3. APRIL 1959 — STEV. 13 5 ITRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI RAZGIBANA KOMUNALNA DEJAVNOST V LJUBNEM v letošnjem letu se tržanom Ljubnega •b Savinji obeta precej novih in korist- nih pridobitev. Leto 1959 bo pomenilo za Ljubno leto gradenj in olepšav za pripra- ve na turistično sezono. Zelo važna pridobitev bo vsekakor nova hladilnica, ki so si jo tržani, predvsem pa še gostinska podjetja, že dolga leta že- lela. Za novo hladilnico, za katero so že uredili primerne prostore, je Občinski ljud- ski odbor Mozirje že odobril investicije v znesku 2 milijonov din. Vse izgleda, da bo nova hladilnica služila svojemu na- menu že v letošnji turistični sezoni. Istočasno s hladilnico so Ljubenci do- bili od občine še avto za prevoz mesa, ki je bil tudi več ko potreben. Ljubenska mesnica je zadnja leta prevažala meso v Luče, Solčavo in Logarsko dolino z avto- busi in je bilo med potniki na ta račun lirecej upravičenega negodovanja. Kultur- nejši prevoz mesa in novo hladilnico so zato Ljubenci navdušeno pozdravili. Glede na povečan odkup poljskih pri- delkov ter kooperacije je ljubenska kme- tijska zadruga zelo pogrešala primerna skladišča, saj je kmetijske pridelke vskla- fiiščala kar na več mestih, ki pa so bila vsa neprimerna. Zato se je KZ Ljubno odločila zgraditi v letošnjem letu strojno lopo s skladiščem. Sredstva so že odobre- na in domnevajo, da bodo skladišča do jeseni že dograjena. Spričo vedno bolj naraščajočega turiz- ma v Ljubnem so prilike tudi vedno res- neje zahtevale gradnjo kopališča, za ka- tero se je zlasti zavzemalo Turistično društvo. Tudi s temi deli so v Ljubnem že pričeli. Novo kopališče bo v Janezo- vem vrbju. Temelje so skopali že v jese- ni, zdaj pa bodo začeli planirati prostor. Na tem prostoru nameravajo urediti športno igrišče, mladina pa se zelo zavze- ma tudi za plesišče. Za kopališče je pri- spevala izdatna sredstva Turistična zveza. Na Ljubnem občuti stanovanjsko stisko predvsem učiteljstvo in zdravstveni de- lavci. Zato so se tržani že dolgo časa potegovali za gradnjo stanovanjskega blo- ka. Letos je občina Mozirje tudi za to nujo pokazala razumevanje in odobrila sredstva iz stanovanjskega sklada za gradnjo^ novega stanovanjskega bloka — devetorčka. Domače remontno podjetje bo stanovanjski blok začelo graditi že letos. Za vsestranski napredek prijaznega trga Ljubno bo skrbel nedavno ustanovljen ko- ordinacijski odbor, ki pod vodstvom SZDL združuje vsa društva na Ljubnem. Ta odbor namerava odpreti v Ljubnem pri- meren prostor, ki bi služil čakajočim pot- nikom in turistom kot čakalnica, čitalnica, pa tudi okrepčevalnica. Tu bi točili samo brezalkoholne pijače. V Ljubnem namreč čakajo potniki na avtobusno zvezo z Lo- garsko dolino in Ljubljano in se v tem času največ zadržujejo v gostilnah. Gospodinjski tečaj v Doliju pri Planini V Dobju pri Planini je bil v zimskih mesecih združen tečaj Rdečega križa, kuharski tečaj in tečaj ročnih del za kmečka dekleta. Tečaj je obiskovalo 21 tečajnic. Tečaj RK je trajal 6 tednov, nakar se je pričel dvomesečni gospo- dinjski tečaj. Minulo nedeljo so dekleta priredila zaključek s primerno raz- stavo svojih izdelkov. Tečaj sta finančno podprli občina Šentjur in tukajšnja kmetijska zadruga. Po končanem tečaju so dekleta priredila poučno ekskur- zijo na Zavod za napredek gospodinjstva v Celju ter si ogledala muzej in druge znamenitosti mesta. Živahna gradbena delavnost v Konjicah Za letošnje leto so izgledi, da bodo v Slovenskih Konjicah kar precej gradili, take v mestu kot v okolici. Med osrednji- mi nalogami v mestu bo ureditev Parti- zanske ceste, kjer so že lani pričeli z deli pri urejanju jarka, letos pa bo potrebno spraviti v red še cestišče. S tem bo tudi mestno središče dobilo drugačen videz. .Med tovarno