z izidi tekmovalcev zadovoljen. Na skupnih pripravah se bodo ponovno zbrali 29. julija in sicer v Predazzu. Tam bo tudi tekma za letni svetovni pokal. Sedaj imajo skakalci dopust in tega se vsi veselijo. J.Košnjek ATLETIKA VETERANI V AFRIKI Kranj, 15. julija - V Durbanu v Južnoafriški republiki bo svetovno prvenstvo veteranov v atletiki. Tja bodo jutri (sreda) odpotovali tudi gorenjski atleti, veterani Anica Jerman, Milan Kotnik in Bojan Klančnik. Milan Kotnik iz Radovljice je pred odhodom povedal, da bo tekmoval v teku na 5000 metrov in na 3000 metrov z ovirami in da ima pred tekmovanjem dober občutek. Na državnem prvenstvu veteranov v Kopru je bil na 5000 metrov drugi. Kotniku so za udeležbo na prvenstvu pomagali številni sponzorji, posebej pa omenja Bakro, Občino Radovljica, Športno zvezo Radovljica, čevljarstvo Ješe Križe in Konfekcijo Mirni. • J.K. POLETNE ŠPORTNE PRIREDITVE V OBČIM KRANJSKA GORA Kranjska Gora, 15. julija - Poletne mesece želijo v občini Kranjska Gora popestriti tudi z različnimi Športnimi prireditvami. 9. avgusta bo Teniški klub Mojstrana na igriščih v Mlačci prireditelj občinskega prvenstva v tenisu. Od 5. do 7. septembra bo nogometni turnir veteranov v Planici v organizaciji Športnega društva Kranjska Gora, 6. septembra bo znani kolesarski juriš na Vršič. Kot že več let bosta za uspešno izvedbo poskrbela organizatorja: Turistično društvo Kranjska Gora in Kolesarski klub Rog Ljubljana. 10. septembra bodo člani Teniškega kluba Mojstrana organizirali medobčinski osnovnošolski turnir, 13. septembra pa člani Varpa kluba Gozd Martuljek mednarodno tekmovanje v zanimivem športu, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja. J. Rabič VATERPOLO KRANJ 90 ZMAGUJE Kranj, 14. julija - Na kranjskem letnem kopališču so se v tekmi druge lige pomerili vaterpolisti Kranja 90 in Mogote iz Ljubljane. Kranjčani so dosegli novo visoko zmago in nasprotnike porazili s petnajstimi zadetki razlike. Končni rezultat je bil 18:3 (6:0, 5:0, 4:1, 3:2). Med varovanci trenerja Aleša Trilarja je bil s petimi zadetki najučinkovitejši Boris Margeta, po tri pa sta prispevala Aleš Vončina in Sandi Jerman. V moštvu Mogote se je najbolj izkazal vratar Miro Krstič, ki je v zadnji četrtini dosegel tudi dva zadetka. Ker so se mladi Tivolčani odpovedali nastopanju v drugi ligi, se bosta iz "gorenjske" skupine druge lige na finalni turnir uvrstila oba tokratna nasprotnika. G. Košir PREIZKUŠNJA PRED PRVENSTVOM Od četrtka, 17., do nedelje, 20. julija, bo ljubljanski bazen Stern v avtokampu Jezica gostil kadetske reprezentance Španije, Nizozemske, Italije, Hrvaške, Avstralije in Slovenije na mednarodnem turnirju TRISTAR 6 - Ljubljana. Kranj - Že imena reprezentanc povedo, pa čeprav gre za kadetske reprezentance, da bodo na tem turnirju le nastopila moštva, ki v Evorpi in svetu veliko pomenijo. Po uspehu članske reprezentance na Sredozemskih igrah Vaterpolska zveza Slovenije nadaljuje z delom, kot ga je zastavila, ter veliko pozornost posveča mlajšim kategorijam, ki so se do sedaj že uveljavile na EP tako leta 1995 kot 1996, ko je kadetska reprezentanca osvojila 10. oziroma mladinska 11. mesto. Od 1. do 10. avgusta je namreč Vaterpolska zveza Slovenije organizator evropskega kadetskega prvenstva, ki se bo odvijal v Mariboru. Za to prvenstvo se je prijavilo kar 28 držav Evrope, na njem pa bo sodelovalo 16 reprezentanc, ki so si uvrstitev izborile na preteklem prvenstvu in v kvalifikacijah. Naša reprezentanca bo na tem prvenstvu nastopila v skupini B skupaj z reprezentancami Madžarske, Rusije in Ukrajine. J. M. ODBOJKA HA MIVKI VRHUNSKA ODBOJKA BREZ GORENJCEV ,oto in v nedeljo gorenjskih eta; -o zapored Tjjsj V Gozd Martuljku in Kranjski Gori je v soboto in v " ez gorenjsfc lago zaPor%.n'kot Artnik in Tina Lipicer. Do zmage sta prišli na podoben način . potekal drugi turnir za Pokal SLO - tokrat brez drugo zmago zaporeu ta prišli na podoben nač: pretekli vikend na Vrhniki. V~polfinalu sta izgubili proti e) V ženski konkurenci sta dosegli drugo zmago Novice Extreme (Turk, Vidmar)"iz Kočevja z 12:15, se nateiprj*. repasaže vseeno uvrstili v finale tekmovanja in do raZ^rJ:ce tekmi osvojili turnir. Rezultat finalne tekme K 2 Šport : No . Extreme 12:4, 12:11. V odsotnosti lanskoletnih pokalnih P^jr/J (3Port) sta bili tokrat tretji Nataša Cingerle in Tjaša U°' (Projekt) iz N. Gorice. V moški konkurenci so tokrat nastopile vse najboljše ekip^j Turnir je bil tokrat izredno zanimiv, saj ste že v prvem kf h izgubila dva nosilca, med osem najboljših pa se ni uspelo uvrs Zmagovalki Tjaši Artnik in Tina Lipicer Tretji sta bili Tjaša Tabaj in Nataša Cingerle, fota celo četrtima nosilcema turnirja. Najbolj prepričljivo igro sta Ž soboto prikazali ekipi Terpina (Jerončič, Mijovič) - zmi&?lwc prvega turnirja in lanskoletna pokalna in državna prvaka Mi* -o in Čuturič v ekipi Salonit Anhovo. V polfinalu je Terpi^ vc izenačeni tekmi ugnal ekipo X4 (Šiftar, Oderlap) s 15:12, Mj in Čuturič pa sta bila prepričljivo boljša od ekipe Haki (M jta Hafner) in se s 15:3 uvrstila v finale. V tekmi za tretje m&\° po Možic in Hafner s 15:10 premagala Šiftarja in Oderlapa >p h* presenetljivo hitrem izpadu na vrhniškem turnirju le dokaza1 ^ še vedno sodita v sam vrh slovenske odbojke na mivki. $^0i& gledalci, ki so se zbrali v prelepem okolju pri hotelu Špik V ^ Martuljku, so v zadnji tekmi turnirja videli celo vrsto xtitr.t v potez obeh ekip. Kljub temu, da Mikvalc ne more trenirati vojski), sta s Čuturičem zopet dokazala, da sta v Sloveniji go ^\ daleč naboljši par. Z 12:9 in 12:4 sta osvojila turnir in največ) ^ ngradnega sklada, ki je tudi tokrat znašal 350.000 SIT. K01 vrstni red je bil: l. Salonit Anhovo, 2. Terpin, 3. Hakl, 4. 'r.^gifl Dve gorenjski ekipi pa sta tokrat nastopili na kvalifikacij ^ turnirju za tretji turnir Pokala SLO, ki je bil v soboto v Vel ,j{ Med štirinajstimi moškimi ekipami, ki so se tudi tokrat pot*y0fl za štiri prosta mesta, sta bili obe ekipi uspešni. Tako ekipa -ja v Brama (Fojkar, Pazlar) kot Puls (Dolenc, Brejc) sta se Pr^ cj|j' pofinale turnirja brez poraza in s tem sta obe ekipi že doseg« ^ uvrstitev na glavni turnir. V poflinalu sta Fojkar in Pazlar xl^cf, z izolsko dvojico: Gašparini - Hajdukovič s 15:11, Dolenc in. V Ca s kasnejšima zmagovalcema Zajčka - Die Kartne s 1'H,^ oju za tretje mesto sta bila uspešnejša Fojkar in Pazlar s 1 -jj^ V ženski konkurenci so se pomerile štiri ekipe. Na glavni 1 j,, pa sta se uvrstili Drevenšek in Zver (Jesko) iz M. Sobo Suhadolčan in Puketa (3S Sport) iz Kamnika. Branko M«** PLAVANJI Slovenci na evropskem prvenstvu ŠTEVILČNA ODPRAVA V SEVILLU, Ljubljana, 15. julija - Izvršni odbor Plavalne zveze Slovenj y določil plavalce za sodelovanje na evropskem prvenstvu avg Sevilli v Španiji. Vodja odprave bo mag. Matjaž Koželj, ne*Lifiii: ?lavalec, ki je pred osmimi leti osvojil bron na 200 metrov o renerji bodo novi plavalni selektor Ciril Globočnik, £n ,t ^ Mancevič in Borut Kline, fizioterapevtka Alenka Pire Miro Smerdu. Za Slovenijo bodo tekmovali Jure Bucar. ^jj Mankoč, Marko MilenkoviČ, Nace Majcen, Alenka Kejžar, v*^Jt Kejžar, Metka Sparavec, Urška Roš, Urška Slapšak m Blatnik. Igor Majcen bo šel le na Univerzijado. • J.K Tanj* KOLESARSTVO MIHA KRAKER ČETRTI Kranj, 15. julija - V tem avstrijskem mestu je ~. potekala etapna kolesarska dirka za dečke in mlajše nl'ajvjj)i^ Najuspešnejši Savin kolesar v kategoriji dečki je bil ^•r.a'cerv()jil? ki je v skupni razvrstitvi osvojil 4. mesto, poleg tega pa je oSpavi''; 1. mesto v razvrstitvi letečih ciljev. Izkazal s eje še Rozman (^ ki je zmagal v 1. etapi. Pri mlajših mladincih pa sta svojo o formo potrdila Remic Rok z drugim mestom v 4. etapi i Rok, ki je osvojil 3. mesto v točkovanju gorskih ciljev, ^^e* AVTO - moto Sport BALINANJE OLDTIMERJIV PREKMURJU DEJAN HERVOL PRESENETIL Prekn • • Ju**Ja - Domače avto moto društvo v Andrejevcih v oldte 1UIJU ^C or8amziralo dirko tekmovalcev starih motorjev goren'Tle^eV' tekmovanja so se v velikem številu udeležili tudi telcm 1 .tekmovalci, ljubitelji starih motorjev. Tudi rezultati ccm dVainQa S0 bil ?dlični za gorenjske tekmovalce. V kat. do 125 M7 • 0 1968. leta je 2. mesto osvojil Niko Sodnikar na motorju nam t an'a' V kat do 175 ccm do 1968-leta Je 2- mesto osvo)il na m°t U Andrej Štamcar iz Tržiča, na 4. mesto se je uvrstil ccm d ioU ?Uch Boris Grabec iz Mavčič. Kategorija Puch do 175 •nest r 'eta Je *' mesto osvojil Boris Grabec iz Mavčič, 2. Trži?? VVeto Bohinjec iz Tržiča, 5. mesto Gašper Zupan, Križe pri leta je ?r mesto Jožef Kra,J iz 1Vžiča' Kat- do 250 ccm do 1968-Kran' mesto na motorju znamke Puch osvojil Slavko Perdan iz Rotn^-' 1a ^' mesto Pa se Je uvrstil na motorju Moto Morini Rok Ponov edvod/ Kat- Pucn do 250 ccm do 1968-leta Je šla zmaga UVrst-,n° v Kranj, zmagal pa je Slavko Perdan. Na 3. mesto se je uvrst'l vi Pavel Hadaš iz Križev pri Tržiču, na 4. mesto se je Pri Trž> arian Kristan iz Kranja, na 7. mesto Jože Zupan iz Križev GaŠn na 8- mesto Roman Posavec iz Mengša in na 9. mesto je Per ^»pan iz Križev pri Tržiču. V kat. do 350 ccm do 1968. leta 2namlf d ^are' Pave' Hadaš iz Križev pri Tržiču na motorju hodnik .cn' 3- mest0 Je osvojil na motorju Honda Niko Dole • 'Z ^ranJa» 4. rnesto je osvojil na motorju Ducatti Edo mot nc Poljan, 5. mesto Janez Pirih Žana iz Podbrezij na moj rJ.u NSU, 6. mesto je osvojil Franc Pintar iz Škofje Loke na 2na Hu J^onda, 7. mesto Cveto Bohinc iz Tržiča na motorju do snn in 8- mesto Kok Rotar iz Medvod na Ducattiju. V kat. Loke CCm do 1968-leta Je 3- mesto osv°iil Franc Pintar iz ^kofJe tekm na motorJu znamke AJS. Najbolj številni pa so bili gorenjski Sodnik 01V kat Pnkolic do 750 ccm do 1968 leta- Zmagal Je Niko 0svoi I V S sovoznikom iz Kranja na motorju Honda, 2. mesto je mesto xr° ^x°'enc s sovoznikom iz Poljan na motorju BMB, 3. mest° I"1'8« Špendal s sovoznikom iz Kranja na Kavvasakiju, 5. moto Je osvojil Jože Ravnikar s sovoznikom iz Škofje Loke na Tržiča' 7 Znamke Panther, 6. mesto Miro Hrast s sovoznikom iz v0zji ' '• niesto Igor Maček s sovoznikom iz Škofje Loke, oba sta je ;m m°torje znamke BMVV. Najstarejši motor med prikoličarji ^ael M-r° H*ast izTržiča' leto izdelave 1939. V odprti kat. je ^arnk Milan Špendal iz Orehka pri Kranju in z motorjem IW . postavil rekord proge. Na 2. mesto se je uvrstil Jože je 0sar'2 Mavčič na motorju Suzuki, Gregor Drašar iz Mavčič pa °Ju 6. mesto na motorju znamke Moto Morini. M. Jenkole JA. SVETOVNEM PRVENSTVU PRIČAKOVANJI pod pi^'bubanu v Franciji se je v nedeljo zaključilo 25. svetovno dva JJvo v jadralnem letenju, na katerem sta sodelovala tudi Na I Alpskega letalskega centra Lesce. Stirjn .