Zb.gozdarstva in lesarstva, L.17 št.2 s. 467- 482, Ljubljana 1979 UDK 634.0.174.~ Picea abies Karst.:634.0.181.65:(497.12) PRIRAŠČANJE SMREKE V VISOKOKRAŠKEM MRAZIŠČU SMREKOVA DRAGA Dr.Marjan ZUPANČIČ,dipl.inž.gozd. znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 61000 LJUBLJANA, Večna pot 2, YU 467 S i n o p s i s PRIRAŠČANJE SMREKE V VISOKOKRAŠKEM MRAZIŠČU SMREKOVA DRAGA Na visokokraških planotah Slovenije zavzemajo 10% površine zaprte terenske depresije (vrtače, doline itd.), kjer nastopajo pogoste obremenitve vegetacije z nizkimi temperaturami. Ta t.i.mrazišča so porasla pretežno z avtohtono smreko. Raziskava je hotela ugo- toviti odvisnost med priraščanjem smreke in med stopnjevanjem ne- ugodnih temperaturnih razmer v 100 m globokem mrazišču. Pokazalo se je, da le na samem dnu mrazišča pri izredno ostrih mraziščnih razmerah smreka zelo počasi prerašča, sicer pa priraščanje smreke ne kaže odvisnosti od položaja v mrazišču.Isto velja za rast smreke v mladostni dobi. Analizirana drevesa kažejo dobro priraščanje kljub visoki starosti, kar kaže na naravni značaj sestoja. S y n o p s i s WACHSTUM DER FICHTE IN DER FROSTDEPRESSION SMREKOVA DRAGA IM SLOVENISCHEN HOHEN KARST Der Hohe Karst in Slovenien ist auf einem Zehntel seiner Flache mit geschlossenen Gelandedepressionen (Karsttrichter, Dolinen usw.) bedeckt, wo oft niedrige Temperaturen und Frostschaden auftreten. Diese sg.Frostdepressionen werden deshalb vorwiegend mit der auto- chtonen Fichte bestockt. Die Untersuchung versuchte den Zusammen- hang zwischen Wachstum der Fichte und der zunehmenden klimatischen Belastung im Rahmen der 100 tiefen Frostdepression zu finden. Es hat sicht gezeigt, dass das Wachstum der Fichte von der Lage in de:i; Frostdepression nicht beeinflusst wird mit Ausnahme des kli- matisch stark belasteten untersten Teils der Frostdepression.Das gleiche gilt auch flir das Jugendwachstum der Fichte.Die unter - suchten Baume zeigten trotz hohen Alter(durchschnittlich 170 Jahre) noch gute Wuchsigkeit,was fur eine naturgemasse Bestockung kennzeichnend ist. 468 Nizanje vegetacijskih pasov v mrazišču Smrekova draga (Trnovski gozd). Dno vrtače porašča Sphagno-Mugetum oz. Pinetum mugi, ki preide v Piceetum subalpinum dinaricum in ta v klimatogeno združbo Abieti-Fagetum Sl. 1: (foto dr. Mitja Zupančič) 469 PREDGOVOR Gozdovi bukve in jelke, ki so tak.o razširjeni po na.šen Visokem Krasu, po- rrenijo najvišjo razvojno stopnjo srednjeevropskega gozda. V tem okviru najda:ro na manjših IX>Vršinah tudi druge gozdne tipe in n:ed tani je zelo panernben smrekov gozd v mraziščih. Sicer so visokokraški gozdovi cbčutljiv in ranljiv ekosistem. Poznavanje naravnih zakonitosti, ki v njem vladajo, je žal še zelo i;x:manjkljivo. Naša raziskava ima narren, da doprinese svoj. skraren delež k razjasnitvi obširre in zapletene problematike. Delo je začela 1.1973 dipl.inž.Marjana Pavle, sodelavka Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Tehnične in personalne ovire so veliko doprinesle, da je bilo delo končano šele v začetku leta 1979. 