usnja in nižjo gimnazijo nameravajo letošnje leto prestaviti strugo Dravinje tako, da bo igubila precej oster •vinek med mostom pri glavni cesti in ešnejšo proizvodnjo. Člani sveta so razpravljali tudi o združevanju sredstev industojskih pod- jetij za investicijsko izgradnjo. Raču- najo, da bo letos teh sredstev manj, vsega okoli 80 do 100 milijonov dinar- jev, medtem ko bo drugo leto stanje toljše. Ta sredstva, ki jih bodo podjet- ja posodila, bodo služila predvsem za rekonstrukcijo, tistih podjetij, ki so po- trebna obnove, pa nimajo dovolj last- nih sredstev v ta namen. Sredstva se bodo stekala v sklad pri okrajnem in- vesticijskem skladu, seveda ločeno od tega sklada, z njimi pa bo upravljal posebni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki gospodarskih organi^cij, ki so sredstva vložUa v sklad. Člani sveta so s tem v zvezi razpravljali tudi o prioritetnem redu za rekonstrukcij« industrijskih podjetij v celjskem okra- ju. Dela naj bi potdcala v treh etapah glede na nujnost obnove in dograditve. -ma- Šole potrebujejo več učil Nedavno je Svet za šolstvo pri občini Žalec napravil po vseh šolah občine anke- to o učilih. Ta je pokazala, da so neka- tere šole zelo slabo preskrbljene z učili. Mnoge nimajo niti najpreprostejših slik letnih časov, slik mesta, trga, vasi, pod- jetja, rokodelcev itd., ki jih potrebujejo v nižjih razredih osnovne šole pri predme- tu spoznavanje prirode in družbe. Osem- letnim šolam manjkajo predvsem fizikalna in kemična učila in sodobnejši učni pri- pomočki. Mnoga učila, ki so morebiti na naših šolah, ne ustrezajo več času, saj iz- virajo še izza prvih poskusov cestnega in zračnega prometa, medtem ko danes ob- letavajo našo zemljo že umetni sateliti. Tudi mnoge slike ne odgovarjajo več, saj nekatere ponazorujejo celo mistično vse- bino. Zaradi takega stanja je Svet za šol- stvo predvidel v letošnjem letu posebna sredstva za nabavo učil. Prednost pa bo- do imele tiste šole, ki bodo del sredstev zbrale izven proračuna. Pionirska šolska zadruga v Šentjurju Pred kratkim so na vojniški osemletni šoli ustanovili pionirsko šolsko zadrugo, v katero se je vključilo 108 mladih čla- nov. Patronat nad to mlado zadružno or- ganizacijo je prevzela vojniška KZ. V okvi- ru šolske zadruge deluje 5 odsekov: sad- jarski, čebelarski, cvetličarski, hmeljarski in hranilni odsek. Najmlajši vojniški za- družniki so na občnem zboru sprejeli pre- cej obširen delovni program. Aktiv mladih zadružnikov je odstopil 400 sadik hmelj- skega nasada hmeljarskemu odseku, sad- jarskemu pa 20 sadnih dreves. V šolskem vrtu ima ta odsek tudi že drevesnico s 100 sadikami. Mladi sadjarji bodo pod strokovnim vodstvom učitelja Prislana uredili tipizirano drevesnico. Prodaja pod- taknjencev bo jim vrgla nekaj denarnih sredstev. Zelenjadarski odsek bo pridno zalagal z zelenjavo šolsko kuhinjo. Na šolskem vrtu so si mladi zadružniki ure- dili še čebelnjak. Vsak odsek ima svojega vodjo — pio- nirja in mentorja iz vrst učiteljstva ter kmetijskih strokovnjakov, ki so vsi ob- ljubili pomoč. Zanimiva novost pri tej za- drugi je, da bodo ostali vsi kmečki otroci člani zadruge tudi po končani šolski ob- veznosti, dokler se ne vključijo v aktiv mladih zadružnikov. V Bočni bodo zoradili novo mlekarno Pred nekaj meseci smo pisali v našem časopisu, da je mozirska občina lani po- svetila izredno pozornost dvigu živinore- je, ker je poleg lesne industrije živinoreja za Savinjsko dolino ena izmed najbolj do- nosnih in važnih panog. Mozirje je posta- lo vzrejno središče mlade živine in so v tem pogledu dosegli že prav lepe uspehe. Pri razširjenju živinoreje pa so se med savinjskimi kmetovalci dostikrat slišale umestne kritike: kaj bom redil toliko ži- vine, če pa mleka ne morem vnovčiti. Kmetovalci so imeli dobre