Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Uhaja vsuk četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo Ust s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
SHKRgJISiSfcSS}»!^^
Dobrodošli nam, tovariši Slovaki!
Prvič imamo priliko pozdraviti v svoji sredi mile nam stanovske druge izpod košatih karpatskih gor iz zelenih dolin Morave in Vaha, Nitre in Hrona. Dobrodošli nam od vsega srca!
Dobrodošli nam tem bolj, ker ste nam od vseh severnih bratov najbližji po imenu in govorici, pa tudi najbližji po trpki zgodovini mnogih stoletij vse do tistega dne, ki je prinesel odrešenje nam in vam.
Vemo, da je bila doba vašega narodnega robstva še bolj črna od naše, prav tako tudi vemo, da je bila usoda slovaškega učiteljstva še krutejša od usode, ki je bila v delež slovenskim kulturnim pionirjem. Zato nam je še mnogo dražja in ljubša pesem, ki nam jo prinašate. V njej vidimo ono veliko svetinjo, ki ste jo čuvali svojemu bednemu narodu v vseh tegobah preteklosti, ki vas je družila z njim in vas druži še danes.
S svojo pesmijo nam prinašate najdragocenejši dar, nam prinašate najvernejše ogledalo slovaške narodne duše. Bodite zato iskreno pozdravljeni v imenu vsega slovenskega učiteljstva in vzemite sabo njegov najtoplejši tovariški pozdrav!
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1929.
Poverjeništvo UJU Ljubljana.
Zakon o narodnih šolah,
(„IVarodna Prosvela" z dne 13. oktobra 1939.)
Vsem tovarišem so dobro znane razvojne faze osnovnošolskega zakona, iz zadnjega de« setletja. Sedaj se nahaja zakon pred spre« jetjem. Učiteljski predstavniki so naredili svojo dolžnost. Obveščali so merodajne faks torje o potrebah šole in učiteljstva. Z naj» višjega mesta so dobivali zagotovila, da se bo vse predloge upoštevalo. V zadnjih dveh mesecih so se učiteljski predstavniki večkrat javili pri vseh merodajnih faktorjih, kjer so bili lepo sprejeti in naleteli pri vseh na ra« zumevanje potreb učiteljstva in šole.
Vprašanje gmotnega položaja našega uči» teljstva, pa je ostalo za sedaj še odprto. Bati se je, da ne ostanejo učiteljstvu stari pre» jemki, medtem ko so vsi višji uradniški raz» redi dobili doklade. Prav je, da jih dobijo in mi nimamo nič proti temu, pač pa želimo, da se upošteva tudi učiteljstvo, ki mu želi mo zagotoviti mirno in delavno življenje. Človek, materijalno negotov, se ne more po» svetiti delu v taki meri, kot oni, ¡ki mu je zagotovljen obstanek, in ki se more radi te» ga posvetiti delu v polni meri. Današnji pre» jemki učiteljstva so komaj zadostni za naj» skromnejše življenje.
Naši slovenski tovariši so izdelali tabe» lo, ki je iz nje razvidna ogromna razlika med prejemki učitelja in profesorja. To tabelo smo priobčili tudi v »Narodni Prosveti«, a dostavili smo jo tudi gospodu prosvetnemu ministru.
Prišel je čas, da dobijo učitelji nositelji narodnega prosvečivanja ono, kar žs davno pričakujejo. Prepričani smo, da v tem po» gledu ne doživimo razočaranja in da se bode učiteljstvo, po sprejetju novega zakona, z ve» seljem oprijelo dela. Sedaj je uvedena daljša študijska doba, za splošno in specijalno iz» obrazbo učiteljstva, pa bodo gotovo uvede» ne tudi večje nagrade.
Ko smo posetili posamezne faktorje, ki sodelujejo pri izdelavi omenjenega zakona, smo izročili vsakemu minimum naših želja in zahtev. Te so pojasnjene v naslednjem aktu, ki ga tu objavljamo, da jih spozna uči» teljstvo:
Ker so sedaj zadnji trenutki izdelave za» kona o osnovnih šolah, smatramo za svojo dolžnost in čast, da kot predstavniki učitelj» stva naše države, pozvani po svojem poklicu, kakor tudi iz ljubezni do države in naroda, predložimo svoje zahteve v tem pogledu in prosimo, da se jih, kot neobhodne upošteva pri končni redakciji zakona o osnovnih šo» lah, a te so:
1.	Da ohrani osnovna šola popolno svo» bodo v prosvečivanju narodne omladine in njenega kulturnega vpliva na narod, imajoč vedno pred očmi hacionalni moment in in» teres naše države. Učiteljstvo želi še nada» lje krepiti nacionalno misel in izoblikovati neko določeno narodno dušo, ki se bo nanjo naslanjala država kakor tudi narod.
2.	Šolska obveznost naj se dvigne na osem let. To zahtevo utemeljujejo kulturne potrebe celokupnega našega naroda s tem, da bi s širšim prosvečivanjem naroda zamog» la dati šola močno pobudo za uspešno kultur» no tekmovanje in napredek.
3.	Verski pouk naj se na osnovni šoli poučuje tako, da ostane šola svobodna, v službi naroda in nacionalne misli, brez vsa» kršnih ovir od katerekoli strani.
4.	Za dosego gornjega smotra uvideva učiteljstvo kot neobhodno potrebno, da se čim prej prične z graditvijo šolskih poslopji, da se potem pride do zaželjenega trenutka, ko zbrišemo iz našega naroda analfabetizem.
5.	Povsem smo uverjeni, da bo našlo vzdrževanje narodnih šol najboljšo garanci» jo v določni odredbi projekta, ki je izdelan s sodelovanjem učiteljstva in ta je: Če bo občini nemogoče oskrbovati šolo s potrebni» mi dokladami, naj se ista oskrbuje v odgo» varjajočih dvanajstinah iz državne blagajne, a zato naj država, pri pobiranju drž. davkov, izterja od občine odgovarjajoč znesek za šolske doklade, ki ga je med letom .izplačala na njen račun.
Odredbe, ki predvidevajo stroge sankci» je prosvetnih oblasti napram načelniku, če ne izterja odgovarjajočih doklad, se nam dozde» vajo težke in neizvedljive. Bile bi povod mno» gih sporov tned upravnimi in prosvetnimi oblastvi, česar v nobenem slučaju ne mo» remo želeti. Učitelj, kakor tudi drugi pro» svetni organi morajo urediti razmere tako, da živijo kot nosilci kulture in ljubezni, z vsemi v najlepši slogi, zato jih je treba obva» rovati pred skušnjavo, da bi naznanjali ko» garkoli, a najmanj pa upravne oblasti.
6.	Razumemo razmere v katerih se na» haja naša država z ozirom na njeno ureje» vanje, vendar' si usojamo povdariti, da je uspešno učiteljevo delo med narodom nave» zano za daljšo dobo let na isti kraj. Radi tega prosimo, da se v interesu narodne šole same in učitelja, spoštuje učiteljska stalnost do skrajnih mej. Z ozirom na ta princip že» limo: x
a)	Da se službenim potom objavljajo vsa izpraznjena učiteljska in upraviteljska me» sta, da bodo učitelji in upravitelji točnejše informirani, ja katera službena mesta morejo zaprositi z ozirom na svoje rodbinske in šol» cl:e potrebe in z ozirom na svojo kvalifika» cijo.
b)	Da vrši spopolnjevanje teh mest mi« nister prosvete na predlog oblastne in cen» tralne komisije za učiteljski razpored.
c)	Da se sestavi jasen kriterij, po kate» rem bi se moglo vedeti, katera oseba in s koliko službenimi leti mora kompetirati ria posamezna mesta.
Radi tega smatramo za potrebno, da po» stanejo polnomočne one odredbe, ki so pred» videne v zakonskem projektu, ki ga je iz» delalo ministrstvo prosvete s sodelovanjem komisije, v kateri so bili tudi učiteljski pred» stavniki. To so čl. 72, 90,—101.
7.	Disciplinsko postopanje napram uči» teljstvu naj se v vsem podvrže odredbam uradniškega zakona, ki jih je, po našem miš» ljenju, prav dobro predelala uredba št. 77 iz leta 1927. pod pogojem, da se prizna obtože» nemu učitelju pravica pritožbe na držaVni svet.
8.	Z ozirom na nadzorstvo nad osnovni» mi šolami prosimo, da se prizna delo onih učiteljev, ki so daljšo dobo let uspešno de»
lovali za narodno prosvečivanje ter da taki marljivi učitelji, ki so se odlikovali kot uči» telji in pedagoški pisatelji, pridejo prven» stveno v poštev za nadzorniška mesta.