00. številnih sodelujočih se je treba posebej zahtaviti delavcem GG Tolmin za financiranje naloge in za njihov prispevek pri terenskem delu. Prav tako se je treba zahvaliti prof.dr.Dušanu Mlinšku za vzpodbudo za raziskavo in dipl.inž. Invru Bajuku za potrpežljivo delo pri računalniški cbdelavi. UVOD Raziskava se crrejuje le na majhen del visokokraške problematike in sicer na vpliv mraziščnih razrrer na priraščanje smreke. V tej zvezi nas je zanimala m::,- rebitna indikatorska vrednost smreke za bolj ali manj ostre mraziščne pogoje ter tudi prirastoslovne značilnosti izredno starih ~eves v izrazito mraziščnih pogo- jih Smrekove Drage. Pri vsem tem smo iskali zaključke za praktično gosIX)darjenje z visokokraškimi gozdovi. S tem se je raziskava dotaknila p<:Ireltlbnega vprašanja, to je vloge smreke v visokokraških gozdovih . Danes ima smreka na Visokem Krasu le rrajhen delež, are- jena je predvsem na mrazišča. Nekdanji nemoteni razvoj visokokraškega gozda ni favoriziral smreke in je dajal več rrožnosti bukvi in jelki. Današnje stanje cbčut­ ljivih visokokraških gozdov je močno premaknjeno iz svojega naravnega ravnotežja. Smreka postaja zanimiva zaradi svojega v pri.Irerjavi z jelko robustnega in pionir- skega značaja, ter zaradi svoje vloge pri rrenjavi drevesnih vrst, kjer ugodno vpli- va na panlajevanje jelke (pri.Irerjaj MLINŠEK 6). Iz ekoloških in prav tako iz gospo- darskih razlogov je potreben večji delež smreke v visokokraških gozdovih. Potrebne 470 so še marsikatere nadaljnje raziskave. Zanimiv je velik r:olimorfizem smreke (10), ki bi z oziran na Visoki Kras in nevarnosti snegolaiov zaslužil še fOsebno JXr- zornost. EKOLOGIJA MRAZIŠČ Kras v svojih različnih in značilnih oblikah zavzeroa velik del naše države, in prav tako velik del Slovenije. Visokokraški gozd bukve, jelke, smreke, ple.rreni- tih listavcev, predstavlja eno od najvišjih razvojnih oblik srednjeevropskega gozda. Visakakrašk.i gozd, ki raste takorekoč na robu skoraj brezgozdnatega sredo- zemskega prostora, je tudi občutljiv in ranljiv ekosistem. Zgodovina gozdov na Snežniku, vključno z najrovejšim razvojem, lep primer za to. Problemi visokokraškega gozda so bili obravnavani v več obširnih delih (TREGUBOV 11, GAŠPERŠIČ 3, ZUPANČIČ 12). Eden od številnih problerocw Visokega Krasa so mrazišča s svojimi fOSebnimi ekološkimi razrrerami. Obseg mrazišč v Troov- skem gozdu ceni MIKULETIČ (5) na 5 do 10% }X)vršine. SEDEJ (9) je s plan:inetriranjem Okroglina na Snežniku ugotovil, da mrazišča zavzemajo 13% .(X)vršine. Mrazišča so nahajališča visokokrašk.e avtohtone smreke. Več o geografiji Visokega Krasa najdeno v delili MELIK-a (4), v knjigi GAMS-a (2) . Slovenski Visoki Kras obsega robne visokokraške planote Notranjski Snežnik, Javornik, Nanos, Hrušica, Trnovski gozd,rX)leg tega del dolenjskega krasa: Mala gora, Goteniški Snežnik, Velika gora, Rog. Visoki Kras obsega nadrrorske višine nad 750 m, tvorijo ga raznovrstni mezozoiski apnenci, redkeje dolaniti. Za vse te viso- kokraške planote je značilna [X)fOlna brezvodnost kljub precejšnim padavinam, kar dobro govori o njegovan apnenčastem in kraškem značaju. Veliko je bogastvo relief- nih oblik in poimenovanje teh oblik je prav tako zelo bogato. Več o kraški termi- nologiji piše GAMS (2). V tej razpravi se arejimo le na vrtačaste tvorbe, ki zavze- majo približno eno desetino visokokraške površine, ki imajo tudi gozdnogos.