^hšču Auban ob Savojskih Alpah v Franciji se je po leten^stlh dnevih zaključilo 25. svetovno prvenstvo v jadralnem Pilota11'' ^ sta se 8a udeležila med 92 tekmovalci tudi jadralna teW 1Z ^esc Miha Thaler in Boštjan Pristavec. Jadralni piloti so iHetrsKVa'i.v treh razredih jadralnih letal: standardnem 15-v 15 em in odprtem, pri čemer sta naša tekmovalca sodelovala bi]0 /^trškem, v katerem je sodelovalo 34 tekmovalcev. Ker je kot vlade, zato bo moral odgo^ f nost za polomijo na pogajanji r Evropsko zvezo prej aH rah. Praviloma vsaj deklarativno vprašanje glasovanja^ Tavezujejn padpisniiat. mut so (Ae)zaUDnici vladi odprlo v sestavljena v obliki pogodb. S kem primeru in taka ootjuuu» pogodbami pa je tako, da jih Drnovška prav nič ne boli. *% vedno podpisujeta dve strani. V slovenski politiki sta po navadi to stran tistih, ki imajo res dobre namere in v pogodbo iskreno verjamejo, ter stran tistih, ki imajo "dobre namere" - da po so mediji podpisu te pogodbe * izjemno pozornost in nap1 njen pomen. ^-S prepoznim podpisorn r.^ manjkljive pogodbe se v T* \\{\. ne more nihče posebej P°nV godbo (oziroma pismo o dobrih Za podpisnike iz vrst dem0^ namerah) izigrajo. Izkušnje ob tičnih strank je politično sp°T ^ njihovem uresničevanju zato pra- podpisa te pogodbe le i0'živiloma potrjujejo star pregovor, Slovenija ne želi nazaj na,heb0 da je pot v pekel tlakovana z kan. Od same vsebine j)Og0(i <)rt dobrimi nameni. bistveno bolj pomemben ^ Pravih pogodb med političnimi njenega uresničevanja oZ< v strankami je bilo v Sloveniji bo za Slovenijo usodno P ^ doslej bolj malo. Pogodba o tisto, kar v tej pogodbi sp'° sodelovanju političnih strank pri piše. Pa bi moralo. c vstopanju v Evropsko zvezo bo Branko Grims je član S" 169 Brez Nade bi se korak ustavil Uvod v današnjo, novo zgodbo bo malo drugačen kot ponavadi. Preprosto zato, ker se mi zdi, da je napočil čas, da vsi, ki nas Usode iz tedna v teden združujejo med seboj, končno naredimo nekaj takega, kar bo lahko pomagalo komu izmed tistih, ki se znajdejo v taki ali drugačni stiski. Mnogo problemov se reši že s pogovorom in pravo besedo, vseh pa ne. Nekaj mi pravi, da bo ideja zaživela... Danes mi pomagajte najti zatočišče za mamo z otrokom. Šla bi kamorkoli, le da bi imela mir in prijazne ljudi okoli sebe. Pokličite tel. št. 691-549. Na vrhu griča je bilo prijetno hladno in pot, ki je vodila skozi gozd, je delovala pomirjajoče. Kamor je segel pogled so se bočili bregovi in prva misel, ki mi je padla na pamet, je bila, kako, za božjo voljo, tukaj spravljajo seno, ko pa vse stoji le pokonci... Pred hišo je neutrudno lajal pes, toda pozneje se je izkazalo, da je prav pohleven kuža. Nado sem našla v kozolcu, kjer sta z možem hitela spravljati seno. Prijazno, pa vendarle odločno mi je segla v roko. In potem se je razpletel pogovor, spontan in sproščen, kot da ne bi govorili o težkih in mučnih stvreh. Nada je želela, da si vsaj približno predstavljam, kakšna je bila USODE Piše: Milena Miklavčič j nekoč njena družina, hiša, v kateri se je rodila, in kraji, kjer je preživljala mladost. Listala sem po albumu in si ogledovala klene in dostojanstvene obraze v pokončni drži izpred več desetletij. Pred leti je začela zbirati tudi dokumentacijo o svoji rodbini in tako je v zapuščini našla številne listine o tem, kako so živeli prejšnji rodovi. Toda to so le okvirni podatki, kakšno pa je bilo njihovo resnično življenje, medsebojno sožitje in razumevanje, pa ne vem dosti, mi je prijazno omenila, ko sem se zatopila v zajetne zapise. Nado je bil sam smeh in dobra volja. Prav tako njenega moža in ko sem ju kdaj pa kdaj na skrivaj ošinila s pogledom, sem si rekla: ja, saj ta dva pa res nimata kakšnih hujših problemov. Pozneje se je izkazalo, da sem se motila. Dlje ko smo se pogovarjali, bolj mi je postajalo jasno, da ju klenost in dobra volja rešujeta pred potrtostjo in jezo. Potem pa, ko mi je začela pripovedovati o svoji mladosti, mi je zastala beseda v grlu in nehote sem si rekla: kako je zmogla vse to?! Nadini spomini na mladost so bolj bridki kot ne. Zrasla je v neurejeni kmečki družini, sredi prostranih hribov, od koder je bilo včasih skoraj uro in pol hoda v dolino. "Do svojega desetega leta sem že dobro izkusila, kaj pomenijo prepiri. Ko sem se vračala iz šole, me doma ni čakala mama, da bi mi pripravila kosilo. Velikokrat se je zgodilo, da v shrambi ni bilo ntiti kruha, kaj šele česa drugega. Sama sem si morala skuhati kosilo, če sem kaj našla, drugače pa sem bila lačna. Ni bilo lahko. Ko si otrok, marsičesa ne razumeš najbolje in zmeraj iščeš krivca. Spominjam se, kako mi je bilo včasih tesno pri srcu, ko sem stopala proti domu. Bo kdo doma ali ne bo nikogar, sem premlevala. Postalo je že tako nevzdržno in grozno, da smo se morali preseliti na mamin rojstnidom. Kolikokrat sem jokala, toda to, kar se je dogajalo v mojem srcu, se ni zdelo nikomur pomembno," pripoveduje Nada strpno in razumevajoče. Oče, ki je bil sicer dober človek, je po odhodu mame še bolj začel piti. "O tem, kaj se je dogajalo pri nas doma, nisem nikomur pripovedovala. Mogoče me je bilo sram, sigurno pa mi je bilo nerodno, da bi me potem opravljali," nadaljuje Nada. "Veliko sem se družila z ostalimi iz soseščine. Najbolj so mi ostala v spominu vračanja iz doline po nedeljski maši. Hodili smo skupaj z odraslimi in njihove pogovore smo otorci poslušali z odprtimi usti. Kaj vse so vedeli povedati! Včasih so bile to "moške zadeve", drugič pa samo kakšne čenče!" A? je Nada končala osnovno šolo, jo je sum vleklo naprej. Na vsak način si je želela m administrativno, pa so doma rekli odločn0 ne. Zdelo se ji je, da se pred njo podira s^t-Bila je najmlajša in nikogar drugega ni bH°< ki bi priskočil na pomoč pri kmečki* opravilih. "Garala sem od jutra do večera. Pri hib n' bilo nobenega moškega, kakšno je delo m kmetih, pa vsak ve. Denar je pritekal bol), počasi, če sploh je. Leta so minevala in nltl toliko časa nisem imela, da bi se le% zavedala. Ko sem imela osemnajst let, m je zlomilo Bila sem brez denarja, obup<*n in na koncu s svojimi močmi. Morala sem s poiskati službo, ni šlo drugače... Bla sem' srečna, ko sem se zaposlila. Čeprav sem morala delati v 4 izmenah, se n'seyl pritoževala. Samo da je bil zaslužek.. ^a sem se počutila ob svoji prvi plači, ve sam tisti, ki je že kdaj bil v moji koži-" Naokoli pa so pričeli prihajati tudi fant) ■ Nada je bila lepo dekle in marsikdo bi J1 veseljem izpovedal ljubezen, če... .(- Ja, če ji ne bi sem in tja, med vrsticami d& vedeti, da nevesta iz take hiše ne bi D^aPrCija zaželena... To jo je zelo bolelo. Vedela je, a ni sama kriva, če se pri njih doma doga> marsikaj. Zase je bila prepričana, da si p°l Življenje utira po svoje. Predvsem P drugače.... (nadaljevanje prihodnjih PREJELI SMO J>w« v zemljiško ffiigo ne bo '°J*»Mi" glas, 24. junija 1997) iaL-L,u z Zakonom o teZ 8 lih P°Siliamo zah-k Za obiavo odgovora, kjer stnif£nni Pojasnjujemo naša «tfća v zvezi s člankom, ki inka ncpisala novinarka Dar-9l»« ,deJ v Gorenjskem Zln ^ 24' 6- 1997 Z D,?,'^a Občina Jesenice je v rfeklosti izdala v nekaterih tis?unh odločbe o razlastitvi nil„ Zemljišč, ki so name-inZ gradnji ličnic, vlečnic Jruč<*rskih prog, vendar do n»hove realizacije ni prišlo žirZ- Zaradi znanja RTC ZZ7čKranjska Gora Ta>e lastL-L- namesto razlastitve z azum Z6mlJišč sklemla ^ornih in ln,P°Sodbe o služnost-iični odšk°dnini za graditev Prog 1! čnic in smučarskih PoPnVvk temi sporazumi in letni ?' so bile določene dstn ,odšk°dnine, ki pretrdi,aJ° Približno 5 % OH*lednosti zemljišč. Preko 7°ndnine se izplačujejo (Drpt t iet' kar pomeni, da je Qaečll) de! trnkov prejel ho*,° Celotno tržno vred-Se JfMMa, kljub temu pa in :ftkodmne še izplačujejo HTrVudi v Prihodnje. G0r Žičnice Kranjska PoSnlZplačila o^odmne ni Po£n!S'a/ 5 P°dPisom nove le *°abe, ampak je lastnikom UskKoiila' da Je Potrebno datk zemljiškoknjižne pobiti,0 ^mljiščih (parcelne lastni?'