Ne jim preprečiti karijere radi tega, ker so jih težke rodbinske ali materijalne raz« mere ovirale, da pridobijo potom študija na Višji pedagoški šoli teoretično izobrazbo.
9.	Da se z ozirom na težak poklic in delo učiteljevo za narodno prosvečivanje in z ozu rom na to, da je njegova plača nezadostna in nesorazmerna v primeri z uradniki I. kate« gori je, učiteljstvo materijelno osigura in to:
a)	Da se poleg prejemkov II. kategorije, ki so že občutno manjši od prejemkov I. ka= tegorije, da učiteljstvu posebne doklade, kot je to določeno po specijalnem zakonu profea sorjem srednjih šol, sodnikom in politično upravnim uradnikom. Ali pa, da se mu v prvi vrsti zasigura stanovanje in ogrev, na vseh podeželskih šolah, proti odplačilu onega zne« ska občini, ki ga prejema učitelj od države kot stanarino. Učiteljstvu v mestih pa dode« liti tako doklado, ki odgovarja najemnini za stanovanje in ceni ogreva v kraju njegovega službovanja.
b)	Da se učiteljstvu prizna pravica na polno penzijo po 32. službenih letih.
c)	Da se prizna šolskim upraviteljem po» sebna mesečna doklada, kakor so to priznaš vali in dajali vsi dosedanji zakoni v državi in v tujini.
č) Da se z istimi dolžnostmi uvedejo tudi iste pravice, a to se pravi, da prejemajo vsi učitelji in učiteljice iste nagrade. Poročene učiteljice naj obdržijo vse svoje prejemke po čl. 46. uradniškega zakona.
10.	Družinam na jugu izginulih ali pomr« lih prosvetnih delavcev, ki jim pokojnina ni urejena, naj se izda pomoč iz državne bla» gajne.
11.	Učiteljem in učiteljicam, katerih na« mestitev je bila radi vojne preprečena in so radi tega zaostali pri napredovanju v službi, prizna pravico na redno napredovanje v gru« pi in stopnji, kakor je to urejeno z učitelji« cami iz iste generacije, katerih namestitev ni bila vsled vojne preprečena.
12.	Ker učiteljska stalnost na službenem mestu, po veljavnih zakonih in po projektu novega šolskega zakona, ne obstoja, zato smatramo, da je nepotrebno, da se v prehod« ne določbe vnašajo odredbe o premeščanju učiteljstva, na predlog prosvetnih in uprav« nih oblasti, in brez pravice na povrnitev se« litvenih stroškov. Poleg tega pripominjamo, da bi bil to prvi slučaj v šolski zakonodaji, ki bi bolno odjeknil v vseh učiteljskih vr« stah, vnesel nemir v naše duše in onemogočil intenzivno in uspešno delo v šoli in med na« rodom.
Ko iznašamo gornje razloge, kakor tudi neobhodne potrebe narodne šole in učitelj« stva, se nadejamo, da jih bo gospod minister sprejel v celoti in s tem ne samo navezal svoje ime na sprejetje tega epohalnega za« kona, nego si pridobil s tem veliko spošiova« nje vsega učiteljstva, kot prvega in najvaž» nejšega sodelavca pri sprejemanju tega za» kona in s tem sigurneje zagotovil prosperi» teto in prosvečivanje naroda.
V. K. Petrovič,	M. J. Mihailovič,
predsednik UJU.	tajnik.
L18TEK.
VILKO MAZI:
Slovaške reminiscence.
(K današnjemu koncetru slovaških učiteljev v Ljubljani.)
Kje je že vse to! —
In vendar mi je vstalo iz spomina, kakor da se je zgodilo šele te dni.
Med vojno sem se peljal na dom svoje neveste v prijazno slovaško vas pod Malimi Karpati. Bilo je to na lokalni železnici, po kateri so se vsak dan vozili slovaški kmetje in delavci v Bratislavo, ali kakor so takrat rekli: Prešpork, da so tam s svojimi pridelki in trdim delom hranili in robotali oholi mad» žarski gospodi. Ne vem, kakšen zlodej me je zmotil, da sem se obrnil do sprevodnika s par slovaškimi besedami za neko pojasnilo. Pa da ste ga videli, kako so se mu nasrsile pristne arpadske muštace in obrvi. Nezaren» sko me je nahrulil, seveda v edino zveličavni madžarščini, češ, da mi je na Madžarskem govoriti z uradnimi osebami zgolj madžarski. Ko sem mu odvrnil, da prihajam z madžar» ske fronte, kjer me porabljajo tudi brez zna« nja madžarščine, mi je čisto »propisno« za« loputnil vrata pred nosom. Bližnji sopotnik pa me je opozoril, da sem lahko vesel, ako me na prihodnji postaji radi izzivanja ne vržejo iz voza z vsem uradnim triumfom, na« posled pa me še pritisnejo v protokol radi veleizdaje. Take zgodbe da niso nič neobi« čajnega v tej deželi... Stisnil sem zobe in si mislil to, kar je mislil ubogi slovaški na« rod cela dolga stoletja: da bi vrag vzel to oholo mongolsko sodrgo!	\ijgj
Da, ubogi slovaški narod! Še vse drugače so mu godli tam iz Budapešte, nego nam z Dunaja. Slovaška deca se je morala pokoriti že z madžarskim abecednikom, slovaški kmet si je moral beliti glavo z madžarskimi odloki, če je bil sploh pismen, sicer se je moral za« tekati za tolmačenje in nasvete k svoji du« hovščini, kjer jo je pač imel. Le redkokje mu je mogel biti tolmač in svetovalec tudi učitelj, kajti so vsa boljša mesta zasedli mad« žarski plačanci. To so bili ali zagrizeni šovi« nisti, ali pa izgubljenci, ki so večino dneva ubili v krčmi, v šolo pa prišli samo pretepat in spat. Zgodilo se je, da je otrok hodil v šolo že štiri ali pet let, pa učitelj še ni vedel, kako se piše. Taki slučaji niso bili nič kaj redki. Za zavedne slovaške učitelje so bile kvečjem zadnje hribovske vasi. Kdor je ostal v dolini in ni hotel pahniti samega sebe in svoje družine v propast, je moral pač stisniti zobe, kakor jaz na tisti vožnji in le skrivaj ter s skrajno opreznostjo donašati kamen« ček do kamenčka k plazu, ki ga je mogel iz« prožiti šele konec svetovne vojne na brez« dušne avstro«ogrske krvnike.
Kje je že vse to!
In vendar se še natanko spominjam, kako smo zapirali tam v ralboškem župnišču okna in vrata, da smo lahko nemoteno iz« menjavali svoje misli. Moj svak, župnik, po« štena slovaška duša, je bil namreč precej na« gluh, zato pa so imele stene tem tanjša ušesa, kakor so jih imele tudi pri nas.in povsod, kjer je stara monarhija vohala kako nevar« nost. V okolici je bilo par zavednih slova« ških učiteljev, ki jih je pustila vojna furija doma, bogve po kakem čudnem naključju. Sleherni večer so skrivoma prilezli v ralbo« ško župnišče in ga potem prav tako skrivoma zapustili. Tisti poldrugi teden, ki sem ga pre«
živel v njihovi sredi, mi je ostal v/neizbris« no lepem spominu.
O nas Slovencih so vedeli bore malo. No, pa saj trdi pri nas nismo znali o Slovakih dosti vet nego to, da so dobri loncevezi. Ko sem jim povedal, da govorimo pri nas slo« vensko, se niso malo čudili, kajti da govore slovensko tudi oni in da se celo njihova zem« lja imenuje Slovensko. Dočim sem jih jaz prav dobro razumel, k čemur mi je najbrž pripomoglo znanje poljščine, sem moral skraja govoriti zelo počasi in razločno, da so doznali smisel mojih besed. V par dneh pa so se jim ušesa že toliko privadila, da smo konverzirali dosti gladko. Na vso moč so se jim prikupile naše narodne pemi, ki so jih naposled še imenitno prepevali z mano, či« sto po naše: jaz »naprej«, eden »čez« in drugi bas.	I
Kajpada so tudi mene zanimale slovaške narodne popevke, ki so bile spet po svoje mehke in ljubke, predstavljajoče čisto pose« ben tip, verno ogledalo preproste slovaške duše. Da bodo te pesmi kdaj priromale do nas in da nam jih bodo prinesli baš slovaški stanovski tovariši, to bi bile takrat več nego drzne sanje. Danes pa živa resnica. Hvala Bogu in njegovi pravici, da je!