(X)darski pc:men. Vrtače so kotanje skledaste, lijakaste, kotlaste oblike. Glede velikosti i- mamo zelo majhne vrtače pa do zelo velikih vrtačastih tvorb (doline, drage) 1 ki segajo v dolžino oz. širino fO več sto metrov in tudi več in v globino do 100 m in več. Velike vrtače so značilne za visokokraške planote, kjer je veliko padavin. Na tvorbo vrtač seveda tudi m::ično vpliva sestava kamenine. Klima slovenskega Visokega Krasa je kaže prehodni značaj rred mari- timsko in kontinentalno klinn, raz;riercroa hladna, padavine so visoke, precej ugod- 471 no razporejene, zime so pogosto zelo snežene. Prehodni značaj podnebja se kaže v hitrili temperaturnil1 spremembah, v nepričakovanih ranih in poznili snegovili in mrazili, v nevarnosti snegolarov, pozeb, žledu, Več o visokokraški klimi najde:ro v delili anenjenili geografov GAMS-a (2) in MELIK-a (4), klimo Trnovskega gozda in Notranjskega Snežnika je obširneje opisal ZUPANČIČ {12). V· zvezi s klimo nas posebno zanima mikroklima vrtač in podobnili kraškili reliefnili tvorb. Za vrtače na Visokem Krasu je značilno zadrževanje težjega hlad- nega zraka v njili in s tem temperaturna inverzija ter tudi inverzija vegetacije. V zadnjili letih je bilo izvršenili več mikrokl:iroatskih merjenj v Smrekovi dragi in drugili mraziščih, ki jili obširneje navaja ZUPANČIČ (12). Te meritve kažejo na po- stopno J'.)OSlabševanje temperaturnili ra:zmer od vrha mrazišl'aproti njegovemu dnu. Klimatološko označbo mrazišč z oziran na gospodarjenje z gozdan v kratkem posnemam po MIKULETIČ-u {5). Največji problem mr-azišč so izredno nizke temperature, ki so nevarne predvsem v času vegetacije. Te nizke t~rature zelo otežijo obnovo gozdov in s tem trajnost gospodarjenja. Tako npr. panladne in tu- di poletne slane uničijo nove poganjke, jesenske slane ožgejo še neolesenele po- ganjke. Terrperature tal niliajo manj kot temperature zraka, se pa sicer obnašajo podobno. Hladna tla in talna zmrzal zelo ogroža uspeh saditve. Senčne in osojne lege v mrazišču so za obnovo gozda še neugodnejše. Pcmen ima mikrorelief in na- norelief. Na roostih, nekoliko dvignjenili od tal, so temperaturne razmere ugodnej- še. štori in podrta debla so zato pogosto ugodna mesta za naselitev mladja. Gle- de odpornosti proti pozebi :imamo sledečo razvrstitev drevesnili vrst: zelo ob- čutljive so jesen, jelka, brest, bukev; manj občutljive: smreka, javor, črna jelša, macesen, rdeči bor; neobčutljive: siva jelša, breza, trepetlika, jerebika. Nizke t~rature in temperaturni obrati so l:xJsebno nevar11e v časl.1 brstenja, ko je vegetacija