mlekarice, pa so mleko, v kolikor ga niso sami predelo- vali v maslo, krmili živini. Tako je bilo več kot nujno, da se je ta predel odločil za sodobno urejeno mlekarno, ki bo ob- enem tudi predelovala mJeko v mlečne iz- delke, sirotko pa bodo domačini lahko upo- rabili za vzrejo bekonov. Mlekarno bodo uredili v prostorih nek- danje KDZ, investitor bo mozirska poslov- na zveza in občinski ljudski odbor. Pred- videvajo, da stroški ne bodo prekoračili štirih milijonov dinarjev. S preurejevanjem bodo pričeli verjetno že v letošnji pomladi. Tekmovanje strojepisk TOVARNA EMAJLIRANE POSODE JE PRVO PODJETJE, KI JE PRIREDILO TEKMOVANJE STROJEPISK Pred kratkim je bilo v Tovarni emajli- rane posode prvo tekmovanje strojepisk, katerega se je udeležilo petnajst tekmo- valk. Uprava podjetja je čutila potrebo, da podobno, kot imajo ustanove že urejeno, klasificira vse strojepiske po kvaliteti. Zato se je že v novembru odločila in raz- pisala tekmovanje. Odziv je bil tako slab, da so morali v mesecu januarju razpis ponoviti. Tudi na ta razpis so se prijavile samo tri tekmovalke. Vendar se je pred tekmovanjem število tekmovalk znatno po- večalo, da je bilo mogoče tekmovanje iz- vesti. Zmagala je Marjana Grilova s 342 či- stimi udarci v minuti pred Vido Koželj (251) in Albino Milanez (237). Vse tri so bile nagrajene. Cilj, ki si ga je uprava podjetja zasta- vila, je bil dosežen. Spoznala je realne sposobnosti strojepisk v podjetju, ker bo pri ocenjevanju njihove delovne sposob- nosti upoštevala in jih ocenila višje, kot ostale. Pomladne novosti v Ljudskem magazinu Za letošnjo pomlad so naše tovarne konfekcije pripravile prijetno prese- nečenje v pomladanskih novostih — predvsem za ženski svet. V velebla- govnici Ljudski magazin mnogoštevilni kupci te dni že pridno segajo po balon- skih plaščih najnovejših krojev. Poleg teh najdemo v tem oddelku bogato izbiro ženskih oblek ter kril iz raznih gaberdenov pa tudi iz vzorčastega bla- ga. Predvsem pa so naše mamice pri bogati spomladanski izbiri vesele in zadovoljne, ker lahko zberejo za svoje otroke vso potrebno otroško konfekcijo, kar doslej v Celju ni bil slučaj. Z le- pimi otroškimi oblekcami po pristopnih cenah (od 1200 din naprej) so nas oskr- bele nekatere tovarne iz Kranja in dru- god, ki dajejo razne ostanke po zni- žanih cenah izključno zadružnim pod- jetjem-šivalnicam. Take šivalnice ni- majo visokih režijskih stroškov, zato lahko lepo, solidno in poceni šivajo otroško garderobo. Da so se naša tek- stilna podjetja odločila za prodajo ostankov zadružnim šivalnicam, je vsekakor za pozdraviti, saj nam je zna- no, da so nekatere tovarne do nedavna precej neracionalno gospodarila s temi ostanki. Oddelek konfekcije pri Ljudskem magazinu je zaenkrat najmočnejši od- delek, ker so cena, kroji in kvaliteta izdelkov pristopni vsakemu potrošniku. Ce se malo natančneje ozremo po od- delkih celjske veleblagovnice, lahko ugotovimo, da je najvidnejši napredek pri konfekciji vsekakor dosegla indu- strija perila. Izdelki — predvsem moš- ke srajce — se danes lahko že merijo z vsako inozemsko tovarno. S temi iz- delki zalagajo .celjsko trgovino največ tovarne »TOPKl«, »MURA« iz Murske Sobote ter »PIK« iz Maribora. Za spomladanske in letne obleke je »SVILA« iz Maribora prijetno prese- netila s tiskanim nylonom in perlonom v lepih vzorcih. To vrsto blaga smo do- slej uvažali, domače pa po kvaliteti in pestrosti vzorcev prav nič ne zaostaja za onim, ki je bilo vsaj za 70 % dražje. Tovarne bombažnih tkanin — Pre- bold, MTT Maribor, Inteks Kranj in druge so za letošnjo pomlad dale na trg lepe vzorce delenov, poldelenov in kretonov. Trgovina je sicer tudi le- tos dobila nekaj delenov iz uvoza, ven- dar naši strokovnjaki trdijo, da so de- leni domače proizvodnje kvalitetnejši