* kulture< površine in strok ' m da obstajajo nova od$kOX?a merila zu določanje letnjjijpiri in za uporabo URotQV)- ^°dni izvedenec, ki no-rrtr A v^'no odškodnine, hslej Ugotavlja, da so bila viŠin °snovna izhodišča za hjtnfl odškodnine za vse b°doče- maka in b°d0 tudi V kj0Z*mljišča, ki se uporabl-Ve M DOMAČE IN UMETNE OBRTI - rokodelski mojstri na delu TapaV ~tr°ški program: Andres Valdes in Jana Kovač Valdes: Gospod Mimo in gospodična 2o.QQaJpanto|THrT)ska pravljica 1994 nagrajena z zlato paličico) 20 on o^.stoP otr°ške folklorne skupine iz Begunj (V phrne KARINA FOLK FEST BLED '97: Deaf Shepard (Škotska) Norr,. rU s'a^e9a vremena se otroški program seli v plesno dvorano Kazina,) J^°0 Gasilska veselica z ansamblom GORENJSKI MUZIKANTJE - GD Zasip vas vabi! Gl§§ **0tt*«-* GLAS Gtom»n*u Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Jelka Koselj Tam pod Stolom majhna vas stoji... Vrba, 14. julija - Medijsko je bila skoraj popolnoma zamolčana 750-letnica Vrbe in Doslovč, na kar nas je opozorila naša dolgoletna naročnica Jelka Koselj. Vaška lipa s kamni je evropska posebnost. Jelka, ki se ukvarja s kmetijo in vrtom, tudi izredno lepo riše. »Na Gorenjski glas so bili naročeni tako moji kot moževi starši, tako Julka in Jože Žemlja ter Angela Koselj, ki ga je prejemala v Doslovce,« nam je ob obisku dejala Jelka Koselj iz Vrbe, ki nam je oni dan sporočila, da so pri hiši naročniki na Gorenjca že dolga desetletja. Jelka Koselj tudi drugače rada sodeluje z Gorenjskim glasom, saj nam je že poslala razne recepte, sama pa se poleg kmetije in vrta ukvarja tudi s slikanjem. Pesem o Vrbi Ko smo Jelko obiskali, smo takoj zašli v - kulturo. Kako vendarle ne, ko pa je sama amaterska slikarka in ljubiteljica vsega lepega. Jelka Koselj nam je marsikaj povedala. Prijazna Jelka, nekdaj zaposlena v železarni, je pokazala čudovite slike, ki jih je narisala še pokojna mama. Jelka je po njej podedovala smisel in talent za risbo, njena mama pa je bila tudi dobra pesnica. Pesem o Vrbi, ki jo je napisala pokojna Julka Žemlja, so peli Vrbnani pred več kot 50 leti na vaških prireditvah. Takole gresta prvi dve kitici: »Tam pod Stolom, prav visokim/ Vrba, majhna vas, stoji;/ stara je že slava njena,/ kot je lipa sred' vasi./ Nam jo sveti Marko čuva,/ pesnik naš o njej je pel,/ pridnih rok dekleta naša,/ vsak fant korajžen in vesel.../ Pesem so peli po napevu pesmi Volga, Volga, najbolj izvirno pa jo danes še zapoje Julka Krali-čova. In nedavno so pesem spet predstavili - pod vaško lipo, ob 750-letnici Vrbe. Ne vemo zakaj, vendar je bila medijsko povsem prezrta 750-letnica Doslovč in Vrbe, Časti-tiljiv jubilej, ki so ga 25. aprila letos praznovali v Doslovčah in v Vrbi. Vsak župan, ki dandanes skoči v kakšen bajer, je na televiziji in v časopisih, ob 750-letnici Slovencem najbolj znanih vasi Vrbe in Doslovč pa - nič. Lipa s kamni - evropska posebnost Jelka Koselj, katere kmetija je v nesporedni bližini vaške lipe v Jelka Koselj Vrbi, pripoveduje: »Na dan sv. Marka smo imeli zvečer proslavo pod lipo z recitatorji, pevskim zborom Antona Vovka pod vodstvom Tomčka Dolarja,recitirala je Slavka Vidic, peli pa sta Neža in Nuša Novšak v narodnih nošah. Pobudo za prireditev je dal naš župnik in prireditev je bila tako v Vrbi kot v Doslovčah zelo lepa in prijetna. Stare listine o Briksnu pričajo, da se Vrba in Doslovce pojavljata že pred 750 leti. Kamni okoli lipe so tu že od nekdaj. Bili so časi, ko je imel vsak vaščan ali Vrbnan - v krajevnih leksikonih piše Vrbljani, vendar domačini pravimo Vrbnani -okoli lipe svoj kamen. Bilo je šestnajst kmetov, ki so se zbrali na vaški srenji in gospodarili. Sama še hranim sliko stare vaške srenje sreo Vrbe. Kmetje so se pogovarjali o različnih stvareh - kako bodo gospodarili z gmajno, ki so jo imeli tedaj še na zemljišču, kjer je danes veliki golf, kako bodo koloradskega hrošča pobirali, delali so skupno sušilnico in tako dalje. Ta vaška lipa s kamni okoli nje - za vsakega gospodarja po eden - je res zgodovinska evropska posebnost. To se mora ohraniti in se tudi ohranja. Veseli nas, da tiste učiteljice, ki pripeljejo otroke k Prešernovi rojstni hiši, pokažejo mladini tudi posebnost vaške lipe s kamni.« Jelka Koseljeva iz Vrbe nam je Nagradna fotografija Tokrat objavljamo staro fotografijo, objavljeno v starem izvodu Gorenjskega glasa. Kdo je na sliki? Pravilne odgovore pričakujemo do 31. julija. Če ste se spoznali ali poznate katerega od mladih fantov na sliki, nam sporočite. Povejmo le, da je bila slika posneta v Kranju in sicer so mladi, sposobni dijaki na sliki zmagali na zveznem tekmovanju. Za pravilne odgovore bomo podelili nagrade. bila kot imeniten kulturni vodič skozi bogato zgodovino svoje vasi. Razgledana, prežeta s kulturo, sama tudi ustvarjalka.. Kulturna zgodovina teh vasi pod Stolom torej nima le velikih mož kot so Prešeren, čop ali Finžgar - pod Stolom živijo danes ljudje kot je Jelka Koselj, ki imajo tudi sami veliko talenta in smisla za lepo pesem ali sliko. Vaša pošta Med obilico vaše pošte -pišete nam, telefonirate, številni pa so se tudi osebno oglasili v našem uredništvu - smo tokrat izbrali Ivo Polajnar s Kidričeve ceste v Kranju. Iva nam je prinesla izvod Gorenjskega glasa iz leta 1957, ki ga vestno hrani doma. Povedala je, da je bil na Gorenjski glas najprej naročen mož Janez, zdaj ga pa prejema sama. Zelo rada ga prebira, najprej pa prebere pisma bralcev. Pravi, da so nekatera pisma zelo zanimiva, saj znajo pišoči marsikdaj zelo dobro povedati, kaj jih teži. »Kar naravnost povedo in se nič ne bojijo, tudi o tem, kako nekateri res težko živijo,« pravi naša zvesta naročnica in bralka Iva Polajnar, ki poleg pisem bralcev seveda bere tudi druge prispevke, nenazadnje so precej informativni tudi mali in drugi oglasi. In zakaj hrani tako star izvod našega časopisa? »Zato,* pravi, »ker je venem izmed izvodov na sliki njena mala hčerkica - v povorki po Kranju, za dan mladosti.« Naročniki, oglasite se! Tako kot smo že večkrat objavili, želimo, da Gorenjski glas, ki bo oktobra praznoval 50-letnico izhajanja, praznuje svoj častljiv jubilej skupaj z vami, drage bralke in bralci. Vsi, ki nam boste sporočili, da prejemate Gorenjski glas najmanj 45 let, boste dobili dva dodatna kupona za veliko naročniško žrebanje, ki bo 11. oktobra. Nekatere naše najstarejše naročnike bomo tudi obiskali In jih v tej rubriki predstavili - vseh pa nikakor ne bo mogoče, saj imamo preveč zvestih naročnikov po vsej Gorenjski. Nekatere naše najstarejše bralce bomo obiskali tudi pred samim jubilejem in jih predstavili v slavnostni, jubilejni številki. Veseli bomo vsakega vašega sporočila, starega izvoda časopisa, stare položnice ali karkoli drugega - morda tudi dogodka, veselega ali žalostnega, povezanega s časopisom - kar bi bilo svojevrstno potrdilo, kako je bilo v času, ko je bil naš in vaš časopis še mlad po letih. Padi vam bomo prisluhnili! GLASOV KAŽIPOT It Prireditve Praznovanje jubileja na Golniku Golnik - Prostovolno gasilsko društvo Golnik vas vabi na slavnostno sejo ob praznovanju 50-letnice delovanja, ki bo v petek, 18. julija 1997, ob 20. uri v kulturnem domu na Golniku. Prav tako ste vabljeni na srečanje ob praznovanju visokega jubileja in razvitju društvenega prapora z mimohodom gasilcev v soboto, 19. julija, ob 17.30 uri v športnem parku Tivoli na Golniku. Po svečanosti bo vrtna veselica z bogatim sreče-lovom. Igral bo ansambel Monroe. Spominsko srečanje Obranca - Združenje borcev in udeležencev NOB Jesenice in Kranjska Gora vabi na spominsko srečanje na Obranco, ki bo v petek, 1. avgusta, ob 16. uri. Zagotovljen bo kulurno-zabavni program. Organizirani so avtobusni prevozi: ob 14. uri s Hrušice in z Rodin. Avtobusi bodo ustavljali na rednih postajališčih. Vljudno vabljeni! Dan storžiških planincev Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 20. julija, v počastitev spomina na ustanovitev Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva 1899 "Dan storžiških planincev". Poleg priložnostnega programa je prireditev namenjena tudi srečanju in prijateljevanju planincev. Za zabavo bo poskrbel ansambel Fantje z vasi. Vljudno vabljeni! Glasbeno poletje v Bohinju Srednja vas - Turistično društvo Bohinj Vas vabi v četrtek, 17. julija, na nastop kitarista Tomaža Rajter-iča. Prireditev bo v Cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi. Izbor miss Tržič - V petek, 18. julija, Vas Letno kopališče Tržič vabi na izbor najbolj seksi oblečene obiskovalke bazena. nedelje, 20. julija, v Planinskem društvu ali Turističnem društvu v škofji Loki. Vzpon bo voden s planinskim vodstvom. Kopalni izlet v Simonov zaliv Kranj - DU Kranj organizira kopalni izlet v Simonov zaliv, ki bo v sredo, 23. julija, z odhodom avtobusa ob 7.15 izpred kina Center. Vabljeni! Monraž - Poliški Špik Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 26. julija, zanimiv planinski izlet v sosednjo Italijo - na 2754 m visok Montaž oziroma Poliški Špik. Odhod posebnega minibusa bo ob 5. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. S seboj morate obvezno vzeti veljavni potni list. Prijave sprejemata: ga. Jasna Soklič, tel.:221-321 int. 28 22 oz. 26 44 in g. Matija Grandovec, tel.: 27 30 93 in sicer do petka, 18. julija. na počitniške delavnice. V delavnicah boste lahko ustvarjali vsak dan od pon. do petka od 10. do 12 ure. Vabljeni v otroški oddelek knjižnice! Koncerti D Razstave Razstava grškega kiparja Begunje - V Galeriji Avsenik bodo v petek ob 18. uri odprli razstavo skulptur grškega kiparja Manolisa Thomakisa. V otvoritvenem programu bo nastopila Janja Hvala, sopran, ob klavirju bo Aleksandra Vremšak. Obvestila Počitniške dejavnosti Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice bodo v juliju in avgustu organizirali različne brezplačne dejavnosti za popestritev počitniških dni. Obvezne so vnaprejšne prijave osebno v knjižnici ali po telefonu 861 -548. Poletje v knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja prijazno vabi vse otroke Izleti Vzpon na Trialav za prvopristopnike Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka v okviru svoje 90-letnice prireja 3. - 5. avgusta vzpon na Triglav za prvopristopnike. interesenti se lahko prijavijo do Dober izlet Lepote in dobrote Bohinja V petek, 25. julija, Vas vabimo na celodnevni izlet v Bohinj. Ogledali si bomo kraško jamo pod Babjim Zobom na Bohinjski Beli. Ogled jame je pod vodstvom društva za raziskovanje jam z Bleda. Jama je dolga 300 m, do nje pa je dve uri peš hoje, sam ogled jame traja 1 uro. Nato se bomo peljali na ogled sirarskega muzeja v Stari Fužini, kjer boste pravi bohinjski sir lahko tudi poskusili in kupili. Kratek oddih ob jezeru, nato povratek nazaj na Bohinjkso Belo, kjer bo v gostilni Rot večerja, pa tudi ples so obljubili. Povratek v večernih urah. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Medvod, do Škofje Loke, Kranja, Radovljice in Bleda. Za naročnike Gorenjskega glasa je cena samo 2500 SIT, cena pa vsebuje: ogled in vodenje po jami, ogled sirarne in degustacija sira, večerja in avtobusni prevoz. Prijave sprejemamo na Gorenjskem glasu po telefonu 064/223-444 ali 064/223-111. Bohinjsko glasbeno poletje Srednja vas - V cerkvi sv. Martina bo v četrtek, 17. julija, ob 20.30 nastopil kitarist Tomaž Raj-terič. Na programu koncerta so dela VVeissa, Frobergerja, Scarlat-tija, Bacha in drugih. Koncert italijanskega kitarista Ljubljana - V okviru mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Vivat Gallus bo v četrtek, 17. julija, ob 20. uri v dvorani Hermes SoftLab na Litijski 51 nastopil italijanski kitarist Massi-mo Scattolin. Okarina folk festival Bled - Na festivalu Okarina bo v petek, 18. julija, ob 20. uri nastopila skupina Miserv loves com-pany, ki svojo glasbo gradi na grški folk glasbi. Poletje v zgornjesavski dolini Kranjska Gora - V okviru prireditve Poletje 97 v zgornjesavski dolini bo v petek, 18. julija, ob 21. uri nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta. Opereta Cigan baron Studenec - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah in SNG opera balet Ljubljana vabita na opereto Johanna Straus-sa Cigan baron, ki bo v petek, 18. julija, ob 21. uri v poletnem gledališču Studenec. Poletni večer škofja Loka • V soboto, 19. julija, bo ob 21. uri v kapeli Loškega gradu koncert resne glasbe. Nastopila bosta Mateja Bajt - kljunasta flavta in Ingomar Rainer - čembalo. Vljudno vabljeni! Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Turistično društvo vabi v petek, 18. julija, ob 20. uri na večer pod Homanovo lipo. Nastopa Mardjango. "Pri Iri7nur.ii" Rpminii« V GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA "Pn Jožovcu" Begunje' ^ >V PETEK, 1 8. JULIJA ANSAMBEL EKART V PETEK, 25. JULIJA ANSAMBEL GREGA AVSENIKA Vsako sredo amambel Gašperji •jFPriieditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije naJel.:064/733-402( DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Dibo d.o.o, Glonarjeva 8, Ljubljana, tel.: 061-132-91-57 in 132-73-69 Vprašanje: Kolio let se omenjeno podjetje nahaja na Glonarjevi 8 v Ljubljani? Nagrada: omarica za čevlje 2. Viljem Turist s.p., Kokra 40/a, Jezersko, tel.: 064-451-542 Vprašanje: Napišite registrsko številko avtobusa, katerega lastnik je podjetje Viljem Turist? Nagrada: Kopalni izlet v Terme Četež ali nakupovalni izlet v Lenti za 2 osebi Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 18.7.1997, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99" za obešanje, 81 "za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 13. 7. 1997: - PINK PANTER: PODRŽAJ ROBERT, BRATOVŽEVA PLOŠČAD 34, LJUBLJANA - JENKO d.o.o.: NADA KEPIC, BRITOF 132, KRANJ Iskrene čestitke! Nagrade prevzamete direktno pri pokroviteljih z vašim osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Za dodatne informacije pokličite 061-741-498. Spremljate nas lahko preko Kranjskega kabelskega sistema vsako nedeljo med 20. in 23. uro in na frekvencah Notranjskega radia 107 MHz in 91.1 MHz, oz. pokličite nas 061-741-632 in preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica -Jutranja Zarja .'i*ii.mi-7nm {\ - B 0 OD "27 DMJD-Oaa: ■UMI/T4I l)l-ltai;MI/! Žirovnica KLARINET SELMER PROLOG^! ustnikom C 85 120, kupim. *VS 802 17 GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPAŽjr LADIJSKI POD, različne dimenar ugodne cene. 064-103___^> LAMELNI in KLASIČNI P^Jj« prodam. 0631-684 ^S" Prodam OPAŽ raznih dolžin 'n s^ colarice, žaganje. 064-207^.,^ Ugodno prodam STREŠNO 0£n e Kikinda, 1500 kosov in PoC£nsK3 žlebove, okrog 20 m ter 3 b««" ^ okna. 0332-460 ^^^J^ Prodam IZOLACIJSKI SIPOREKS moko. @5&-2&3j*>' Ugodno prodam skoraj nova vtj^j. NA ZASTEKLJENA VRATA ( W% na - okno 130x100 ) 0 736-5'° ------ Prodam ŽELEZNA KRILA vrtnin ^ in LESENA sobnih vrat. 0212'1,s» 9P4-R21 1 j Vi ocenjujete,. i mi nagrajujem0. Na javnem nagradnem Žrebanju anketnih lističev, ki je bilo 8. julija 1997 ob 18.00 uri na bencinskem servisu v Škofji Loki, so bili izžrebani naslednji dobitniki nagrad: 1. nagrada: Potovanje po izbiri s turistično agencijo v vrednosti 60.000 SIT Marjan Torkar Dolenja Dobrava 14,4224 Gorenja vas 2. nagrada: Enodnevni izlet za dve osebi v vrednosti 15.000 SIT Rado Tavčar Jezerska 22,4226 Žiri 3. nagrada: Gostinske usluge v Gostilni pri Boštjanu v vrednosti 8.000 SIT Jernej Božič DaSnica 80,4228 Železniki 4. nagrada: n0 git Nakupni bon za trgovsko blago na BS Škofja Loka v vrednosti 5-uUU Ivan Kobal Stara Loka 43,4220 Škofja Loka 5. nagrada: Tri zunanja in eno notranje ClSčenje avtomobila v avtopralnici n8 BS Škofja Loka Adam Berćfć Poljane tO, 4223 Poljane Vsem, ki ste Izpolniti anketne Ifstlfie, se zahvaljujemo za s°de,oy*nttev. Vasa mnenja bomo koristno uporabili pri dograjevanju nasiti stor OMV ISTRABENl 2leSAwcCEVI 1/4 in 3/4 cole in »9iVVE kot odPadno železo. gg£g] 'n 224-621_17154 VHOnwIH w^rodie' NADSTREŠEK «■+-0^1 17155 Prostovoljno gasilsko društvo Železniki, Racovnik 54, Železniki razpisuje javno licitacijo za prodajo stavbe Gasilskega doma. Racovnik 54, Železniki Javna licitacija bo 18. 7. 1997 ob 11. uri v gasilskem domu. Ogled stavbe je možen eno uro pred licitacijo. Izklicna cena je 177.000 DEM. Odvetnik DAMIJAN PAVLIN, obvešča cenjene stranke, da je preselil svojo pisarno v stavbo "Stare pošte" na Koroški cesti 2 v Kranju v II. nadstropje. Nova telefonska številka je ©363-210 in fax 212-043 16232 Sprejemamo prijave za NAKUPOV-VALNI IZLET v Munchen - RAZPRO-DAJE 29.7.97. Možen ogled tehničnega muzeja. ©81-567 16461 OTR. OPREMA OTROŠKI SEDEŽ za na kolo kupim (za spredaj). ©061/613-102 17108 OSTALO i^BRAŽEVANJE ^atemi^i' fizike uspešno instruira ^227-0? 'n fiZik° ter kem'J°- S*—- ____ 17127 nSerUinarT1 MATEMATIKO za os-$332-61 |rednje šole ter fakultete- Prodam tri cevno pipo za pomivalno mizo, malo rabljeno, staro pol leta in klopce z lesenimi letvicami. ©422-369 17060 TAPISERIJE različnih oblik, velikosti in cenovnega razreda, prodam. ©312-599 17083 Prodam BAZEN za mleko, 300 i. Podbrezje 57, ©730-054 1712a VRATA KRILA, 1 KOM. 75x200 desna in 2 kom. 85x200 leva, prodam. © 224-787 i7iei KUPIM GA Pfjujl^0 vse vrste STARINSKE kovanci • ure- umetnine, nakit kv ure, umetnine, nakit, razglednice... Nudimo tudi KValitotr.' ^y|eanice... Nudimo tuc LUQE ANT^E?T^AJ°^SKE -4S 534 va 8 V IKA KIRKA, Gregorčiče-■ ivanj, ©211-248, ali ©471- ^^^'fle za prvi letnik gimnazije. ^•—-^2? 17049 dni'KR^ SIMENTALCA, starega 10 Schidli \ONSKE ZIDAKE in dimnik *--^J^. kupim, © 682-643 17100 SIJEMO CELULOZNI LES 'n, ielke' Placil° takoj. © ^*°jali 0609/652-061 17,69 PRIDELKI >°KAL] konCan^O KRANJ PLANINA nedo-420 rro. Poslovno stavbo ob cesti, etaži KiAporabne površine, 120 m2 v ■^»V^JJP MOŽEN PO ETAŽAH, niku nrtvf Cn 1 »aj^ljScmu ponud r0,65 m2 k° tr9°vski lokal z izlož" Prodam AJDO za seme. Sr. vas 112, Šenčur 17082 Prodam 1 kg suhih BOROVNIC. ©312-095 po 16. uri 17110 Prodam SEMENSKO AJDO. Pipa-nova 38, Šenčur ©411-325 17111 Prodam KUMARICE ZA VLAGANJE 150 SIT/kg. Zupan, Smokuč 34 ali šercerjeva 11, radovljica ©802-706 17129 BOROVNICE in ARNIKO. kupim. © 061/374-305 1716O Prodam kumarice za vlaganje in TELETA. ©422-128 17182 Prodam MALINE. ©411-026 17199 rjLEHN/KAU «IRALE,GSM TEL., '**%r^&<*V *:SI NA NAVADEN PAPIR j£L M*V-l Pri*"""—-■—— ^Nj°irlE pROSTORE prodamo -^e. „blu0 m2 v pritličju poslovne -'•!-iščem " k2.e> oh ,rv v prit ic JO^IĆNINE ©2 POSESTI ^123 DOM 2-33-00 in 17195 »'ar,i~"V^!t PROSTORE ODDAMO !fecia|i manjši trgovski lokal za «l?sečnn nr? tr9ovino, 400 DEM '^-3sl °.M NEPREMIČNINE 17196 "33-00 in 0609/650-123 ^OLESA MlTc?arT1 motorono kolo CAGIVA IJOOn125 cm 3, star eno leto, **krLkm' !epo ohranjen, nikoli Svetovan. ©451-017, 0609/624- gfio sn ^to™atic ^<^L® 742,035 čelado za 17051 S' '6thik 9n QM kuPim MOPED ATX fci ^ zarir,: 1 onranjen, z željo, da »76^Pnevmatiki močnejše ESTILA *5S^?VŽ ?^RK0' KOPANJE NA i'j^^lE^N! ©491-442 16128 ^^NllZLETvItalijoin na $?■ VSa« teden. ©491-442 £oh ^16"22-30 ure GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po doaovoru, BLED enonadstropno HIŠO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKO-VO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 MIZARJI POZOR! PONOVNO BRUSIMO HM KROŽNE ŽAGE IN PROFILNE REZKARJE. MT MIZARSTVO OVSENIK JKm JEZERSKA CESTA 108/c, U IL KRANJ UVSeniK TEL 064/242 481. 