zelo občitljiva na pozebo. Pozne slan~ nastajajo zaradi obsežnega vdora hladnega zraka; in zaradi izžarevanja toplote v mirnili, jasnili nočeh, kar ima bolj lokalen ~n. Na svežih in vlažnili tleh se temperature znižajo zaradi izhlapevanja vode in 7,aradi izolacijskega učinka travne ruše, ki zavira dovod toplote iz tal. Za kraške vrtače in kotanje so značilne sledeče vrste tempera- turnili inverzij: radiacijska inverzija v jasnili nočeh; adekvacijska inverzija, ki nastane zaradi izenačevanja vpliva različne vegetacije; inverzija zaradi pri- silne in proste konvekcije nastane zaradi neenakanernega ogrevanja vrtače in use- danja hladnega zraka na dnu vrtače; rezistenčna inverzija nastane zaradi zadr- ževanja težjega hladnega zraka na dnu vrtač; inverzija zaradi ost-.ankov snega v kraških kotanjah. 472 Rastlinske združbe v visokokraških mraziščih je v zadnjem času temeljito preučil ZUPANČIČ (12). Qreniti je tceba predvsem tri zdrnžbe: Piceetum subalpinum dinaricum, Piceetum rrontanum dinaricum in Luzulo albidae-Piceetum . . Za vse tri združbe je značilna azonalnos.:, nahajajo se izven pasu, kjer bi SIUre- ka t\/Orila podobne združbe, imajo skupen fi togeografski in makroklirnatski prostor in podcbne tendence razvoja, kažejo precej skupnega florističnega inventarja. Piceetum subalpinum dinaricum (M.Wrab. 1960, 1969 n.nud.Jass.nova je floristiiSno precej bogata združba, cbsega značilnice osnovne združbe Pioeetum subalpinun BR.BL.1939. V drevesnem sloju je izključno smreka razen na zgornjih robovih te združbe, kjer dcb:iroo tudi podstojno bukev in javor. Vrtače s to zdrnžbo se naha- jajo na različnih rrezozojskih apnencih in delara dolanitih. Mikro- in nanoreli- efno so ta rastišča bogato razčlenjena, pokrita z navaljenimi skalami. Nagib zem- ljišča je navadno strm, zdrnžbo najdeno v vrtačah na nadroorskih višinah 1060 do 1360 m. Ti;ilni tip plitvo rjavo karbonatno tlo v kanpleksu humusno-karbonatnih tal s kislim surovim humusan. Združba se deli še na nižje enote, prehaja na eni strani v dinarski jelovo bukov gozd in na drugi strani, to je v dnu mrazišča, v subalpinsko ruševje - Pinetum mughi. Luzulo albidae _ Piceetum ass. nova= (Calamagrostidi-Piceetum WRAB.1959 /roscr./, 1960,1963 /prov./ p.p.max.). Vsebuje predvsem piceetalne floristične elenente, v manjši meri fagetalne. Kot pri prejšnji združbi tudi tukaj drevesni sloj tvori le smreka. Združba je bila dosedaj najdena le v Trnovskem gozdu,na gornjejurskih slojih, ki se pojavljajo kot sivorjavi tenkoploščati apnenčasti sloji z grudami roženca. V širokem dnu mrazišča so nastali na apneni podlagi debeli koluvialni nanosi tal, kisla rjava podzolasta tla in rjava tla. Združba se deli še na nižje enote. ~!~~P.:!!}_!!_Dntanum dinaricum ass.nova. Združba vsebuje piceetalne florne eleroon- te, nekaj ffi3Ilj fagetalnih, nato še visokostebelne in subalpinske vrste. Tudi v tej združbi v drevesnem sloju najdemo le smreko. Najdena bila za sedaj le na Notranjskem Snežniku. 