in v vzorcih pestrejši. Jasno pa je, da je tudi cena precej nižja od uvoženih. Nadalje najdemo v Ljudskem ma- gazinu to pomlad tudi bogato izbiro volnenih tkanin za spomladanske pla- šče, kamgarne za obleke in kostume. Tudi kvaliteta temu blagu je iz leta v leto boljša tako, da naše trgovine vedno manj uvažajo tekstilno blago. Velik promet le dokazuje, da so naši potrošniki zadovoljni z domačim bla- gom. Pletenin je letos ta čas več, ko v prejšnjih letih, saj nudi ljubljanska »ANGORA« »RAŠICA«, TOVARNA PLETENIN iz Maribora in še nekatere dovolj kvalitetne in pestre izbire. S kvalitetnim ženskim perilom pa zalaga veleblagovnico NADA DIMiC iz Zagre- ba, ljubljanske »PLETENINE« in še nekaj tovarn z juga. Seveda pa je letošnja pomlad pri- nesla v Ljudski magazin tudi bogato pomladansko izbiro kožne galanterije. Prislanova mama je V boli onemela , Pred vojno je družina Pristan živela ti- ho in srečno življenje v Gornjem gradu. Imeli so trgovino in manjše posestvo in zavedna starša sta svoje otroke (8 jih je je bilo) vzgajala v naprednem duhu. Tu- di šolala sta jih in vsem preskrbela pri- merno izobrazbo. Mati, telesno šibka in krhka ženica, se je z vso močno ljubezni- jo oklenila svojih otrok, ko je razmeroma zgodaj ovdovela. Odslej je živela samo zanje. Po končani vojni pa je Prislanovo ma- mo bolečina domala zrušila, saj je izgu- bila kar 4 ljubljene otroke. V velikem, praznem, tihem domu se je stisnila v svoj kot in hčerki. Vida in Vera jo vidita le redko nasmehniti. Trpke poteze na pleme- nitem obrazu, katerega obžarja venec sre- brnih las, so onemeli materi začrtale iz- raz neminljive žalosti. Tujec, ki pogleda v njene skoraj mrtve oči, se s spoštovan njem umakne z besedo, ker čuti, da ne- srečna mati ne bo mogla spregovoriti. Tu- di domači nočejo nikoli drezati v njeno razbolelo, krvavo srce. Prislanova družina v Gornjem gradu je bila »zaznamovana* kar med prvimi, ko je okupator vdrl na naše ozemlje. Sin Jo- že, ki je bil učitelj, je bil organiziran že pred vojno in je posedoval precej komuni- stične literature. Pravzaprav so vsi Prisla- novi vedeli, kaj jim je storiti, ko je oku- pator zasedel deželo. Vendar so drug pred drugim skrivali, tako svoja nagnjenja, kot svoje prve manjše podvige. Hčerka Iva se je kaj kmalu pridružila gornjegrajskim ženam, ki so začele pripravljati pot upornemu gibanju. Tako je razumljivo, da »gibanje* v Prislanovi hiši ni ostalo skrito. Nemci so brata Jožeta in Franca aretirali med prvimi uporniki v Gor- njem gradu. Dne 15. avgusta sta bila oba v Celju ustreljena kot talca. Najmlajši brat Boris pa je padel v partizanih tik pred osvoboditvijo. Sestro, odnosno hčer- ko Ivo so aretirali Nemci v juniju leta 1942 in jo skupno z mnogimi Gornjegrajci odpeljali v celjske zapore. Nastopila je isto mučeniško pot, kot nešteto sloven- skih žena: stari pisker—Borl—Auschwitz. Prestajala je strahovita mučenja, saj je bila dodeljena v zloglasni židovski blok. Sotrpinke domnevajo, da so živo vrgli v krematorijsko peč. Tudi dobro Prislanovo mamco, ki je vzgojila tako zavedne in borbene otroke, je doletela ista usoda, kot neštete sloven- ske matere. Ločili so jo od njenih otrok, poslali v nemški lager Eisenthal — šibko telo in močna duša sta vzdržali vse napo- re, vsa mučenja, glad in malodušje. Saj bo še vse dobro, ko se bomo videli — se je krepila v silni veri, da jo bodo otroci čakali na pragu, ko se bo vrnila v domo- vino. Prišla je po osvoboditvi, vsa tiha in ve- rujoča — toda trije sinovi, njeni dragi fantje in hčerka Iva je niso objeli na do- mačem pragu. Dolgo, dolgo so ji hčerke skrivale resnico, toda ljubečega materi- nega srca niso mogle prevariti. V svoji ti- hi sobici si je napravila spominski koti- ček in postavila vanj 4 žrtve — njen krva- vi davek za svobodo. V. S.