Danes ni treba več zapirati oken v ral« boškem župnišču, danes ni več nikogar, ki bi te na slovaški zemlji mrcvaril z madžarskim laježem, danes posluša slovaška deca v šoli svojo lepo materinščino, danes ima slovaški učitelj človeka vredno življenje in lahko po najboljši moči vrši svoje narodno poslan« stvo. Da ga tudi v resnici vrši, o tem nam je najzgovornejša priča ta pevska turneja po naših zemljah. Bolj nego karkoli nas bo se« znanila s podkarpatskimi brati in to je njen namen.
•f* Franc Zidar.
V nedeljo dne 22. IX. 1929 smo spremili k večnemu počitku šol. upravitelja v Lem« bergu tovariša Franc Zidarja. Tržani so mu priredili izredno lep pogreb. Pred šolo se je poslovil načelnik krajev, šol. odbora, zastop« nik gasilnega društva, na meji občine župan, v hiši žalosti pa tovariš Š. Zelo dosti ljudstva se je zbralo; prišli so po slovo od dobrega znanca, od svojega učitelja, drugi od ljubega prijatelja in mi učitelji od zvestega, stanov» sko zavednega tovariša.
Dolgotrajna in vedno težja bolezen ga je bolj in bolj priklepala na Lemberg, na šolo, nazadnje na posteljo, tako da ga mlajši to» variši le malo poznajo. Tembolj je v spominu starejšim, tisti delavni, izobraženi učitelj, navdušeni Slovenec in Jugosloven, vedno ve« sel in šaljiv dobrovoljček.
Kljub tem vrlim lastnostim je okusil vso trnjevo pot življenja slovenskega učitelja, ki se ne vda političnim pritiskom in ostane ved» no ponosen učitelj, zvest svojemu rodu, ne« omajen nacionalist.
Težko je najti Jugoslovena, ki bi bil bolj vesel prevrata in ustanovitve naše države, velike Jugoslavije. Državno in narodno edin« stvo mu je bil smoter vsega dela in življenja.
Hudo ga je bolela nesloga učiteljstva, ki je nastala zadnja leta.
Od zibeli do groba je bil v šoli. Rojen je bil 15. IV. 1870 v šoli na Bučah, prijazni, solnčni vasici v kozjanskem okraju, kjer so vsi hribi zasajeni z žlahtno vinsko trto. Rojst» ni kraj mu je vcepil posebno ljubezen do vi« nogradstva. Ljudje vinorodnih krajev so obi» čajno nadarjeni in vesele narave. Tako tudi pokojni Zidar. Nadarjen, inteligenten, je zbi»
Šolska reforma stremljenja na Češkem.
(Izvirno poročilo Učiteljskemu Tovarišu.)
Z letošnjim šolskim letom so se otvorile prve reformne šole in sicer v Nuslih, v Mihlu in Hostivaru, vse tri v praškem šolskem oko» lišu, dalje v mestih Ričani, Humpolcu in Zli* nu. Načrte za praške reformne šole je napra« vila reformna komisija na pedagoški visoki šoli v Pragi pod vodstvom profesorja dr. V. Prihody. Največ pažnje je posvetila reform* ni šoli II. stopnje, ki naj bi se imenovala »Komenium«. To naj bi bila enotna diferen« cirana šola za otroke VI. do IX. šolskega leta.
Ministrstvo šolstva in narodne prosvete je dovolilo otvoritev pod sledečimi pogoji:
1.	Reformna šola II. stopnje se bo imeno« vala »poizkusna diferencialna meščanska šola.«
2.	Zakonitim vzdrževateljem šole ne sme< jo s temi poizkusi narasti stroški vzdrževa« nja brez njihovega soglasja.
3.	Poizkus se dovoljuje za šolsko leto 1929./30. in se v poizkusno diferencialno me* ščansko šolo vpišejo samo otroci VI. šolskega leta.
4.	Kot najnižji učni cilj se postavi po* goj, da morejo učenci kot ob normalnih raz* merah nadaljevati svoje nauke v II. razredu normalne meščanske šole.
5.	Dijaki poizkusne šole, ki žele vstopiti kot redni dijaki ali privatisti na eno izmed javnih srednjih šol, se morajo podvreči spre* jemnemu izpitu iz vseh predmetov. Ministr« stvo šolstva ne nasprotuje temu, da ostanejo dijaki po tem izpitu še nadalje učenci poiz« kusne šole, odnosno da so obenem kot priva« tisti vpisani na eni izmed javnih šol.
6.	Deželni šolski svet je pooblaščen vse poskrbeti, da se poizkusne šole otvorijo s 1. septembrom 1929.
7.	Reforme šole bosta češče nadzirala okrajni in deželni šolski nadzornik, da mo« reta o njih podati že maja meseca prihodnje* ga leta svoja poročila
E. Lippert — Praga, A. Lajovic — Tržič.
Statistični podatki o čeških specialnih šolah.
(Izvirno poročilo »Učiteljskemu tovarišu«.)
Najnovejše ¡statistične podatke za šolsko leto 1927.—28. prinaša v mesecu avgustu izišla številka državnega statističnega časopisa za Čehoslovaško republiko na str. 771:
Češka država je imela tega leta 74 Specialnih šol, ki jih je, posečalo 4368 učencev.
Podrobno poročilo pa je dosedaj izdelano in obelodanjeno šele za šolsko leto 1926.—27.
;I. Gluhonemnice:
Število zavodov:	gojencev: učencev		učenk razredov:		utit. uiit.(ic)	
1 ruski	85	42	16	6	8	1
2 nemška j	203	166	87	19	22	8
1 madžarski	47	26	21	4	5	1
2 češko«nemška	95	55	40	11	16	12
9 čeških	994	530	385	84	96	12
15 Skupaj	1424	778	549	124	147	34
II. Zavodov		za	slepce:		i	
3 češkoslovaški ^	171	85	55	11	12	5
1 ruski	10	6	4	1	1	—
1 nemški	33	16	17	2	2	1
1 češko«nemški	146	42	33	5	7	—
6 Skupaj	360	149	109	19	22	6
ral in čital knjige; posebno se je zanimal za zvezdoslovje in dušeslovje. Potom samo« izobrazbe si je pridobil bogato znanje, slovel je med nami kot učen mož.
Videl je doma vso revščino učiteljskega stanu, vendar se je odločil za ta stan in mu ostal v vsem zvest do groba. Izbral si je družico učiteljico. Šla je njegovo pot zvesta spremljevalka skozi življenje 33 let in mu je bila tudi v najtežjih dneh hude bolezni v ve« liko tolažbo in neprecenljivo pomoč. Vse tri otroke, ki jih je prisrčno ljubil, jih negoval in lepo vzgajal je posvetil učiteljskemu sta« nu in doživel zadoščenje, da je sin njegov naslednik — šol. upravitelj v Lembergu.
Služboval je tedaj še v ponemčenem La« škem 1892—95, v Novi cerkvi do 1905 in 22 let v Lembergu. Čutil se je povsem Lem« beržana, preiskoval je in proslavljal slavno zgodovino Lemberga in nevoljen zavračal zbadljivke na rovaš Lemberga.
Po polnih 35 letih službe je stopil v po« koj. Malo ga je užival, strašna bolezen mu je grenila zadnje dni življenja in je prišla smrt zanj rešnica. Sedaj je našel pravi pokoj.
Marsikatero oko je bilo rosno, ko so po« lagali v grob odličnega učitelja mladine, do« brega svetovalca vsakomur, vdanega prijate« lja, blagega tovariša, ljubečega očeta in zve« stega moža.
Vsa leta je bil član šmarsko«rogaškega učiteljskega društva, večkrat odbornik in pri« ljubljen predavatelj.
Zvestoba za zvestobo! Učiteljsko društvo je bilo številno zastopano, položilo je na kr« sto lep venec ter mu zaklicalo v zadnji po« zdrav: »Zbogom, dragi prijatelj, lahka Ti bo zemlja, katero si tako neskončno ljubil. Ohra« nimo Te v najboljšem spominu!«	Š.