02ološka podlaga so ledeniški sedimenti, na katerih se je razvilo zm:rrno lesivirano rjavo karbonatno tlo do plitvo rjavo karl:x)natno tlo. 473 POSTAVITEV PROBLEMA Z detajlno dendraretrijsko analizo izrazito daninantnih in zato nedseboj prinerlJivih dreves na tipičnem preseku skozi mrazišče smo hoteli odgovoriti na naslednja vprašanja: l. kako je priraščanje smreke, posebno v mladostni dobi, odvisno od stopnje- vanja neugodn:lh temp:!raturnih ra:m-er od vrha proti dnu mrazišča. 2. kaj nam pove detajlna dendranetrijska analiza teh dreves o značilnosti sestoja v Smrekovi Dragi. RAZISKOVALNI OBJEKT IN METODE RAZISKAVE Za oojekt raziskave je bila izbrana Smrekova Draga v Trnovskem gozdu kot priner tipičnega in obsežnega rastišča, Nekaj o rastiščnih razmerah Smrekove Drage naj bo povedano v sledečem , povzeto po ZUPANČIČ-u (12). 'Ib mrazišče sega pri- bližno 400 m v širino, 700 m v dolžino in cca 100 m v glooino. Dno mrazišča se nahaja 1100 m n.m. Kameninski sestav: zgornjetriadni apnenec in v zgornjem delu dolanit. Apnenec in dolanit sta tukaj svetla, skoraj bele barve, skladovita. Na dnu in po severozahodnem pd:)očju so navaljene velike apnene skale, p::,:rešane z gruščem kot ostanek nekdanje pleistocenske rrorene. Globoka kotanja Smrekove Drage je rrorala biti v ledeni dooi zapolnjena z ledan in snegan. Skale in grušč iz zgornjetriadnega apnenca se je valil s strm9ga južnega pobočja Smrekove Drage in po ledu pripolzel na njen severni rob in tam ostal. Vendar pravega ledenika in prave oorene ni bilo. Rastlinska združba v Smrekovi Dragi je Piceetum subalpinum dinaricum, ki na najbolj mrzlem delu mrazišča prehaja v subalpinsko ruševje - Pinetum mughi in v še bolj neugodno varianto - Sphagno-Pinetum mughi. Na zgornjem robu mrazišča, kjer vpliv mrazišča pojenjuje, najdeno prehode v združbo klimaksnega gozda buk- ve in jelke. Označbo združbe Piceetum · subalpinum dinaricum najdemo v prejšnjem poglavju. Prikaz vegetacijskega profila skozi Smrekovo Drago najdemJ v delu ZUPANČIČ-a (12), Smrekova Draga ima tipično mraziščno klim::>, ki s~ lepo kaže njeni ve- getaciji. 'l'emferaturne inverzije, tako v zraku kot v tleh, se pojavljajo celo le- to, posebno rade ponoči I ob mirnem in jasnem vretrEnu v jesenskem in panla- danskem času. Temperature pod ničlo je mcgoče izrreriti v vsakem letnem času. Sneg v dnu Smrekove Drage lahko pogosto ooleži že konec oktobra in ostane do 474 konca maja. V senčnih mestih med skalami se sneg posebno rad drži in pospešuje nastanek inverzije. Cbčasno se v mrazišču zadržuje jezero hladnega zraka tudi do višine 35 m nad dnan mrazišča. Vegetacijska doba je kratka in razmerana hladna. Po taksacijskih rreritvah iz 1.1973 za odd. 39 b, GGE Predmeja, s povr - šino 26, 42 ha je bi.l ugotovljen prirastek 5, 72 m3 /ha. Približno 90% tega odpade na smreko, ostalo na bukev, jelko, javor, ostale listavce. Lesna zaloga je bila 430 m 3 /ha, od tega smreka 383 m 3 /ha. METODA RAZISKAVE Na tipičn~:Ill profilu Smrekove Drage, od njenega dna v srreri severozahod sno vzeli reprezentativno