r
8 x
Naj v očji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto . • • $6.00 Za pol leta • « • • - $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto . $7.00
.1
List: slovenskih idelavcev v Ameriki.
II The largest Slovenian Daily ift ' the United States.
□ limrd every day except Sundays
Sand legal Holidays.	|
75,000 Readers. ^ J
J
telefon: cortlandt 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
telefon: c0ktlandt 2876
no. 244. — štev. 244.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 17, 1925. — SOBOTA, 17. OKTOBRA 1925.
volume xxxrri. — letnik xxxm.
S KONVENCIJE AMERIŠKE
DELAVSKE FEDERACIJE
Konvencija Ameriške delavske federacije je zopet izvolila Greena predsednikom. — Odgovorila je Moskvi z novo delavsko Monroe doktrino. — Eksperiment z La Follettom v politiki so smatrali za napako. — Napad na angleške unije. Predsednik je navdušil konvencijo z obljubo, da bo delovalo ameriško delo za Ameriko.
Splošen pogon proti angl. komunistom.
Angleška vlada je razprostrla svoje mreže ter hoče aretirati na-daljnih štirideset komunističnih glavarjev. Kabinet pričakuje reakcije delavske stranke proti tej novi politiki. — Dva nadaljna a-re tir ana.
LONDON. Anglija. 10. oktobra. V. n rol ju-! j; > na<lnJ.jnih ilvi-h konm-nisti<Miili voditeljev. — Thomas 15H1 iz (il.'KL'owji in Williama fi;il-ij 0 Iaclier iz Paisley, — jc dosegel po«ron urada 7.a notranje zadevn prol i konmni>-toni kon«-e svojo pr-ve fii/A*. filn.-%i s . da j«' nekako .šti-riilesot imen vključenih v seznam odličnih komunistov, katerim posveča vlada svojo pozornost, a vlada ima nameri zadovoljiti se začasno z osmimi aretacijami, izvršenimi dosedaj, dokler ne ho razvidno, kakšen učinek bo napravila dosedaj vprizorj* na akcija na gibanja in delavnosti komunistov.
Prvi migljaj reakcije delavske
ATLANTIC CITY, N. J., 16. oktobra. — Kon-
vencija Ameriške delavske federacije je včeraj skoro soglasno zavrnila slehrni komunistični ali radikalni predlog glede svoje bodoče politike.
Opozicija se je pričela, ko je bil stavljen predlog za neodvisno delavsko stranko ter je bila končana šele potem, ko je bila uničena ta resolucija obenem z drugimi, ki so^zahtevale priznanje sovjetske vlade ter soudeležbo na konferenci Anglo-Russian Unity. Potom te akcije je uveljavila konvencija nekako Monroe doktrino, vzdržala politiko Coolidge-a napram Rusiji ter se izrekla proti političnim zvezam.
Velik del boja glede redečkastih političnih predlogov je vodil osebno William Green, predsednik federacije, in navdušenje, s katerim je bil pozneje nanovo izvoljen predsednikom [ z vsem
svojim izvrševalnim svetom, je pričalo o popolno-, ,	, ,
. .	.	.	. .	, „ (stranke proti policijskim odred-
sti, s katero je dal izraza mišljenju in razpoloze- |hani „aperjeium Sproti komuni-nju delegatov.	jstom. je prišel, ko je nastopil Ar-
Preteklega decembra je zavzel mesto, katero je ,hur Henderson jr., sin ministra
zavzemal poprej pokojni Samuel Gompers. Priboril se je pot do zelo izdatnega osebnega priznanja. Od trenutka njegovega otvorilnega nagovora je vodil konvencijo brez sentimentalnega nag-nenja. Okoliščine, vsled katerih mu je bilo mogoče uravnati več vznemirljivih pravosodnih bojev med unijami, so mu v veliki meri pripomogle k popularnosti, in ko so včeraj objavili dve -nadalj-ni uravnavi te vrste, so ga nekateri delegati počastili z naslovom: — Green, stvaritelj miru.