III. Zavodi za pohabljene in skrofulozne:
6 češkoslovaških 1169 365 398 17 20 7 1 nemški	31 15 16 1 1 1
1 češkomemški 58 24 22 2 2 —
8 Skupaj	1258	404	436	20	23	8
IV. Zavodi za		duševno zaostale:				
4 češkoslovaški	227	82	37	9	13	10
1 ruski	91	54	12	3	2	_
2 nemška	164	56	34	6	7	7
7 Skupaj	482	192	83	18	22	17
V. Zavodi	za moralno pokvarjene:					
8 češkoslovaških	715	141	115	11	21	2
3 nemški	161	76	43	6	8	1
2 češko«nemška	356	356	—	11	12	—
13 Skupaj	1232	573	158	28	41	3
VI. Pomožne šole		za slabonadarjene:				
17 češkoslovaških	571	355	216	39	41	3
8 nemških	349	202	147	25	27	8
25 Skupaj 920 557 363 64 68 20
Vseh zavodov 74 5676 2653 1698 273 323 88 Vseh učencev 4351.
E. Lippert, Praga — A. Lajovic, Tržič.
Splošne vmtL
—	Povišanje učiteljskih plač na Fran« coskem. Že dolgo časa vodijo francoski uči« telji, v svojih stanovskih listih, kakor tudi na svojih kongresih, borbo za zboljšanje svo« jega materialnega položaja. Letos pa so do« segli gotov, dasi minimalen uspeh.
Prosvetna uprava je izpolnila dano ob« ljubo, da bo z ozirom na podražitev vseh življenskih potrebščin ugodila učiteljskim zahtevam in s povišanjem prilagodila učitelj« ske plače sedanji draginji. Najnovejša šte« vilka L' Ecole et la Vie objavlja o tem cir« kular ministra prosvete z dne 13. julija 1929., ki je bil poslan vsem prosvetnim inšpektor« jem v državi. V cirkularju je pojasnjeno, da je dovoljeno povišanje plač za vseh šest uči« teljskih razredov, kakor tudi za učiteljske pripravnike in da znaša to povišanje za vse po 500 frankov letno. — Ta povišek pa se šteje že od 1. januarja 1929., a izplačilo za tekoče leto se ima izvršiti v treh tranžah. Redno izplačevanje plače po novi uredbi bi se pričelo s 1. avgustom t. L, a v cirkularju se povdarja, da merodajni organi uredijo vse, kar je potrebno, da bo razlika za prejš« nje mesece čim prej izplačala. Povišanje, kot se vidi ni veliko, a je značilno vsled tega, ker je priznana upravičenost učiteljskih za« htev v tem pogledu in ker je to povišanje dano vsem učiteljem in sicer onim z naj« manjšo, kakor tudi onim z največjo plačo. Ker je povišanje radi draginje priznano vsem v enaki višini. Prenešeno na naše raz« mere, privede to povišanje do naslednjega zaključka: rešitev tega vprašanja pri nas je smatrati kot logično konsekvenco \ž>e pri« znanih povišanj drugim kategorijam urad« ništva.
—	Nov učni načrt za osnovne šole. Ka«
kor poroča »Narodna Prosveta« z dne 13. oktobra, se prične v najkrajšem času v mi« nistrstvu prosvete sestavljati nov učni načrt za osemrazredno osnovno šolo, ki jo pred« videva projekt novega osnovnošolskega za« kona. Novi učni načrt bo, verjetno, vsebo« val naslednje predmete: 1. Nauk o veri z moralnim poukom. — 2. Srbsko«Hrvatsko« Slovenski jezik. — 3. Narodno zgodovino z najznamenitejšimi dogodki iz splošne zgodo« vine. — 4. Zemljepis naše države z osnov« nim spoznavanjem drugih držav. — 5. Ra« čunstvo z osnovnimi pojmi geometrije in geometričnega risanja. — 6. Spoznavanje pri« rode. — 7. Praktično gospodarsko znanje. — 8. Praktično obrtno«trgovsko znanje. — 9. Higij eno. — 10. Spoznavanje državljanskih pravic in dolžnosti. — 11. Gospodinjstvo. — 12. Ročna dela s posebno uporabo narodnih motivov. — 13. Risanje. — 14. Lepopis. — 15. Telovadbo po sokolskem sistemu.
Skoro gotovo je, da bodo pozvani k so« delovanju pri tem načrtu tudi učiteljski predstavniki, ki so jim potrebna navodila z ozirom na izkušnje, ki jih je pridobilo učitelj« stvo s prejšnjim učnim načrtom. Potrebno bi bilo, da poda učiteljstvo svoje mnenje v listu ali, da ga pošlje poverjeništvu, da bo isto moglo sestaviti predlog in ga o pravem času poslati onim, ki bodo sodelovali pri sestavi novega učnega načrta.
—	»Prosveta«. Zaradi tehniških razmer izide »Prosveta« pozneje, kar naj upošteva« jo dopisniki.
—	Obnovitev železniških legitimacij za učiteljstvo in njih družinskih članov se vrši potom šolskih upraviteljstev na tiskovinah, ki so bile svojčas uvedene. Priložiti je novo sliko in 10 Din za novo legitimacijo. V spisku je navesti pri vsakem prosilcu za zamenjavo tudi številko dosedanje legitimacije. V 9. št. Uč. Tov. je isto navodilo. Uradni list je ne« potreben, če imate tiskovino. Sicer imate pa vsa navodila v »Ročnem katalogu« št. 131«.
—	Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, ki imajo žel. legitimacije in ki jim bo potekla petletna doba koncem tega leta, naj jih po možnosti vrnejo najdalje do 15. novembra 1929. finančni direkciji — od« delku za državno računovodstvo (vojaški upokojenci, invalidi in njih rodbine pa refe« ratu za vojaške mirovine) v Ljubljani. Ob« enem naj v svrho izposlovanja nove želez, legitimacije predlože sliko in 10 Din v goto«
vini kakor tudi zadnji knjižni izpisek plač. nakaznice. Legitimacije pa, katerim koncem leta petletna doba še ne bo potekla, naj za podaljšanje predlože zgoraj omenjenemu uradu do 30. novembra 1929. Prošnje za legi« timacije, predložene po navedenih terminih se bodo mogle upoštevati šele po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za nove legiti« macije se pa ne bodo predlagale posamezno direkciji drž. železnic, ampak le skupno in sicer največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele na dan, ko se žel. legitimacija že potrebuje. Upokojenci in upokojenke se končno vabijo, da v bodoče prilagajo vsem morebitnim re« klamacijam, vlogam in prošnjam v pokojnin« skih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek pla« čilne nakaznice, ker se s tem omogoča hitrejše in lažje poslovanje.
—	Oni, ki ne vlože prošenj za državljan* stvo do 30. t. m. bodo morali plačati po tem terminu takso 400 Din, zato opozarjamo po« novno vse učitelje in učiteljice na navodila, ki smo jih dali v 2. štev. Učiteljskega Tovariša.
—	Vabilo. Odkritje nagrobnega spomes nika tov. Frana Brinarja se bo vršilo v nede« Ijo dne 27. oktobra t. 1. ob 15. uri v Gotov« ljah. K udeležbi so vabljeni tovariši, tovari« šice in prijatelji pokojnikovi. — Celjsko uči« teljsko društvo.
—	Zakon o srednjih šolah. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. Cena s poštnino Din 12"75. Novi zakon o srednjih šolah je izdala Tiskovna zadruga kot 34. sno« pič Zbirke zakonov v posebni knjižnici. Za« kon je važen ne le za profesorje, marveč tudi za starše, ki imajo svoje otroke na srednjih šolah. — Priporočamo ga tudi tem, da spo« znajo ustroj novih naših srednjih šol.
RISALNA ORODJA kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Pevski zbor UJU učiteljstva,
PEVSKI ZBOR UČITELJSTVA UJU V LJUBLJANI.
Ponovno opozarjamo članstvo, da se pri« čne pevski tečaj v soboto 2. novembra ob 9. uri v Glasbeni Matici. Končali bomo v nedeljo, 3. novembra popoldan. — Odbor.
Gospodinisko nadalievaino Šolstvo.
DEKLIŠKI KROŽKI.
Svojim tovarišicam! 1
Zopet potrkam na vaša vrata. Prihajam, da se malo pogovorimo. Odpočile smo se —• in sveže gledamo v prihodnjost — v novo šol« sko leto.