progo, širine cca 10 m. Na tej progi srro vzeli šest skupin po štiri daninantna drevesa, ki so verjetno ves čas rastla v zelo pro- stem položaju. Profil te proge in položaj izbranih dreves je prikazan na gra- fikonu 3 zgoraj. Najvišja skupina dreves se nahaja že izven mrazišča, na začetku bukovo-jelovega gozda. Ta izbrana drevesa - 24 po številu, so bila podrta (november 1973) , vze- ti so bili drevesni kolobarji in sicer v višini panja, 1 m nad panjem in nato vsaka 2 metra Pri kabinetni obdelavi je bil iz vsakega kolobarja vzet izsek od sredine do rcba kolobarja. Ti izseki so bili vzeti vedno v srreri srednjega polmera ko- lcbarja, da bi se tako vpliv ekscentrične rasti na izmerjene rezultate čim bolj zmanjšal. Na teh izsekih, skupno preko 300 po številu, je bila izmerjena širina vseh branik. Merjenje je bilo izvršeno s posebnim strojem za štetje letnic (ADDO - Jahrringnessmaschine) na stotinko milimetra natančno. Dobljeni podat- ki so bili v celoti porabljeni za dendranetrično analizo dreves. Ta analiza je bila izvršena po računalniškem programu, ki ga je uporabil ACCETIO (1) pri svojih dendrokronoloških raziskavdh. Računalniško obdelavo je izvršil Repu - bliški računski center preko terminala na Biotehniški fakuJteti. Po uporablje- nem računalniškem programu je pri rekonstrukciji višinskega priraščanja z interpoliranjem veljala predpostavka, da je višinsko priraščanje premo sora- zrrerno odgovarjajočemu debelinskemu priraščanju. Za rekonstrukcijo višinskega priraščanja od tal do višine panja je bila uporabljena ekstrapolacija. 475 TABELA 1 PREGLED ANALI Z IRAN IH DREVES Rastišče Drevo Nadmorska Prsni Višina Prva živa Starost št. št. višina premer drevesa veja na let m cm m višini m od tal --------------------------------------------------------------------------- 1 (dno mrazišča) 1 1100 38,2 22,6 7 281 2 1.115 48,4 26,3 4 354 3 1115 40 I 1 20,2 3,5 265 4 1120 39,8 22,6 4 119 2 5 1125 53,5 26,3 4,5 6 1120 51,9 30,7 4,7 141 7 1126 48,7 28,6 5 138 8 1125 60,2 34,1 7 161 3 9 1135 47,4 32,7 5 143 10 1135 57,3 34,3 4 231 11 1135 52,8 31,3 5,3 167 12 1135 51,6 31,4 9,8 136 4 13 1155 55,4 32,2 6 146 14 1155 59,8 28,9 5,5 224 15 1156 45,5 26,7 5 166 16 1155 54,8 27,3 4 164 5 17 1175 48, 1 26,0 6 177 18 1165 52,6 29,3 4,3 161 19 1170 56,3 32,2 9 174 20 1178 57,3 31,3 4 174 6 21 1200 54.8 27,4 9 166 (vrh mrazišča) 22 1207 57,6 28,8 8,8 174 23 1201 52,8 27, 7 5 176 24 1202 50,3 27,9 3,5 165 Opombe: Drevo št. 24: na višini 10,5 m je bil vrh zlomljen Drevo št.8 nekdanja stranska veja je prevzela vlogo vrha 476 Nadmorska višina m Povprečni letni višinski prirastek Povprečni letni debelinski prirastek GRAF. 3 SKICA VZORČNEGA PROFILA 1210 1190 1170 1150 1130 1110 o 50 100 150 200 metrov cm 20 10 cm O 1---.1.., 1 2 .JJ.. 11 3-L4-----,!6,---,!-7---:8!:-:!-9":-'J11 ~13'!::15~1~7 -:":18~19::-:2~.0~2:-1 -;f-,22::-::'23:::-' drevo št. 1012 14 16 24 0.400 ( 1.3 mod tal J0.200 l 11 Povprečni letni višinski prirastek v mladostni dobi o L..---J..J.L....I-----L--',..