242-110 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let. 255.000 DEM. KRANJ Struže-vo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 K R A NIK RAČUNALNIŠTVO Kidričeva 66a, Škofja Loka tel./fax:634-631 E-mail:info @krajnik.si http://www. krajnik.si Računalniki Pentium Tiskalniki HP in Epson NA 6 IN 12 OBROKOV Prikljifki 11 INTERNET m »sej Slnniji AKCIJA! SLOVENSKI OFFICE 97 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na iepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14299 PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 90 DEM/m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 59 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 U3oo VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 NEPREMIČNINE ■■NNJdomplan Kranj, p.o. B^OB kranj,bleiweisova 14 p.p.139, iei.uowoe-/uu, fax:064/211-864 upravljanje NOVO; Odgo zagotovi in vzdrževanje stanovanj )romet z nepremičninami vomost in strokovnost ota zanesljivost in uspeh. PARCELE KUPIMO zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo brez posrednika. ©228-088 16649 IZOLA - oddam tustični APARTMA v juliju in avgustu. ©066/63-634, zvečer 16718 V Podbrezjah PRODAMO osem let staro visokopritlično hišo, 187 m2, parcela 715 m2, dve garaži. Cena 280.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Dupljah PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Brniku PRODAMO obnovljeno stanovanjsko hišo, 130 m2, parcela 536 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Nad Jesenicami, v vasi PRIHODI prodamo veliko, 20 let staro hišo, parcela 1133 m2, cena 250.000. DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.__ Na BREZNICI pri Žireh PRODAMO 100 let staro hišo, cena 32.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Kupimo manjšo enodružinsko hišo na Gorenjskem, za cca 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ V Zgornjih BITNJAH prodamo obnovljeno HIŠO, 194 m2, parcela 537 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT Cene so brez prometnega davka POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: stanovanja: v KRANJU: 1 G 29 m2 na Planini, cena: 50.000 DEM v KRANJU: 1 SS 44 m2 na Planini, cena: 75.000 DEM v KRANJU: 2,5 SS 68 m2 na Planini, cena: 110,000 DEM na obroke v KRANJU: 2 SS 57 m2 na Kebetovt, cena: 91.000 DEM v KRANJU: 2 SS 48 m2 na Zlatem polju, cena: 76.000 DEM v KRANJU; 2 SS 67 m2 na Planini, cena: 94.000 DEM v KRANJU; 3 SS 79 m2 na Planini, cena: 140.000 DEM na obroke v KRANJU; 3 SS 61 m2 na Zlatem polju, cena: 81.000 DEM v KRANJU: 4 SS 82,5 m2 mansardno na Planini III, cena: 130.000 DEM v KRANJU: 4 SS 82,5 m2 mansardno na Planini lil, cena: 130.000 DEM na DRULOVKi: 2 SS 62 m2, v 2. nadstropju, cena: 110.000 DEM na DRULOVKI: 1 SS 40 m2 v 2. nadstorpju, cena: 70.000 DEM hiše: na BLEDU; prodamo hišo v 3. gradbeni fazi, cena: 280.000 DEM v BfTNJAH: prodamo novo hišo na parceli 1.200 m2, cena: 360.000 DEM v STRAHINJU: prodamo novejšo hišo, parcela 700 m2, cena: 350.000 DEM v NAKLEM: prodamo hišo z delavnico ob objketu, cena: 420.000 DEM v VOGUAH pri Cerkljah: prodamo novejšo hišo, cena: 290.000 DEM v VOGUAH pri Cerkljah: prodamo poslov. - stan. hišo, cena: 420.00 DEM v HOTEMAŽAH: prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2 poslovni prostor: KRANJ: na vpadnici v mesto prodamo hišo z delavniškimi prostori, parcela 1.200 m2 KRANJ: prodamo poslovno hišo v gradnji 400 m2, štiri etaže, izjemno ugodna cena Najem: v Kranju enosobnega stanovanja v Kranju, predplačilo, 2S+2K; pol hiše v Britofu ali Žabnici, celo hišo v Britofu K3 KERN d.o.o. Tel.: 221-353, 222-566 in fnx: 221-785 Prodam GRADBENO PARCELO za nadomestno gradnjo v K.O. BISTRICA. ©0609/631-056 17096 ŽIRI - oddamo samostojno HIŠO, CK, tel., opreljena, 3 mes. predplačilo, 700 DEM. OZIRIS ©267-535 17117 KRANJ Z OKOLICO Šk. Loka, Radovljica, Jesenice, takoj kupimo samostojno HIŠO ali dvojček z vrtom. ©227-202 17149 V Šk. Loki in bližnji okolici takoj kupimo manjšo enodružinsko HIŠO z vrtom za gotovino. ©227-202 17150 PRODAJAMO - KUPUJEMO, najemamo - oddajamo stanovanja, hiše, poslovne prostore, parcele. NEPREMIČNINE MANDAT. © 224-47717168 KRANJ - RUPA ob cesti oddamo večjo parcelo za gojitev rož ali podobno (možnost partnerstva). DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00 in 0609/650-123 17197 Kranj - Švabska Vas: prodamo vis. pritlično HIŠO, podkleteno, na parceli cca. 500 m2. Cena 190 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00 in 0609/650-123 17201 POZNANSTVA Želite spoznati osamljeno žensko, staro od 55 do 65 let, brez obveznosti, zdravo, živahno, srednje postave, ki želi partnerja za skupno življenje. Jaz sem udovec, upokojenec, star 74 let, zdrav, vitalen, olikan in bi rad še nekaj let živel veselo življenje v nežni ljubezni. Z menoj boste imeli možnost dobiti dobro pokojnino nad 70.000 SIT. Šifra: LEPA JESEN 17079 w 'A ©DfiSEMME M GORENJCE« 24 UR DOBRE GUKRE!!! KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301 Kupim večjo ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, Škofja Loka in Medvod. ©063/420 3 624, od 7. do 14. ure ob delavnikih 17068 PRIREDITVE GLASBA ZA PRIREDITVE, VESELICE, POROKE, ZABAVE. Glasbena agencija Sinkopa & Gloria ©891-262, 802-274 in 0609/639-207 15481 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice SAVE, PETRO-LA in ostale. ©310-537 MM1 RAZNO PRODAM Bukova DRVA prodam. ©685-411 17070 Prodam MEŠANA DRVA cena 3800 SIT. ©461-042 17071 Prodam MIZO 110x80, RAČUNSKI STROJ z izpisom, moško KOLO 5 p, ogledala: 120x50, 120y70. ©620- 211 17091 STAN. OPREMA Prodaja STOLČKOV za v spalnico, kopalnico, dnevno sobo, ugodno. ©51-201 17054 Ugodno prodam POSTELJO z jogijem. ©310-780 17124 ŠPORT KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA GOZD BLED, 2. 0.0. Prešernova 11, Bled PRODA 1. Na Jesenicah, Tomšičeva 68, v pritličju 153 m2 poslovnih prostorov. Del prostorov je primeren tudi za stanovanja. 2. Tovornjak Zastave 80.10 D letnik 1986, nosilnost 4.700 kg, neregistriran. Dodatne informacije dobite po tel.: 064 77 425. Prodam novo zračno PUŠKO Slavija 631 z daljnogledom 4x20. ©451-171 16686 ČOLN ELAN T 401 z motorjem Tomos 4 in prikolico prodam. ©83- 948 17065 Prodam malo rabljen SURF Hifly 100, cena 500 DEM. Q330-100i7072 STORITVE HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. © in fax 332-260 7536 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. ©064/242-766 9834 VODOVODNE INSTALACIJE in POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC. Prevzamemo tudi kompletno prenovo kopalnice. ©81-124 12138 ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA, HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in SERVISIRAMO. ©211-418 ali 714-519 13567 POZOR! Uspešno podjetje vas kvalitetno in po najugodnejši ceni reši problemov, ki jih imate z dimniki (črni madeži, kondens..)vstavimo A testirane, nerjaveče cevi in pripravimo dimnik za prijaznejšo zimo. ©041 671-5 1 9 14361 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarnike ter sereen senčila! Izdelava, montaža, popravila, pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. ©061/132-20-01, 061/ 662-270 15231 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo in polaganje lami-natov. ©422-193 15625 POZOR! Zdaj je čas, da pripravite svoj dimnik na novo sezono. POKLIČITE NAS in mi ga saniramo z nerjavečimi cevmi. ©041/671-519 15707 STROJNO iZDELOVAlVJE estrihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 BIHI,D.O.O., ZLATO POLJE 2, KRANJ, ©064/211-534, 041/ 626-643 - IZVAJAMO GRADBENO-ZI-DARSKA DELA, UGODNO: PREVO-Zl BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OMETA-VANJE ZA NOTRANJE OMETE, KOMPRESOR! 16487 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji. ©242-037 16538 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! ©331-199 Sinko »731 Opravljamo VSA PLESKARSKA DELA - kvalitetno in hitro. ©461-974 od 6 do 7 h in od 19 do 20 h po 12.jUlijU 16800 VODOVODNE INSTALACIJE - hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Košnik S.P. ©332-061 16901 TV-VIDEO-AUDIO-HJ-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 PANASONIC MINI STOLP * NA S CD PLOŠČ IN * MOČI 2x 50W RMS ZA NEVERJETNIH PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDHO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. O 061/ 813-642 15/75 INOX DIMNIKI vrtanje in sanacije dimnikov z nerjavečimi tuljavami, za plin, olje in trdo gorivo. O 0609/645- 581 16121 ELEKTRO ADAPTACIJE - priklop gospodinjskih aparatov. 0223-346 NON STOP 16168 AVTOMATIKO za bojlerje kolektorjev, oljne gorilnike - servisiramo, dobavljamo, montiramo, umerimo. BET - S d.o.o., 0/fax 874-059 16221 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite O 332-053 16415 MASAZNI SALON "MAS" ... ZMA-SIRATUDI VAS! Naravne metode za učinkovito izboljšanje človeških sposobnosti izvaja izkušen terapevt. Obiščite salon "MAS" v penzionu "ROŽIČ" ob Bohinjskem jezeru. Vaš klic pričakujemo s spoštovanjem. O041/673-140 17185 BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA 1300 SIT/m2 skupaj z lakom Sinteko 0872-517, zvečer 17137 BARVANJE LESA (špic, pobjonov). 13422-423 17188 AmmiFitiij d.o.o. telefon: 064/491-403 Prodaja in servis traktorjev TORPEDO in IMT! Opravljam zidarska in keramičarska dela: 0041/674-578 ali 77-780 17066 VODOVODNO INŠTALATERSTVO vseh vrst: ADAPTACIJE KOPAL-NIC(možno z zidavo + pečar), NOVE HIŠE, MANJŠA POPRAVILA. KVLAI-TETNO - STROKOVNO- KONKURENČNE CENE! Kilometrine ne računamo! 