Dosti dela nas čaka, v šoli in če ga ho« čete, tudi zunaj nje. Da imam namen govo« riti o izvenšolskem delu, o naših dekliških krožkih ste gotovo že uganile. Nekdo pač mora začeti in vzpodbuditi naše mlajše to« varišice, ki še ne vedo, kaj in kako hočemo in pa še malo podrezati one malodušne ko« leginje, ki nimajo korajže začeti in so priprav« ljene s polnim rešetom izgovorov, ki pa ne drže in ki se porazgube, če pogledamo malo globlje vanj. — Res je tudi mnogo tovarišic, ki pridno delajo — se trudijo cele dneve in večere, a nihče za nje ne ve, saj se tudi no« čejo oglasiti; one so zadovoljne, da le vidijo uspehov pri svojem trudu. Težko je začeti brez pravih smernic, brez pravega načrta, brez prave podlage. Zato pa tovarišice oju« načite se, začnite in ne pustite se prestrašiti od onih, ki dvomijo o vaši zmožnosti in o va« ših uspehih. Prvi vaš krožek bo trudapoln in težaven; — a v delu si izgladite pot, ki vam bo nadalje pokazala smernice, po katerih bo treba hoditi. Samo volje je treba in pa lju« bežni do našega ljudstva. Požrtvovalnost se rodi iz ljubezni. Ne ustrašite se vsake ovire, ki jo vam nastavijo na vaši poti. Odstranite jih s krepko voljo ali stopajte preko in delaj« te dalje.
Samo začnite z delom in šlo bo. Vsak začetek je težaven in stane dosti truda. — Se li vam ne smilijo dekleta, ki so ukaželjne, a morajo sedeti cele zimske večere za pečjo in dremljejo, ker nimajo čtiva. nimajo dela, ker si ne znajo pomagati? Tudi one so žen« ske z mehko dušo in čutijo, kakor čutite ve, ki ste pomilovane od vseh strani, ker morate, uboge mlade učiteljice služiti v daljni gorski vasici. Delajte in vam bodo potekle ure lepše, v zavesti, da ste pomagale drugim, ki so rev« nejše od vas. Morda se vam zdim malo pre« ostra, a ne morem drugače, ker poznam malo« dušnost svojih tovarišic in tudi življenje v vasi — v dolini in v hribih. Sama sem de« lala in ni mi danes žal tega.
Zato pa tovarišice, pomagajmo našemu ženstvu, ki potrebuje izobrazbe.
Pomagajte, kjer hočete in kakor že ho« čete. Snovi je dovolj! — Le vprašajte jih, če« sa si žele, kaj jih zanima. Iz ene misli se rodi druga in snov je pripravljena.
Seveda bo tudi za vas malo težko in morda bo treba marsikatero uro sedeti pri knjigah, katera bi vas drugače bolj malo za« nimala.
A uživite se in zadovoljne boste s svo« jim delom. (Prihodnjič o potrebnem čtivu.)
A. Celnarjeva.
Na debelo.	Na drobno.
FR. M. ROZMAN
Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene. LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7.
Učiteljski pravnik.
POVRAČILO POTNIH IN SELITVENIH STROŠKOV CIV. DRŽ. USLUŽBENCEV.
(Konec.)
Kot povračilo stroškov popadajo državnemu uslužbencu:
A.	Kadar službeno potuje:
I.	dnevnice, določene v čl. 4. uredbe,
ki so razvidne v gornji razpredelnici (čl. 4. do 6. in 43.);
II.	voz rti na po železnici: uradnikom
I./l.—5.	skup. = I. razred, vsem drugim II. razred (čl. 11.—13.);
III.	kilometrina, če ne more poto« vati z ladjo ali po železnici, po 4 Din za km (čl. 7.-4.);
IV.	dovoz od stanovanja do postaj« itd. po določeni tarifi (čl. 15.—17.);
V.	vnos in iznos ročne prtljage v vlak ali na parnik po 5 Din, če traja poto» vanje nad 48 ur (čl. 19.—21.), in
VI.	izredni stroški (čl. 22.).
B.	Kadar je službeno premeščen:
I.	osebne dnevnlice po čl. 4. (raz»
predelnioa) in za vsakega preseljenega rodb. člana po 25% osebne dnevnice po odredbah čl. 5. (čl. 23.);
II.	osiabni prevoz in prevoz za rod« bino (znižanje vožnje je navesti čl. 24.—26.);
III.	povračilo za pohištvo se računa po razpredelnicah, ki so natisnjene na strani 69. do 72. »Ur. 1.« štev. 9/29. po določilih čl. 23. uredbe, in sicer:
1.	Če se vrši selitev samo po železnici: za uradnike II./1+2 po razpr. 1/c; za urad« nike II./3+4 in III./1+2 po razpr. 1/č in za uradnike II./5 in III./3+4 po razpr. l/d.
2.	Če se vrši selitev samo z vozom: za uradnike II./1+2 po razpr. 2/c, za uradnike
II./3,	4 in III./I, 2 po razpr. 2/č in za urad» nike II./5 in III./3+4 po razpr. 2/d.
3.	Če se vrši saditev samo z ladjo se pla» čajo vsa povračila kakor ob selitvi po želez» niči. Za prevoz pohištva in prtljage se pa plača, glasom potrdila, ki ga izda parniška agentura, in ne prevoznina, 'ki je označena v razpredelnicah. Ob taki selitvi ima državni uslužbenec pravico do povračila prevoza po» hištva in prtljage do težei, ki je označena v I. rubriki »Ur. 1.« štev. 9 na strani 67.
4.	če se vrši selitev po železnici In z vozom — drugačne selitve ne navajamo, ker ne pride pri nas v postov — se prizna* vajo poleg povračil pod I. in II. vsa povra« čila, ki so priznana pri vsakem poedinem načinu selitve v ustreznih razpredelnicah pod točko III., razen povračil zia vkladanje in iz« kladanje, natovarjanje in raztoivarjanje, ki se smejo zaračunati pri tako kombiniranih načinih selitve samo enkrat, in sicer: če se vrši selitev tudi po železnici1, v tolikem znes» ku, v kolikršnem se priznava ob selitvi po želaznici.
IV.	Če ne more uporabljati drž. usluž» benec ob preselitvi železnice ali ladje, mu pripada kilometrina, ki znaša za samca za 1 km p|a 4 .Din, za rodbino do 2 otrok pO 8 Din in m rodbino z več otroki po 10 Din (čl. 26.).
Med rodbinske člane, za katere ima drž. uslužbenec pravico do povračila se* litveriih stroškom, se štejejo:
a)	poročena žena;
b)	zakonski otroci in ladoptirani otroci, in sicer dečki do polnoletnosti, kakor tudi oni polnoletni, ki so nesposobni za delo aH so še dijaki, deklice pa do omožitve, če žive stalno pri roditeljih in se selijo z njimi;
c)	roditelji, bratje in sestre, ded in ba» bica, če žive stalno skupaj s premeščenim uslužbencem in če jih izključno on vzdržuje ter se selijo z njim (čl. 34.).
Čas nad 12 ur se šteje za celo dnevnico, čas nad 6 ur za ¡palovi» c o Idnevnicie. Če traja vse potovanje 6 ali manj ur, se ne prizna dnevnica (čl. 5.).
jPredjem.
Na račun potnih ali selitvenih stroškom smei vzieti uslužbenec, preden nastopi potof vanjei in ko ga izvrši:
ia.) ob službenem potovanju do */« približ» •nega proračuna in
b) ob selitvi vsoto, ki mu pripada za vsa povračilo po razpredelnicah podt očko B/III. in 7» stroškov pod točkama I. in II. čl. 23.
Predjemi se smejo izplačati samo pri bla» gaj ni, navedeni v nalogu o potovanju (čl. 38.).
Sestatva In predložitev računa.
Po vsakem izvršenem službenem poto» vanju, odnosno po izvršeni selitvi, mora predložiti uslužbenec potni račun in v njism navesti:
a)	ime, priimek in položaj (kategoriji in skupina) uslužbenca;
b)	dan, mesec in leto, ko predlaga račun.
c)	ikončno točko potovanja in po kjate» rem nalogu;
č) točno označbo časa, ki ga je prebil na poti, kakor uro odhoda, povratka ali prihoda (čas 1—24 ur);
d)	vsoto, že prejeto na račun;
e)	vse ugodnosti, ki^ jih je 5mel pri pre» voznih sredstvih (M vožnja);
f)	ob selitvi z rodbino število otrok, dan, mesec in leto njih rojstva.
Starešina urada mora vsak ¡račun pre« skusiti in na osnovi predloženega referata potrditi, da se je potovanje (selitev) izvršilo in da je bil navedeni čas potreben za izvrši« teiv potovanja (selitve) (čl. 35.).
Računu je treba priložiti:
1.	nalog za potovanje (selitev) v origl» nalu ali v overovljenem prepisu;

M *
N
s b
1.