--'--'-........... _.....,_,___,__......_.'-'-_,__,_ ........... 1 34 5 6 7 8 911 1315 1718192021 22 23 24 drevo št. 10 cm 8 6 2 t 1012 1416 o L---L..U-..I.----L-.L...L-.I.W.--U.L..1...L....L....L...IL....L......1--'--..L..,_ 1 34 6 7 8 911 1315 1718192021 22 23 drevošt 2 10 12 14 16 24 DREVESNA VIŠINA 281 m 24 20 12 QI LETO'·· sol DEBELINA V VIŠINI 1,3m 52 (BREZ LUBJA} cm 48 44 40 36 32 28 24, 20 161 · ' 12 si 1 :1 LETO 1650 1650 GRAF.1 VIŠINSKE KRIVULJE POSAMEZNIH DREVES TEKOČE OŠTEVILČENJE OD NAJNl2:JE LE2:EČEGA (1 }, DO NAJVIŠJE LE:l:EČEGA (24) DREVESA V MRAZIŠČU. ~'~ 2 _,o~ 1700 1750 20 21 . 18 6 \c!J@~~l!!)) \!!)@\!1}\!!)®Q) l!Y 1850 GRAF.2 KRIVULJE DEBELIN POSAMEZNIH DREVES TEKOČE OŠTEVILCENJE OD NAJNl2:JE LE2:EČEGA 0 (1},DO NAJVIŠJE LE2:EČEGA (24) DREVESA V MRAZIŠČU. 1700 1750 1800 @)@@~%) ®l®@ © 1900 1950 1975 / ,22 1900 1950 1975 Pregled osnovnih dendraretrijskih karakteristik posarreznih analiziranih dreves najdeno v tabeli 1. Rezultati detajlne dendraretrične analize so podani na ooširnem računalniškem materialu. Krivulje višinskega priraščanja in kri - vulje debelinskega priraščanja v višini 1 rn nad panjem so prikazane na grafikonu 1 in 2. Poprečni letni višinski prirastek, poprečni letni debelinski prirastek v višini 1 rn nad panjem ozirana v višini cca 1, 3 rn in poprečni let-..ni višinski prirastek pri doseženi višini 1 rn in 3 rn za vsako od analiziranih dreves je podano na grafikonu 3. Uporaba zahtevnih statističnih rretod na danan materialu se je pokazala kot brezizgledna zaradi majhnega vzorca in velike variabilnosti pri dobljenih podatkih. Naredili srno le izračun signifikantnosti statističnih razlik rred po- sarreznirni skupinami po štiri drevesa s p:xročjo T-testa. Osnova so bile vrednosti višinskega in debelinskega prirastka, izr;vnane z regresijsko krivuljo. Izračun je narejen za vrednosti dosežeruhvišin v vsakem desetletju starosti drevesa, ter za doseženo debelino drevesnega kolobarja v višini 1 rn nad panjem pri vsaki deseti braniki od znotraj. REZULTATI Pri postavitvi proolerna, kot je zapisano spredaj, nam je raziskava dala sledeče rezultate. 1.) Kot je razvidno iz vseh priloženih grafikonov, prirascanje smreke ne kaže odvisnosti od stopnjevanja temr:eraturnih neugodnosti proti dnu rastišča. Očividna izjema so le tri analizirana drevesa na samem dnu mrazišča, ki v vsej svoji večst.oletni življenjski dobi kažejo enakarerno in zelo počasno prirašča­ nje. Možno je, da imajo pri tan svoj neugoden vpliv tudi talne razmere, kar pa nisrno mogli ugotavljati. 2.) Priraščanje raziskovanih smrek v mladostni dooi, kolikor srno ga rnogli ugotavljati (glej graf.3 spodaj), je dalo podoone rezultate. Spet ni mogo- če razbrati ncbene povezave rred stopnjevanjem terrperaturnih neugodnosti in rred priraščanjem smrek, razen pri treh drevesih na dnu mrazišča. Rezultat preseneča, ker srno pričakovali oočutljivejše reagiranje mladih drevesc na temreraturne neugodnosti. 