051-469 NON-STOP Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *da se vam poveća razgibanost sklepov da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev. prebavo, odvajanje vode da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici *da se znebite stresov in sc popolnoma sprostite Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo Izvajamo GRADBENO ZIDARSKA DELA, BETONSKE IN KAMNITE SKARPE ter OBLAGAMO NARAVEN KAMEN. Inf. na O310-187 17028 POMLADNI VE1ER 090 43 Ol TOCOVORISTIKI-POKLIĆIKAI JANKA PUCLjA 3 Tel.: 064/331-8191 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20. ure! SERVIS PRALNIH STROJEV Gorenje, El - Niš, Ariston, Obodin ter ostalih. 0332-350 in 325-917 17190 Tapeciramo, obnavljamo vse vrste SEDEŽNIH GARNITUR v usnje in blago. 053-826 17059 GRADITELJI - za lopo z mojim materialom dam lepo TELICO. 0802-040 17135 BELJENJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno. 0228-348 in 061/823-896 17181 Z zidarsko in fasadersko skupino OPRAVLJAMO VSA GRADBENA DELA hitro in kvalitetno. 0327-203 17183 S.P. zidarska in fasaderska skupina opravlja VSA ZIDARSKA DELA hitro in poceni. 0242-517 17184 STANOVANJA PRODAMO: BLED novejše 50 m2/ PR v mirnem zelenem okolju, nizek blok, 110 000 DEM, CERKLJE 2 ss, 67 m2, brez CK, 1300 DEM/m2, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I, 2 ss, IV. 65 m2, 95000 DEM, KRANJ CENTER meščansko, 2 ss/lll. 85 m2, CK, tel. 1600 DEM/m2, KRANJ Planina I - 2 ss + 2 kabineta, 92 m2 v 5. nadstr., 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14292 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/!X, 119.000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I, ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, ss, 50 m27IV. CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14293 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje, kupimo starejše 1 ss stanovanje, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14294 KRANJ Planina 3, prodamo 2 ss stanovanje 62.5 m2, komfortno, 2 nadstr., za 95 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 17142 RADOVLJICA prodamo 1 ss stanovanje 40 m2, novejše, vsi priključki, za 72 000 DEM in 1.5 ss stanovanje 40 m2, delno opremljeno, za 77 000 DEM. POSING d.o.o. 0863-150 17143 DEKLARACIJE oblikovanje s tekstom, črtno kodo, grafiko, izdelamo expresno. O 634-665 17171 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117,622-318 1. Prodamo v centru Žirov več zazdiljivih parcel 2. Prodamo garsonjero (26 m2) Podlubnik 3. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 4. Kupimo več stan. hiš cenovnega razreda do 250.000 DEM 5. Prodamo Podvrh lep vikend 6. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 7. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 8. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 9. Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 10. Prodamo v Poljanski dolini več hiš za nadomestno gradnjo 11. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 12. Prodamo starejšo hišo v Železnikih (obnovljena) 13. Kupimo samostojno hišo z malo vrta v Škofji Loki 14. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 15. Prodamo tri 1 SS Frankovo nas. 16. Prodamo Železniki večjo meščansko hišo 17. Prodamo hišo z lokalom v škofji Loki 18. Prodamo hišo - Rovte 19. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 20. prodamo vikend - Stari vrh 21. Prodamo v vasi Rudno starejšo hišo z večjo parcelo 22. Prodamo 2 SS Partizanska c. 23. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 24. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 25. Prodamo novo samostojno hišo v Vodicah PIA KRANJ a 312-622 1. Prodamo 1 SS (39 m2) Planina 2. Prodamo 1 SS s kabinetom (44 m2) na Planini 3. Prodamo več 2 SS na različnih lokacijah Kranja 4. Prodamo 3 SS (80 m2), balkon, garaža, ugodno 5. Prodamo 3 SS (70 m2), Šorlijevo naselje (obročno odplačevanje) 6. Prodamo 4 SS (92 m2) Planina (obročno odplačevanje) 7. Prodamo več stanovanjskih hiš na atraktivnih lokacijah 8. Prodamo vikend z vinogradom (štajerska) 9. Prodamo bivalni vikend na parceli 8000 m2 s čudovitim razgledom na Gorenjske hribe 10. Kupimo 1 SS v Kranju in Tržiču 11. Kupimo več stanovanjskih hiš nižjega cenovnega razreda 12. Kupimo več stanovanjskih hiš potrebnih adaptacije 13. Kupimo več zazidljivih parcel v Kranju in okolici 14. Najamemo eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju z okolico 15. Najamemno stanovanjsko hišo v okolici Kranja 16. Najamemo poslovni prostor (40 m2) v okolici Kranja 17. Najamemo gostinski lokal v okolici Kranja 18. Oddamo prostor (60 m2) primeren za mizarsko ali drugačno delavnico (Hotemaže) 19. Oddamo poslovni prostor (60 + 40 m2) primeren za pisarniške dejavnosti, pritličje, parkirišče, lasten vhod (Tupaliče) 20. Oddamo poslovni prostor (100 m2), parkirišče, lasten vhod, primeren za pisarniške dejavnosti, športne aktivnosti, različne ordinacije oziroma salone (Kokrica) PIA JESENICE S 863-145 1. Prodamo hišo Dovje - Mojstrana 2. Prodamo hišo na Jesenicah 3. Prodamo 1 sobno stanovanje na Hrušici (Jesenice) 4. Prodamo hišo (za turistično dejavnost) v Gozd Martuljku 5. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 6. Prodamo hišo Prihodi nad Jesenicami 7. Mojstrana - zazidljiva parcela (2750m2) - prodamo 8. Prodamo 2 SS stanovanje Kranjska Gora 9. Prodamo 3 SS stanovanje Kranjska Gora 10. Koroška Bela (Jesenice) prodamo 1 S stanovanje 11. Oddamo poslovni prostori Jesenice - Čufarjev trg 12. Oddamo prostor za trgovino (150 m2) Žirovnica 13. Oddamo skladišče (90 m2) Potoki 14. Prodamo počitniški dom na Mežakli (750 m2) 15. Prodamo objekt 2600 m2 Jesenice (poslovni center) 16. Prodamo "Kasta" 1750 m2 in skladišče 290 m2, Jesenice 17. Prodamo poslovni objekt 1320 m2, Jesenice 18. Prodamo hišo na Lipcah (Jesenice) z gospodarskim poslopjem 19. Prodamo 3 sobno stanovanje na Jesenicah. Ugodna cena! KRANJ VODOVODNI STOLP GARSONJERO, delno opremljeno, CK, tel., 300 DEM/mes., zaželjeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14295 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 14296 ODDAMO STANOVANJA: KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 54 m2, DELNO opremljeno, 600 DEM/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-« 00, 0609/650-123 15094 V Šorlijevem naselju prodamo 3 ss stanovanje. Cena po dogovoru. 0226-797 16413 ZAPOSLENO DEKLE IŠČE 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za najem. 0211-534 16488 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE 3 po telefonu ali osebno ^ i 090-41-43 1 Škofja Loka, Frankovo naselje, prodam 2 ss 54 m2 v I. nad.,cena po dogovoru. 0431-321, dopoldan od 8. do 12. ure 15750 Prodam 2 ss 56 m2 v Škofji Loki, .kabelska TV, telefon, zastekljen balkon. 0622-886 17045 KOMBI PREVOZI tovora ali potnikov in selitve po ugodni ceni. O 621-609 17101 Blizu Kranja oddam, samski osebi, opremljeno stanovanje, velikosti 43 m2. Šifra: BREZ PLAČILA 17102 V Ratečah pri Planici, prodamo STAREJŠO STANVANJSKO HIŠO z vrtom. O 876-117 17104 TRIO IGRA za ohceti, na obletnicah, v lokalih, vodimo program, veliko humorja. O 731-015 17105 KRANJ - Planina I: prodamo GARSONJERO v 3. nadstr., nizek blok, brez balkona, opremljeno, 55 000 DEM. OZIRIS 0267-535 17116 KRANJ - ŠORLIJEVO N. prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2, nova kuhinja, balkon, 3. nadstr., 76 000 DEM. OZIRIS O267-535 ima 1 ss stanovanje na Drulovki, 40 m2, prodam. Informacije na 0332-051 17121 KRANJ PLANINA I - prodamo enosobni stanovanji, komfortni, 44 m2 za 76 000 DEM in 45 m2 za 75 OOO DEM. PO6IHG d.o.o. Q2CC 07C 17138 KRANJ PLANINA I prodamo 3 ss stanovanje 80 m2, komfortno, za 120 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 17137 KRANJ PLANINA I prodamo garsonjeri 29 m2 za 55 000 DEM in 25.6 m2 za 55 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 17138 KRANJ PLANINA I prodamo dvosobni stanovanji, komfortni, 60 m2 za 95 000 DEM in 64 m2 za 96 000 DEM. POSING d.o.o. 0222-076 17140 _ KRANJ Planina I prodamo 4 ss stanovanje (2+2) 87.80 m2, vsi priključki, za 140 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 17141 ■ PIAUA I AGU NA I "n p®ii© Lil POČITNICE V POREČU SO NEKAJ | POSEBNEGA, SO DOŽIVETJEI Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 22. 8.1997. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za iase! Dnevna najemnina apartmaja že od 79.- DEM Dobrodošli v avtokampih Zelena Laguna, Bijela Uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, market in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park, Plavi (klimatiziran) in Zorna (klimatizirani dnevni prostori) s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona na osebo na dan že od 64.- DEM! V hotelih B kateg.: Delfinu, Galebu, Istri in Lili so cene polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: - že od 46.- DEM V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! Pa še veliko možnosti športne rekreacije in zabave! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 2,20 DEM na osebo na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 -18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALi PA PRI PLAVI LAGUNI, MARKETING, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 iiNrunrvifV >ANJA ALi KRANJ DRULOVKA prodamo 1 ss stanovanje 40 m2, vzdrževano, za 70 000 DEM in 2 ss stanovanje, predelano v 2.5 ss s 62 m2, za 105 000 DEM. POSING d.o.o. 0222-076 RADOVLJICA prodamo 2 ss stanovanje 57 m2, komfortno, vzdrževano, »o 7« nnn nFM POSING d o o 0 863-150 17144 JESENICE Koroška Bela prodamo 3 ss stanovanje 85 m2, visoko pritličje za 78 000 DEM. POSING d.o.o. O 863-150 17145 JESENICE - KOROŠKA BELA prodamo 1 ss stanovanje 42 m2, CK, novejši blok, za 43 000 DEM. POSING d.o.o. 0863-150 17148 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter jgj menjava staro za »taro. *M[ AVTO, 0634-148 in 0609/632-3 3525 __S pceni nrodam R Odkup, prodaja in prepis * t. kredit, menjava, staro za s1gj, Avtopris.d.o.o., Zg. Bitnje 0312-255 ali 471-340 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi I*5^ rdeče barve, redno servisiran^, ohranjen, garažiran, ugodno P ^ O061/716-221 STROJNI TLAKI LEKERO d.o.o. I Cesta na Rupo 45, KRANJ (KOKRICA) Na zalogi velika izbira španskih keramič- i nih ploščic priznanega proizvajalca GREŠ I DE NULES & KERABEN OSO 9001): j - keramične ploščice za kopalnice in kuhinje I - visoko kvalitetne talne keramične ploš- | čice (tudi za terase, balkone) - keramična tla prihodnosti MARATHON - j odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in I stil - več od tal ne morete zahtevati POPUSTI OD 10% DO 1 5% AKCIJSKE CENE M VELIKA IZBIRA kopalniškega pohištva Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone - enoročne mešalne baterije - sanitarno keramiko - okna, vrata ter vse vrste senčil - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge Tel.: 064/245-124 ali 245-125 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. um Nujno prodamo 3- sobno stanovanje v 4.nadstropju na Planini II, 80 m2, cena 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 2S stanovanje v drugem nadstropju, 63 m2, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO več stanovanj različnih velikosti. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ V RADOVLJICI prodamo več stanovanj v novejših blokih, različnih velikosti, od 72.000 DEM do 140.000 DEM. SVET NEPREMIČ-NINE, 330-112._ V Kranju pri Vodovodnem stolpu PRODAMO 1.5 S stanovanje, v mansardi, 48 m2, za 72.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Kranju PRODAMO 2S stanovanje v pritličju obnovljenega starega bloka, 55 m2, višina stropa 3.75 m, cena 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ŠKOFJA LOKA - Partizanska: prodamo 2 ss stanovanje 56 m2, komfortno, prepis in vselitev takoj za 97 000 DEM. POSING d.o.o. 0 224-210 17147 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, JESENICE, BLED takoj kupimo ali najamemo GARONJERO, 1 ss ali več ss stanovanje. POSING d.o.o. 227-202 17148 KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 in 0609/ 650-123 17198 ODDAM 1 ss na Deteljici. Šifra: 300 DEM 17202 MITSUBISHI ECLIPSE M 14/91 89 500 km. ser** AOi- servisna knjižica, veliko ^ opreme, izredno lepo ohrani* • dam. 00609/644-991____^J. Odkup-prodaja VOZIL, PREPISI. 0323-298. 0609/6*' 14627 MITSUBISHI COLT 1.3 GU, lastnik, 82000 km, servisiran,,^ na knjižica, euro kljuka, izredno lepo ohranjen, P 0061/716-221 ^^"A MITSUBISHI LANCER 1-8 £jH prvi lastnik, 91000 km, J^Wt servisna knjižica, avtoradio, ^ garažiran, reg. do 4/98, P ^fi O061/7715-666 VARSTVO Zanesljivo in prijetno varstvo otroka nudim na mojem domu. Naslov v oglasnem oddelku. 17159 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. O692-194 16248 Prodam GUME 165/65/13 in EXACT 155/13 Semperit, rabljene. O460- 087 17047 KDS S THRbO 89.8 91.2 96.4 RADIO HARMONIK?.. V ČETRTEK 17. M* DO POLNOČI 07 5l**> 15. julija 1997 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS HVUNDAI PONV1.3 LS, prvi lastnik, ohraL e' redno servisiran, lepo $061/7 9araŽiran' u9°dr|o prodam. -—- '6-221 16039 ^KUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN »491 4 K° " VSAK TEDEN- '--"44^___16126 Brffn2 2 BARK0 IN KOPANJE V ^jU_ves dan! 0491 -442 16130 ftUQ^HI ECLIpSE TURBO, 200 servi5 koral, letnik iyyu, zelo lepo ohranjen, nikoli karamboliran, garažiran, prodam. O 411-893 17172 ALFA 33, 1.3, letnik 1992, reg. do 4/ 98, črne barve, dobro ohranjen, centralno zaklepanje, elek. pomik stekel, lita platišča, spojler, dobro ohranjen, prodam. O 620-454 17173 Prodam Z 750, 1.85, neregistrirano, odlično ohranjeno, vozno. 0411- 491 17174 Prodamo GOLF diesel, 1.89, metalno sive barve, lepo ohranjen, reg. do 7/ 98. 0632-158 17178 Z 750, dobro ohranjen, prodam. Bistrica pri Tržiču, Pod Gradom 9 050-205 17191 SOLA ing. HUMAR Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in LIČNA JE SQJUSP€ŠN€JŠA AVTOŠOM , rdeče 0242- 17080 ^Do'io6'^^ dc ft§M---_____"U°" '• 87, reg. do 21 Sjo?3G|°LF JGU I. 81.024 67 »V,88' re9' d0 2/98' Vi^----^^00''09, zvečer 17094 30.5.9° f"5' 'etnik 1987, reg. do i^^cena 1600 DEM, prodam. llr^**-^^__17099 8^|ffl?%MO: R5 CAMPUS n£,Hon in.lk 1993, R 5 " &V^kl994.Za ZAPOSLITVE Iščemo AKVIZITERJE za prodajo medicinskega pripomočka. Možna redna zaposlitev. 0 55-446, 50-274 in 0609/651-737 15593 Zaposlim moško-žensko frizerko v frizerskem salonu OSTRIŽENI NACE. 0227-014 ali 401-420 16498 Na Bledu zaposlimo PRODAJALCA V TRGOVINI S TEHNIČNIM BLAGOM. Prošnjo pošljite pod Šifra: JEZERO 16506 EXPRESS Cen"kred|,lK'k 1994 Za vsa vozila C sirana t>rez P°lo9a- Vozila so M** 428 nm™301'6 na tt 428" ^khe ^8-0012. RENAl II T Prota RENAULT Preša 17106 i """iikT"""" 17,06 £,re9°Soa,m4 SUZUKI GS*R 750, ^3-095'° °' redno vzdrževan. |^ 5pJ---____ 17113 "^»ai^95' 40 000 km' !ALPa^—i^l__ ^'a^a^nn^ 1986' re9 cel° ^847 d J300 DEM, prodam *» Verjemite ali ne... Up RADIO OGNJIŠČE o 17162 Planina Krvavec Tinjah Kum Ajdovščina 91,2 10f.9 91.2 Takoj zaposlimo FANTA ZA PRIUČI-TEV v pizzeriji in POMOČNICO v kuhinji ter dekle za DELO V STREŽBI. Inf. na 058-758 ali osebno v pizzeriji Košuta v Križah 16962 Iščem honorarno delo - ženska SŠI akviziterstvo odpade. O83-813 uo64 Iščem izvajalca za CK - plin. O 620- 441 17092 Redno zaposlim TRGOVKO - PRIPRAVNICO za delo v živilski trgovini. 0491-411,57-382 17097 Iščemo osebo z izkušnjami za POMOČ V STREŽBI. 0633-641 17115 V mesecu avgustu honorarno zaposlimo KUHARJA - ICO. 0222-233 17119 Zaposlimo ŠOFERJA z C in E kategorijama vozniškega dovoljenja za mednarodni transport na območju Nemčije (omejena starost 21-30 let). Pisne prošnje sprejemamo 7 dni po objavi na naslov MERNIK d.o.o., Gasilska cesta 1, 4208 Šenčur 17151 Zaposlimo šoferja na mednarodni špediciji, z C in E kategorijo, z najmanj 3. leti del. izkušenj. Q624- 548 17156 Zaposlimo ŽENSKO ZA ČIŠČENJE in POMOČ v gostinski kuhinji na Bledu. Tel.: 741-458 dopoldne. Zaposlimo PRODAJALKO za delo v tekstilni trgovini. Pogoji: primerna izobrazba - trgovska smer, izkušnje pri prodaji tekstila. Pisne prijave na PRODAJALNA DONA, TRG SVOBODE 33, TRŽIČ. 17164 študentka išče DELO NA DOMU -sestavljanje. 0451-426 17179 IŠČEM DELO - KV MIZARJA v lesni panogi, najraje pri zasebniku (okolica Kranja, Radovljice, Bleda), kjer bi lahko najel tudi stanovanje. Star sem malo čez 30 let, brez obveznosti. Cenjene ponudbe pod Šifra: POHIŠTVENI MIZAR 17194 ŽIVALI Prodam POLJSKE NIŽINSKE OVČARJE odličnih staršev z rodovni-kom. 0325-585_ 16697 Prodam enoletne KOKOŠI za zako ali rejo. golnik 15, 461-678 16715 Uam nODOVMIĆk-.C ZLATE PP.I-16903 NA& NASALCE. 0731-330 RJAVE in GRAHASTE JARKICE, stare 4 mesece in RJAVE tik pred nesnostjo, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 0685-546 17021 Zelo prijazno PONY KOBILO z žrebetom in jahalno opremo, prodam. 0721-557 17048 KONJA za dopitanje kupim. O 725- 254 17052 Prodam OVNA JS pasme, starega 4 mesece. 059-149 17057 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev ali menjam za bikca simen-talca. Lahovče 26 17061 Nujno kupim perzijsko muco, staro eno leto samičko. Q312-564 17062 Prodam KOKOŠI za zakol ali nadalj-no rejo. 0431-514 17067 Prodam dva TELIČKA, stara en teden. Grad 5, Cerklje 17073 Kupim BIKCA sim. 200 kg in prodam drobni krompir in butare. 0421-082 17075 Podarimo prijaznega mladička KO-KERŠPANJELKE. 0411 229 1708S Prodam več TELET simentalcev od 150 - 250 kg. 0 738-876 iro87 Prodam KRAVO brejo 8 mesecev. Trampuš, Utik 11, Vodice 17088 Prodam bele PERZIJSKE MUCKE. 0461-960 17098 Prodam mlade MUCKE. 0451-284 17109 BOKSE za konje oddam in nudim vso oskrbo, možen izpust in terensko jahanje - okolica Šk. loke. O0609/ 652-708 17126 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in SLAMOREZNICO. 0245-487 17130 TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 dni, prodam. O 803-056 17158 TELIČKO SIMENTALKO, staro 14 dni, prodam. O 411-612 17165 KOZO mlekarico in dva KOZLIČA, PRODAM. O 806-534 17170 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. 0715-601 17175 Oddam 6 tednov stare KRAŠKE OVČARJE. Marinčič, Črnivec 18 a 0 738-027 17177 BIKCA simentalca, težkega 100 kg prodam. Rozman O451-306 17188 Oddamo tri mesece starega BELEGAMUCKA_Q741^553_17192 Prodam brejo KRAVO in TELICO. O 241-856 17200 OSMRTNICA V 86. letu starosti je umrl naš dragi JOŽEF POKORN gostinski delavec v pokoju Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 16. julija 1997, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žena in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA FISTRA profesorja v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvejte in sveče. Naša posebna zahvala velja duhovnikoma g. Tomanu in g. Dolžanu za lep pogrebni obred in poslovilne besede, sodelavcem iz Iskraemeco in Osnovne šole Šenčur, negovalki ge. Meliti Dolenc, zvestemu prijatelju g. profesorju Šemetu in ge. Ančki Gartner. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, Podbrezje, Šenčur, 8. julija 1997 OSMRTNICA Lahko živi, lahko umira kdor vero upanje ima; to ga tolaži, to ga podpira. Gorje človeku brez Boga. V Bogu je zaspala v 91. letu starosti naša plemenita, dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta LJUDMILA TEPINA rojena Tepina, pekova mama Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 15. julija 1997, ob 16. uri na starem pokopališču Šmartin ob cerkvi. Žalujoči: hčerka Tončka, Minka in sin Milan z družinama ter ostalo sorodstvo Stražišče, Kranj, Jezersko, 13. julija 1997 V SPOMIN Danes, 15. julija, mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric LOJZE KEPIC župnik v Križah Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. DOMAČI Grad, 15. julija 1997 ZADNJE NOVICE KA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 Zakaj vsakodnevne zapore na avtocesti? pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I I bomo pisali Tokrat je deveta stran namenjena mojim delovnim potepanjem po Gorenjskem. Dva obiska pri gasilcih, pa srečanje motoristov, da o izgnancih in še marsičem drugem niti ne govorim. Še vedno velja tisto, da se vam splača poklicati našo dežurno številko, saj bodo teme, ki sicer ne bi zašle v časopis, na branje ponujene širokemu gorenjskemu bralstvu. Torej vi predlagajte, mi vas bomo obiskali in o tem tudi napisali. Naj vam za tokrat namignemo te to, da bomo do konca tedna nekoga presenetili pri odhodu v upokojenski staž, do prihodnjič pa lep pozdrav! Savski most in predor pred obnovo Na avtocesti Hrušica - Vrba ni odstavnega pasu, zato tudi redna vzdrževalna 01 potekajo z vsakodnevnimi zaporami. Jeseni obnova karavanškega predora in sanacij3 savskega mostu, ki vodi k predoru. G.G Dogodka (žal) ne bo RAZSTAVE ^ informacija: 2.7 1997 bo v galeriji Pungert FOTOGRAFSKA RAZSTAVA, 221 Jj! do !6.7 \W raisiavlja Alpinistični odsek Kranj. Otvoritev ra/stavebo ob 20.00 un. 18.6.1997 bo v galcri|i Pungert LIKOVNA RAZSTAVA fotografa du U)7. )9<)2^1iiin>nJiiinvM mvnritfvrmUtiuuMCT.OOun. 221331 1997 bo v ealc(1|i Pungert LIKOVNA RAZSTAVA, razstavlja &20.8. 1997 I-ea Mencinger. Otvoritev razstave bo ob 20 00 uri. 17.7.1997 do 8.9 199? bo V Prešernovi m Mestni hi5t RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA fotoera/a laka Čopa. Otvoritev razstave 221-331 221-331 V publikaciji "Koledar prireditev v mestni občini Kranj" za mesec julij 1997, ki je izšla sredi prejšnjega tedna, je za sredo, 16. julija, (torej za jutri) napovedano odprtje likovne razstave Lee Mencinger v galeriji Pungert. Razstava bo, piše, odprta tja do 20. avgusta. Pa ne bo. Leo Mencinger, urednico kulturnih strani v Gorenjskem glasu in naše redne mesečne priloge Snovanja, sodelavci nikakor ne zmoremo prepričati, da bi se lotila slikanja in do jutri zvečer ustvarila dovolj likovnih del za razstavo. Pač pa jutri v galeriji Pungert odpira razstavo fotografij Stane Jalovec, 30. julija pa likovno razstavo slikarka Lea Deiman. Hrušica, 14. julija - Od tedaj, ko je bil odprt karavanški predor, se osebni in tovorni promet skozi Karavanke iz leta v leto povečuje. Do zdaj je bilo skozi karavanški predor na obe strani več kot 7 milijonov prehodov. Primerjava z lanskim in letošnjim majem pokaže, da se je promet na cestninski postaji Hrušica povečal kar za skupno 22 odstotkov. Podjetje za vzdrževanje avtocest na mejnem prehodu Karavanke vsa ta leta zgledno vzdržuje tako 14 kilometrov avtoceste od predora do Vrbe kot tudi 3.464 metrov predora na naši strani. Prometno signalizacijo, varnostni sistem v predoru, požarno vodo in drugo v vsem predoru nadzorujejo vsak mesec izmenično ali avstrijski ali slovenski vzdrževalci, medtem ko za samo vzdrževanje predora skrbi vsaka stran zase. Zato, ker se domala vsakodnevno pojavljajo obvestila o delnih zaporah na avtocesti Podmežakla, se ustvarja vtis, da je cesta že hudo dotrajana. Zakaj vsakodnevne zapore? Vprašali smo direktorja Podjetja za vzdrževanje cest inž. Janeza Dovžana, ki nam je povedal: »Tako kot na avstrijski strani moramo tudi na naši redno vzdrževati predor in cesto, ki ju vedno večji promet precej obremenjuje. Voznike prosimo, da prilagodijo vožnjo našim delnim zaporam. Moram pa povedati, da gre pri Podmežakli za varčni profil ceste in ni odstavnega pasu, zato moramo vse vzdrževanje opraviti na voznem delu ceste. Za vsako običajno vzdrževalno delo je delna zapora - še celo če opravljamo košnjo ali v primeru pometanja ceste, se mora avtocesta delno zapreti. Sproti pa seveda opravljamo tudi taka vzdrževalna dela, ki so nujna. Jeseni se bo začela obnova savskega mostu pred predorom, saj so potrebna dela na diletacijah. Savski most je bil zgrajen že deset let preden se je predor odprl za promet in so po njem zvozili okoli 800 tisoč kubičnih metrov materiala ob "gradnji predora. Diletacije niso vzdržale, zato je nujna rekonstrukcija. Tudi na avtocesto Podmežaklo, pri odseku za Lipce, kjer so kolesnice že vidne, bo treba položiti nekaj asfalta, na avtocesti pa bo na odseku Podmežakla treba namestiti protihrupno °%x^°. Nekaj let je že minilo od merjenje^ hrupa in zdaj se mora namestiti pr°» rupna ograja, kar je tudi pog°J pridobitev uporabnega dovoljenja-Pripravljajo se tudi projekti za sanacijska dela na naši strani pr v dolžini 100 metrov talnega oboka.» ga bo treba sanirati. Lani so se opravj sondažni izkopi, s katerimi se J ugotovilo, kaj bo treba opraviti- ^ talni obok so veliki pritiski, pojavlR se napake, ki jih bo treba Čimpy odpraviti. Pri tem sodeluje še pr°Je • tant iz Salzburga, ki je sodeloval Že P izgradnji predora. Tudi na avstrijski strani imajo težav - predvsem z vodo, kajti geolog'J karavanškega predora je zelo zanteL na. Voda v predoru izloča apnenec, ga na naši strani odpravimo tako, " vodo mehčamo.« Dela, ki torej potekajo na avtocesj so redna vzdrževalna dela, pojavljajo P se tudi napake, ki so še v garanj Zapore so in vedno bodo, kajti avtotf# ta Podmežakla nima odstavnega pasu' D.Sedej ^ Igre brez meja - tržiška ekipa danes v Budimpešti Pod patronatom Nikea iz Tržiča z Elanom Spticapjgggimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel •«-OV«M«KI OPtflA fEB Mfs/TT 6» OSM hup. wwvv mobitel i< GBD Gartnjtka karma pairidnilka drulta d.d. Koroška 33, Kranj a 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Tržič, 15. julija - S pomočjo begunjskega ELANA in zastopstva NIKE za Slovenijo je Občini Tržič uspelo organizirati sodelovanje ekipe mesta Tržič V priljnhljf»ni cf»riji Igrp brez meja. Pri pridobivanju sponzorjev je pomagal kapetan ekipe in častni občan Občine Tržič Bojan Križaj. Ekipo sestavljajo študentje (večinoma Fakultete za šport), ki se z različnimi športi ukvarjajo tudi v prostem času, in sicer: Lenča Gradišar, sestri lina in Petra Bergant, Maja Dolenc in Noelle Nadišar, Anže Rener, David Primožič, Žiga Planinec, brata Matija in Andraž Koren. Žal se je na treningu poškodovala Melita Meglic, ki je bila ena najbolj zagnanih članov ekipe. Treninge in strokovni del priprav vodita učitelja telesne vzgoje na OŠ Zali Rovt Silvo Japelj in Marjan Salberger. Treningi so bili zelo pestri in raznoliki in so vključevali varlhr* v fitnes studiu Monika Brdo, na kopališču v Tržiču, v telovadnici in seveda v naravi tržiške okolice. Tekmovalci so opravili natančen zdravniški pregled in so sposobni naporov, ki jih čakajo prav danes v Budimpešti. Tržiška občina se bo v evrovizijski mreži predstavila s krajšim televizijskim spotom in preko članov ekipe ter v Budimpešti, kjer bo tržiškega župana Pavla Ruparja, tako kot župane ostalih mest, sprejel župan Budimpešte. Tekmovalcem konkurenčnih ekip se bodo Tržičani predstavili z mono- pivo iw CveTje V grafijo Ob sotočju Bistrice in Mošenika, propagandnim materialom (pomoč Centra za promocijo Slovenije) in seveda s svojo tekmovalnostjo in volin nn 7maoi Snemanje tekmovanja je na prizorišču ob novih objektih madžarske televizije danes, v torek, 15. julija 1997, medtem ko bo oddaja na sporedu v petek, 15. avgusta 1997, na TVS 1 ob 20.10 (torej čez mesec dni). Tržičani bodo svoje spretnosti, hitrost in voljo soočili z ekipami naslednjih mest: Or-leans (Francija), Patra (Grčija), Raalte (Nizozemska), Val di Sole (Italija), Felgueiras (Portugalska), Lago di Luga-no (Švica), Erd (Madžarska). Hkrati pa bodo posredno tekmovali tudi z ostalimi slovenskimi kraji za pot na finalno tekmovanje v Lizboni, ki bo v mesecu avgustu. Tja namreč odpotuje slovenska ekipa, ki bo v celotni seriji najbolje uvrščena (glede na mesto uvrstitve in število točk). Slovenski kraji, ki sodelujejo v letošnji seriji Iger brez meja, so: Laško, Bovec, Šentjernej, Vuzenica, Ormož, Briše, Kranj, Majšperk. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Občina Tržič je orgafll rala tudi prevoz in og|e tekme za dva avtobusa navij čev, ki bodo danes v Budu11' pesti tržiško ekipo dodat«1 motivirali in ji dali elana. w Lrlede na glavno sponzor* pomoč tržiško sodelovanje ^ tekmovanju v Budimpešti f teka pod naslovom: Pod *t tronatom NIKEa iz Tržtf3 ELANOM. dj Omeniti pa moramo f" pomoč družine Koren, # |, omogočila snemanje Pre j. vitvenega spota, njihovo r^. jetje TGT iz Podljubeljafl prispevalo finančna sred«' dva člana družine Koren > tudi člana tekmovalne eK'Fj, Finančno je pomagal^1 j Komunalo podjetje Tržič- GLAS* Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:...................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja: Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2. Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Z°|S° J 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. ^ *■ C=»AI1j 91.3 STRMO W0 95885865