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti učiteljstvu ustvarja potrebno zvezo z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe — izobrazbo v hišo I
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telelon 3190
Plačila tudi na obroke!
selitvi z vozom in druge' priloge, navadene v čl. 36. uredbe, če je nastal primer — izred« nih stroškov, daljše in dražje poti, obolenja na potovanju (čl. 36.).
Za popolno pjravtlnost predlo« ženega računa in za resničnost dokumentov je odgovoren materialno, disciplinski in ka* remskl tisti, ki polaga račun (čl. 37.).
Vse računodajnikove terjatve po tej uredbi zastarajo v 6 mesecih od dnie, ko se je izrvršilo potovanje ali selitev. Če se ni izvršila selitev rodbine in pohištva obenem takrat, ko je prišel dotični uslužbenec na novo službo, se mo» rata računati roka (zia predložitev računa) za njegovo osebno potovanje in ¿o. selitev neza* visno drug od drugega.
Uslužbenec, ki je prejel na ra» čun potnih in selilnih stroškov izvestno vsoto, mora predložiti pravilen račun najkasneje v 30 dneh po izvršenem potovanju ali ¡selitvi, drugače se mu d d« tegne prejeti p red jem od prve pri» hodnje plače. Če je predjem večji od odo» brenega računa, mora položiti razliko takoj, ali se mu odtegne od prejemkov prvega pri« hodnjega meseca (čl. 39.).
Pogodbeni «usluibenci in dncv« ničarji imajo pravico do povračila potnih stroškov po tej uredbi, če služ« beno potujejo, in do dnevnic, ki jih do» ločajo predpisi čl. 45. v zvezi s čl. 4. uredbe.
Vsa ostala določila te uredbe ve» ljajo tudi za |pogodbene' uslužbence in dnevničarje (čl. 45.).
Predpisi te uredbe ne veljajo za potova» nja (selitve), ki so bila izvršena, preden je stopila ta uredba v veljavo (čl. 53.).
Obrazec za sestavo računia za selitvene stroške je priobčeno v »Ročnem katalogu«.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverjeništva UJU.
POJASNILO.
Na seji uredniškega konzorcija je podal tov. Pahor pojasnilo, da ni poslal dopisa (ki ga omenja poročilo o seji širjega sosveta) na člane različnih učit. društev po svoji inicia« tivi, ampak po iniciativi in volji opozicije; ter dalje, da se ta dopis ni poslal v svrho »podminiranja organizacije«, ampak v var« stvo deklaračnih načel in delegacij skih sklepov.	1
Lojalno priobčujemo to pojasnilo in do« dajamo še iz svojega, da je 6 članov širjega sosveta glasovalo proti objavljenemu sklepu z motivacijo, da smatrajo ta dopis kot pri« vatno pismo.
Širji sosvet je na isti seji dal tov. Pa« horju priliko, da utemelji svoje stališče. Predloži naj smernice za nadaljnje delo v organizaciji v posebnem poročilu, ki ga do« bijo v razpravo vsa okrajna učiteljska dru« štva in bodo nato smernice objavljene v listu.
Ljubljana, dne 21. okt. 1929. A. Skulj, pov.	Jos. Kobal, tajnik.
Iz društev:
Porodil»!
+ Učiteljsko društvo za ljublj. okolico
—	zahodni del — je zborovalo dne 5. okto« bra 1929 v Ljubljani.
Situacijsko poročilo: Učitelj« stva v okraju je 133, včlanjenih 127, navzo« čil 120, t. j. 95%.	i
I. Tov. preds. Lampret otvori zborovanje s pozdravom članstva — prečita dnevni red
—	odkloni predlog za izpremembo tega in poda delno poročilo o pokrajinski skupščini v Ljubljani. Omenja sklep delegacije o črta« nju starega dolga napram poverjeništvu in ponovno zavrača delegata tov. Taučarja, ker je iznesel kritiko o delovanju poverjeništva, za kar ni bil od društva pooblaščen. V odgo« voru na to ugotavlja tov. Taučar, da ni na« stopal v imenu društva temveč kot opozici« jonalec kritikoval nezdrave pojave v naši or« ganizaciji in je kot član organizacije imel pol« no pravico in dolžnost pokazati na nedostat« ke, ki bi utegnili škodovati ugledu in moči organizacije. Nato čita in utemeljuje posa« mezne točke kritike in ugotavlja k sklepu, da
se njegov nastop lahko obsoja ali odobrava le z vidika resničnosti in upravičenosti izne« šene kritike.
V podrobnem poročilu o pokrajinski skupščini je delegat tov. Gole podal sliko o poteku skupščine, zavračal enostransko in neresnično poročilo v stanovskem glasilu, omenjal netaktno postopanje vodstva na« pram nekaterim članom opozicije, obsojal za« postavljanje določenih zapisnikarjev pri se« stavi poročila. Sprejemanje sklepov en bloc naj se v bodoče opusti, društveni delegati naj vztrajajo do sklepa skupščine. Imena de« legatov naj se objavijo pred skupščino v sta« novskem glasilu. Delegati naj dobijo od dru« štva navodila za enotno nastopanje. ^ Poročilo je izzvalo živahno, mestoma burno debato, v katero so posegli tovariši Šmajdek, Gole, Taučar, Kržišnik, Grašič, Lampret, Pleškova, Lovše. V razpravo je pri« šlo vprašanje upravičenosti nastopa društv. predsednika napram delegatu Taučarju. Do izraza zaupnice oz. nezaupnice ni prišlo, ker se je občni zbor zedinil na predlogu, da se na prihodnje zborovanje povabita član poverje« ništva in tov. Pahor kot avtor kritike, da se kritika utemelji ali zavrne.
II.	V poročilu o glavni skupščini v Za« grebu je poročevalec tov. Taučar poudarjal dvoje važnih pridobitev za organizacijo: se« stavo novih pravil in uveljavljenje proporčne« ga sistema pri volitvah funkcijonarjev.
III.	V poročilu o poteku III. samoizobra« ževalnega tečaja so se označile v kratkih be« sedah teme predavanj in se pozivalo na pri« stop k Pedagoški centrali v Mariboru in to tembolj, ker se bo vršilo odslej samoizobra« ževalno delo v okviru Pedagoške centrale.
IV.	Poročilo o seji širšega sosveta v Ge« Iju je podal tov. preds. in namignil na par perečih zadev, ki zahtevajo nujne rešitve.
V.	Po poročilu o delovanju Šolske Ma« tiče se sprejme predlog, naj Šolska Matica pošlje takoj položnice na šole.
VI.	Tajnik poroča o delovanju odbora v pretečeni poslovni dobi, ki si je predvsem nadel nalogo urediti člansko in finančno sta« nje ter društveno poslovanje.
VII.	Blagajniško poročilo izkazuje ob sklepu poslovnega leta 1928/29 — 7637*96 Din dohodkov in 5282*84 Din stroškov. Pregledo« valci računov predlagajo tovarišici blagajni« čarki absolutorij.
VIII.	a) Prečita in odobri se proračun za prihodnje poslovno leto. Določi se letna čla« narina 160 Din, za poročene z učitelji 90 Din. — b) Delež in vpisnina za UGP v znesku 7 Din se poravna iz društvene blagajne. Člani podpišejo le izkaznice. — c) Zborovanje se določi na petkrat v letu.
IX.	Mladinski list: Urejevan naj bo v duhu narodnega in državnega edinstva. Izha« jati naj začne takoj.
X.	Učiteljstvo naj z naročili podpira UGP, od katere pričakujemo finančne po« moči našim učitelj, domovom.
XI.	Volitve odbora se izvrše z listki. Na podlagi izida skrutinija je izvoljen predsed« nikom tov. Lampret s 64 glasovi od 89 pri« šotnih volilcev. — V odbor so voljeni: Ur« bančič Ant. (s 44 gl.) — Taučar Lj. (74 gl.) — Pleško Marija (80 gl.) — Vrhove Stanko (41 gl.) — Sirnik Ljudmila (46 gl.) — Gole Josip (39 gl.).
Pregledovalci računov: tov. Zakrajšek, Schein in tovarišica Dekleva.
XI. Pri slučajnostih se sprejme predlog o preklicu uporabe računic za 1. in 2. šolsko leto — in predlog za znižanje števila ur po enorazrednicah. Železniške legitimacije naj se hitro obnovijo, da ne bo imelo učiteljstvo nepotrebnih izdatkov.
Dan in kraj prihodnjega zborovanja do« loči odbor.
F. Lampret, 1. r.	Taučar, 1. r.
tč. predsednik.	poročevalec.