3.) Rezultate pod 1) in 2) srno skušali preveriti s statistično prirrerja- 477 vo doseženih višin in debelin za J:X)Sarrezna desetletja življenjske dcbe ra- ziskovanih dreves. Pri tem so bila drevesa od vrha do dna mrazišča raZJ:X)reje- na v skupine po štlri drevesa. Računalniška dxl.elava je dala nekaj slabo signi- fikantnih razlik ned posanEznirni skupinami dreves, kar pa ni ničesar dopri - neslo k razjasnitvi prd:Jlt!TIB. in podrobnosti zato tukaj ne navajam. 4,) Detajlna dendrauetrična analiza 24 dreves na značilnem profilu mra- zišča je zajela v J:X)prečju približno 170 let stara drevesa. Najmlajše drevo je bilo po naših ugotovit:Vah staro 119 let, najstarejše pa 354 ali verjetno še nekoliko več. Večina dreves se je p::mladila v letih 1790 do 1850 , to je v 60 let- nem razdobju. Višinski prirastek dreves je že dosegel svoj višek, vendar v zadnjih desetletjih ne kaže nobenega posebnega upadanja. Debelinski prirastek pa sploh ne kaže upadanja kljub visoki starosti dreves. Kot je razvidno iz gra- fikonov 1 in 2, potek višinskega in debelinskega priraščanja kaže veliko razno- likost. Opraviti imairo torej z veliko raznodcbnostjo in z veliko raznolikostjo v prirsscanju, čeprav so bila izbrana drevesa zelo izenačena glede socialnega položaja in dimmzij, in čeprav sestoj v Smrekovi Dragi daje zelo enodoben videz. DISKUSIJA REZULTATOV :Mrazišča so povsoo le malopovršinska rastišča. To velja tudi za Smrekovo Drago, ki je siCEr eno oo največjili naših visokokraških mrazišč.Naš vzorčni profil je nogel zajeti le 100 m višinske razlike in 200 m horizontalne razda- lje. V teh razn:erah so bile možnosti vzorčenja arejene, čeprav bi heteroge- nost sestoja in rastišča zahtevala velik obseg vzorca.Temu primerno anejene so tudi možnosti u}:X)rabe statističnih rnetoo. Sioor je raziskava pokazala, .da stopnjevanje neugodnih temperaturnih razn:er od vrha do dna mrazišča na priraščanje avtohtone smreke praktično nima ncbenega vpliva, in da se ta vpliv lahko pokaže le na dnu mrazišča in pri naj- bolj estrih mraziščnih razimrah. Tudi mladostna rast smreke, v kolikor jo je naša analiza nogla zajeti, ni pokazala drugačnih razmer, čeprav srn:, za mla- dostno rast pričakovali občutljivejše reagiranje na neugoone temperature. Pri proučevanju uspevanja gozda v mraziščih je pa:ranbno ločiti vpliv danih ekološkili obremenitev od vpliva antropogenih degradacij. V tej zvezi so zanimive ugotovitve bratislavskega geografa PLESNIK-a (8), ki se je pred 478 leti mudil pri nas. Gozdni meji v Smrekovi Dragi, to je ireji med smrekovim sestojan in rred IUŠevjan, pripisuje avtor bolj antropogen kot klimatogen zna- čaj. 'Ib nočno nasprotuje običajnim gledanjem na ta problem. V nasprotju z značilnostmi klimatske zgornje gozdne meje imamo v Smrekovi Dragi skokovit prehod rred smrekovim sestojem in med ruševjem, na tem prehodu so pa smreke še vedno visoke 18 - 20 m. Nimamo torej nizke rasti, ki je značilna za gozdno mejo, pa tudi ne ostalih značilnosti smreke na zgornji gozdni meji (skupine dreves, vegetativno razmnoževanje). Avtor smatra, da je IUŠevje v SmreJ