+ Kamniško učit. društvo je imelo 7. X, 1929 v Domžalah redni občni ?bor.
Statistik a: Število učiteljstva v okra« ju 123, članstva 104, navzočih 53 (50%). Opra« vičili so se trije člani.
Tov. predsednik pozdravi navzoče član« stvo in g. sres. referenta G. Lukežiča, ki iz« roči pozdrave g. sres. načelnika dr. Ogrina.
Samoizobrazba in reforma šo« vt sres* referent ie referiral o Fleretovi »Nasa prva knjiga«. Podal je najprej sliko dosedanjih začetnic ter potem razložil novo knjigo, ki je že po svojih pestrih slikah silno prikupljiva. Članstvo je sledilo predavanju 9 izredno živahnim zanimanjem, kar je doka« zala vsestranska debata. — Na nekaterih šo« lah našega sreza je knjiga že uvedena.
Nato se je vršil razgovor, ali naj otroci že v 1. šolskem letu čitajo končni I kot v. ali šele pozneje, morda v 3. šolskem letu. Mne« nja so bila ločena.
Predsednikovo poročilo. Ostro je grajati slab obisk pri zborovanjih. Ni do« volj. da plača članstvo organizačni davek, ne da bi se v ostalem zmenilo za delovanje društva.
21. XII. 1928. je umrl naš bivši sres. re« ferent in častni član našega društva g. M. Kante. Navzoče članstvo naj v znak žalova« nja vstane.
Na zborovanjih smo imeli vedno preda« vanja. živo smo se zanimali za stanovske za« deve in stavili poverjeništvu tozadevne pred« loge.
Tajnikovo poročilo. Kamniško učit. društvo šteie 104 članov in članic. (V 1. 1928. — 103.) V tem letu je pristopilo 15 članov in izstopilo 14 članov,
21. XII. 1928. je umrl častni član našega društva, g. M. Kante.
26. V. 1929. je bil odlikovan pri Sv. Tro« jici tov. Kornelij Iglič.
Odbor je imel 8 sej. Rednih zborovanj ie bilo pet in eno izredno. Pri zborovanjih je bilo navzočih le okrog 50% članstva, kar je odločno premalo.
Na vsakem zborovanju smo imeli po en referat, enkrat celo dva. Predaval je vedno — razen na enem zborovanju — naš neumor« ni sres. referent, g. G. Lukežič. Referiral je o pouku materinščine v delovni šoli. Za nje« govo obširno in dobro premišljeno delo, ki nam je nudilo toliko koristnega za prakso, zasluži g. predavatelj pač priznanje in za* hvalo vsega članstva.
Dvakrat nas je posetil na zborovanjih g. prof. Adamič, ki nam je zelo zanimivo opi« sal svoje počitniško potovanje v Bolgarijo ter nas seznanil s to nam precej tujo bratsko državo. Lepa mu hvala!
Blagajnikovo poročilo. Stanje blagajne je 2820*55 Din. Pregledovalca raču« nov Rakove in Leštan sta našla račune v po« polnem redu.
Dopisi. Tov. predsednik prečita dopis učit. gospodarske poslovalnice in jo toplo priporoča. — Sprejet je bil predlog, da vse društvo korporativno pristopi k učit. gospod, poslovalnici. Pristopnino po 7 Din plača dru« štvena blagajna.
Volitev: Soglasno je bil izvoljen stari odbor.
Poročilo delegatov o pokra« jinski skupščini. Poročajo delegati tov. Stenovec, Rupnikova in Trpin. Poročila so bila zelo zanimiva in so nam nudila jasen pregled o poteku skupščine.
Poročilo o seji širjega sosve ta je podal tov. predsednik. Zanimalo je tembolj, ker je bilo nadaljevanje prejšnjih poročil. Poročal je tudi o novem šolskem za« konu.
Predlogi: Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1.	Odnos odsekov do poverjeništva naj se regulira s poslovnikom.
2.	Poverjeništvo naj izposluje razpis služb.
3.	Poverjeništvo naj posreduje, da se uve« de v novi uradniški zakon točka o bolniški blagajni.
4.	Za zamude pri zborovanjih se uvede evidenčna knjiga.
Slučajnosti. Zborovanja se bodo vr« šila le ob sobotah. Kdaj in kje bo prihodnje zborovanje, odloča odbor.
Arrigler, 1. r.,
predsednik.
S. Schubert, 1. r.,
tč. tajnik.
Namestniki: Rupnik Josip, Kincl Josip, Sotošek Zdravko. Odbor se je takoj sestal in konstituiral:
Predsednik: Miloš Verk.	1
Podpredsednik: Korbar Franc.
Blagajnik: Tone Fink, tajnik: Tone Ste« fanciosa.
Odborniki: Eliza Kukovec, Ela Kurbus, Josipina Ahtik, Cenčič Josip, Šumer Hinko.
Pregledovalca računov: Predan in Berce.
Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra« ju: 95, včlanjenih: 84, navzočih: 47, t. j. 55%.
Slučajnosti:
a)	Tovarišica Tilka Lekarjeva je vzela slovo od tov.(ic) našega društva. Predsednik Verk omeni njeno tovariško in izvenšolsko delovanje, kjer se je izkazala kot najmarlji« vejša čebela pri Ciril«Metodovi podružnici Št. Vid pri Grobelnem.
b)	Tovariš H. Šumer omeni pomen Dač« kega doma v Beogradu za učiteljstvo in pred« laga, da naj prispeva naše društvo 500 Din, da se omogoči čimprejšnja dogotovitev tega skupnega našega doma. — Sprejeto.
c)	Prihodnje zborovanje 7. dec. po mož« nosti skupno s sosednjim društvom v Kra« pini, ako bo že vozila nova železnica, sicer v Rogaški Slatini.
Rogaška Slatina, 12. oktobra 1929.
M. Verk, 1. r.,
predsednik.
Tone Stefanciosa, 1. r.,
tajnik.
+ šmarskosrogaško učiteljsko društvo
je zborovalo in imelo svoj redni letni občni zbor 12. oktobra 1929 ob 10. uri v Rogaški Slatini. Podpredsednik tov. Verk poroča, da je tov. E. Kukovec ob sklepu šol. leta odlo« žila predsedniško mesto, zato je njemu dana naloga, da otvori zborovanje. Ker še ni bilo zbranega zadostno število članstva, konsta« tira nesklepčnost in preloži občni zbor za pol ure. Med tem omeni, da so se izvršili od zadnjega zborovanja važni dogodki v drža« vi kakor rojstvo tretjega kraljevskega prin« ca Andreja, kar je dalo povod za odlikova« nje več tovarišev — nacionalnih delavcev v našem srezu, katerim prisrčno čestita. — Nadalje je omenil, da je za vedno preminul tov. Zidar, kateremu članstvo stoje zakliče »Slava mu«. Prisrčno čestita tov. Mulejevi, ki se je poročila z g. dr. Lorgerjem in tudi Bercetu in Olgi Bračič, ki se podajata na isto življensko pot. Pozdravi novo članstvo in čestita tov. Tomažiču k rodbinskemu pri« rastku.
I.	Dopisi. Podpredsednik prečita dopise glede Učiteljske gospodarske poslovalnice in Mladinske Matice.
Ker še ni preteklo pol ure se izpremeni dnevni red v toliko, da pride najprej na vr« sto 6. točka dnevnega reda:
II.	Samoizobrazba: Tovariš Predan ome« ni uvodoma, da sta o sodobnih metodah na dunajskih šolah že predavala tovarišica Lj. Glinšekova in tov. Šumer, zato bo podal on reminiscence in osebne utise. Učiteljstvo je pazno sledilo njegovim izvajanjem in zazna« lo zopet dosti novega. Za trud mu je bila izrečena zahvala!
Nato tov. podpredsednik otvori občni zbor in poroča, da se je vršila pred otvorit« vijo odborova seja in se je sklenila sledeča izprememba pravil:
1.	Točka, da se naj vrši občni zbor ved« no na katerem drugem mestu — se naj črta.
2.	Volitve naj se uveljavijo z listami po čistem proporcu. — Od občnega zbora spre« jeto. ,
III.	Poročilo o pokrajinski skupščini je podal delegat tov. Stefanciosa. Omenil je, da je bilo poročilo poročevalca tov. Mlekuža tu« intam subjektivno izraženo, ter je pojasnil ne« katere točke. O državni učiteljski skupščini v Zagrebu pa žal ni bilo skoro kaj poročati. Oba glavna referata sta odpadla. Poleg ofi« cijelnih pozdravov, poklonitve Strossmayer« ju, otvoritve kaptolske šolske razstave in po« laganja vencev Filipoviču in Trstenjaku je bila le še borba za volitve v glavni odbor. Tov. podpredsednik Verk je podal poročilo o obeh zadnjih sejah širjega sosveta.
IV.	Nato so sledila poročila društvenih funkcijonarjev. Tajnik tov. Stefanciosa je po« dal tajniško poročilo, blagajnik tov. Fink pa blagajniško. Pregledovalca računov tov. Pre« dan in Berce sta našla vse v vzornem redu, zato se je izrekla blagajniku zahvala in abso« lutorij. Članarina ostane stara 150 Din, za upokojence pa 80 Din in dobe le »Tovariša«.
V.	Volitve odbora: Po desetminutnem odmoru se je prešlo k volitvi odbora. Pod« predsednik ponovno omeni, da je bila na seji širjega sosveta sprejeta volitev z lista« mi po čistem proporcu. Ker je to poprej tudi sklenila odborova seja, kar je občni zbor potrdil, je prosil podpredsednik za predloge. Predložena je bila samo ena lista in je bil torej izvoljen večina stari odbor: tov. Eliza Kukovec, Miloš Verk, Tone Fink. Tone Ste« fanciosa, Ela Kurbus, Josipina Ahtik, Kor« bar Franc, Cenčič Josip, Šumer Hinko.
+ Slovenjgraško učit. društvo je imelo svoj občni zbor 5. oktobra 1929 v Slovenj« gradcu. Poleg običajnih točk je bilo na dnev« nem redu:
1.	Poročilo delegatov pokrajinske in glavne skupščine.
2.	Poročilo o seji širjega sosveta pover« jeništva UJU Ljubljana v Celju.
3.	Letno poročilo društvenih odbornikov (tajnika in blagajničarke).
4.	Volitev novega odbora.
5.	Določitev proračuna za poslovno leto 1929/30.
6.	Predavanje strokovnjaka prof. Krošla o kmetsko nadaljevalnem šolstvu, event. predavanje tovarišice Gobec o Delovni šoli (nadaljevanje).
Statistika: Število učiteljstva v okraju 46, število članov v društvu 39, v okraju je 7 učit.«nečlanov (5 upokojenih tov. in 2 akt. tov.), navzočih je bilo 32, t. j. 82%.
Predsednik tov. Purkhart konstatira sklepčnost zbora in pozdravlja navzoče, po« sebno še gosp. prof. Jožefa Krošelja, ki je prišel predavat o kmet. nad. šolstvu. — V znak žalosti radi smrti gosp. šolskega rav« natelja Frana Vrečka (umrl 31. Vili. 1929) pozove g. predsednik navzoče, da se dvig« nejo s svojih sedežev in z enominuthim molkom počaste spomin dolgoletnega šolnika; izrazi v imenu društva sožalje tov. Gorupu, ki so mu med počitnicami umrli starši. — ter čestita tov. Modru k poroki.
Poročilo o seji širjega in ožjega sosveta:
Tov. gdč. Gobec poda poročilo o seji širjega sosveta. Poročilo ne bo objavljeno! — Sklene se pa, da se bo vršil v nedeljo 13. X. ob 9. uri na tuk. šoli (Slovenjgradec) sestanek, h kateremu naj pošlje vsaka šola po enega za« stopnika in na katerem bo tov. gdč. Gobec poročala o poteku seje ožjega sosveta.
Letno poročilo tajnika in blagajničarke:
1.	Poročilo tajnika (tov. Verčkovnik): Društvo šteje 39 članov. Odborovih sej je bilo troje — zborovanj pet; obisk teh znaša 70%. Pri vseh zborovanjih je bilo 18 tova« rišev(ic). Vsa zborovanja so se vršila v Slo« venjgradcu. Predavanj je bilo 5 in sicer: 1. »Berlinski kongres in inozemsko poskusno šolstvo« (Kavčič Fran). 2. »Nekaj misli o delovni šoli« (Gobec Regina). 3. »Kako pri« demo do petja in kako izvajamo petje v delovni šoli« (Križman Josip). 4. »Psihoteh« niška metoda v svrho agit. nabave knjig za priučenje tujih jezikov« (Robert Mertner), (visokošolec Karel Stancer). 5. »O problemu mednarodnega jezika v splošnem« (Gobec Regina). Tudi v tem poslovnem letu se je odbor potegoval za zaščito članov in učitelj« stva. Obravnavale so se tudi druge stanov« ske zadeve.
2.	Poročilo blagajničarke (tov. Rozman): V preteklem poslovnem letu je bilo 859471 Din dohodkov in 7148*65 Din izdatkov, torej znaša aktiva 1446*06 Din. Preglednika raču« nov (tov. Moder in tov. Šmidova) predlagata po pregledu blag. knjig, da se tovarišici bla« gajničarki izglasuje absolutorij. (Predlog so« glasno sprejet.)
Volitev novega odbora se je izvršila po listkih. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Leopold Kopač, predsednik; Regina Gobec, podpredsednica; Rajko Iglar, tajnik; Zorka Rozman, blagajničarka — ter Fran Gorup in Fran Kavčič odbornika.
Določitev proračuna za poslovno leto 1929/30. Proračun ostane isti kot lansko leto (članarina 18 Din — za z učitelji poročene učiteljice 11 Din).
Predavanje strokovnjaka o kmet. nad. šolah. Gosp. prof. Jože Krošel je predaval o zgor. predmetu in sicer o potrebi kmetsko nad. šol ter o ustanavljanju istih. Po zanimi« vem predavanju je dal g. prof. še nekaterim tovarišem, ki nameravajo ustanoviti na svo« jih služb, mestih kmetT nad. šole nasvete glede predpriprav, ki se morajo izvršiti pred ustanovitvijo take šole. — Tov. predsednik se g. predavatelju zahvali za lepo in zani« mivo predavanje.
Sklepi, predlogi:
1. »Poverjeništvo UJU naj skuša doseči, da bi se vršile če mogoče večkrat med šol. letom najmanj po 1 teden trajajoče hospita«
cije s konferencami v smislu delovne šole na eni izmed ljubljanskih, menjaje mariborskih osn. šol, ali pa na službenih mestih onih ko* legov, ki se že udejstvujejo v tem pravcu in ki bi tudi vodili praktične nastope. — Za udeležence naj bi se izposloval dopust!« (Predlog je bil stavljen po tov. Mrovljetu in soglasno sprejet.)
2. Na prihodnje zborovanje naj se po* vabi tov. Vranca iz Maribora, ki naj bi pre« daval o temi »Iz moje prakse« (z ozirom na delovno šolo).
Slučajnosti:
1.	Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 7. decembra 1929. ob 9. uri v Slovenjgradcu.
2.	Tovariš L. Kopač (novoizvoljeni pred* sednik) se zahvaljuje tovarišem za zaupanje in obljublja, da bo novoizvoljeni odbor de* lal vedno v prid celokupnemu društvu. Za* hvaljuje se tudi dosedanjemu predsedniku tov. gosp. Purkhartu za večletno delovanje in predlaga, da mu društvo podeli 'častno članstvo. (Predlog soglasno sprejet.)
L. Kopač, preds.	R. Iglar, tajnik.
Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo
Domači prijatelj
z mladinsko prilogo
„Naš obzor"
s ®
Na obroke
Oblačilnica „Ilirija" vodi!
Knjigarna, umetnine, muzlkallje
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Nudite otrokom itselje do učenja. Obranite jih zdrave s telesno nego.
Nova otroška pisalna mizica
ki se da uravnati za starosti otrok od 6. do 18. leta uztreza vsem pravilom o pravilnem drianju telesa pri učenju ter je obenem shramba za Šolske potrebščine.
Mizice izdeluje tvrdka
I. REPŠE, LJUBLJANA
tvornica pohištva Dvorni trg it. 1.
///
\ajvc('jt» izbira. Najboljše Itla^o. Najnižje cene.
Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce. Zahtevajte poset potnika.
ObBačiinica „ILIRIJA", Ljubljana
Mestni trg 17/1. Telefon 28>S5.
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX., v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I,—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I. - V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. IIL,IV.,V.,VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I.—X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vež. (subskrip.) Din 200.
★
L MIKUŠ
LJUB LJ AN A MESTNI TRG št. 15
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN I A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
jI Pisarniške potrebščine
SHUSBMHMHBUHBHaBHRaMH«
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča

ifkarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist mUčiteljskega doma* v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.