Nadaljna resolucija, katero je konvencija sprejela, je napadla Pennsylvania železnico ter prav posebno W. Atterbury-ja, novega predsednika te železnice. Atterbury-ja so obdolžili, da zasleduje dosledno proti-unijsko politiko in da je vsled tega trpela ta železnica, dočim je na drugi strani vr-
Premogovni baroni zanikuje jo obdolžbe
Warriner, načelnik zveze premogarskih delodajalcev, je odločno zavrnil obdolžbe Lewisa. Pravi, da so delodajalci še izgubili denar vsled načrta, uveljavljenega aprila meseca.
za notranje zadeve v kabinetu MarDenakla. kot pravni zastopnik ši-stih komunističnih voditeljev, ki so bili aretirani v Londonu
IIARRlSPd'RU, Pa.. 10. okt. — Saimied I). Warrimer. predsednik konferenc*.- nntracitnili delodajalcev. je v nagovoru pred Pennsvl-vaitsko državno i~r«*ov>ko zborni-odjrovoril na izvajanja -Tolin ■vvisa. prcd-iMltiika ITnit«* I Mln«-Workors. I'nij^ki voditelj je re-1. <1:? oropajo delodajalci javnost za .fl6.000.000 na leto in da je industrija izza leta 1*70 umorila ver kot 1.200.000 svojih uslužbencev.
"Warriner je označil pripomb«* Lewisa kot ': presenetljive*' tor dostavil, da je treba definitivne-ga odgovora, "pot'm ko je mož. ki je arogantno odklonil ugotovitev dejstev s tem. da se jih predloži arbitraeiji. pri eel blatiti industrijo z besedami, ki so tako oddaljene od resnice, da se bližajo dejanskim lažmi.
C* lede molzenja javnosti je rekel "Warriner:
— Res je. da je industrija preteklega aprila standardizirala velikosti svoje«ra premoga. Nekatera velikosti so postala malo večje.
Zagonetna zgodba o 'mrtvem* človeku.
Čeprav že devet mesecev "mrtev", se je Turner pojavil ter bil aretiran. Oblasti domnevajo, da je izvršil strašen zločin, 3a kolektira zavarovalnino v znesku $85,000.
Xa pokopališču kraja v Pike County, v Ktntueky. v katerem stanujejo skoro izključno premo prarji. stoji juriprost lesen križ z na-bdujim napisom:
— Tukaj počiva William II. Turner, umrl dne 17. januarja
SPREJEM ŠTIRIH POGODB
Pet sil je izločilo vojno v Evropi potom dogovorov, ki bodo podpisani danes. — Pogodba glede po-renske nevtralnosti ter štiri artbitracijske pogodbe so bile skupno sprejete v Locarno.—Mussolini je strogo zastražen na konferenci.
Poroča Wilbur Forrest.
LOCARNO, Švica, 1 6. oktobra. — Renska varnostna pogodba, ter štiri arbitracijske pogodbe med Nemčijo in njenimi sosedje bodo najbrž podpisane v soboto zjutraj. Dogovor bo prešel v zgodovino kot Locarno-pogodba.
Sile, ki so direktno prizadete pri dogovoru glede Rena, so Anglija, Francija, Nemčija, Belgija in Italija. Poljska in Cehoslovaška bosta poclpi-
Veernj pa je dospel William n. sali izjave, ki bodo jamčile poljsko-nemšk
e in če-
dni are pa manjše. To -se je zgodi-predvčerajšnjem zvečer ter pred- j lo ysKh3 nujne pPo5njp pro<3ajal.
stavljeni .sodišču na Bow Street. cev na drohno ki ^ so hotpl[ p
Po formalnih pričevanjih je . vpgji meri ^	svo jih
bda šest o 1-1 c a odpuščena proti , odjemalc<^ a Mc po lyodrohn'lh
jamščini po sto fhintov, katero je preizkllžnj;lh? s katerimi so je do_
dal na razpolago George Lansbn- kazalo da np 1)0 r.rpalo iy jav_
ry. d lavski član parlamenta. Tudi Sapunlži Saklatvala je prišel v sodišče, pripravljen, -da Hindi jamščino za obtožene.
nosti nikakih posebnih prednosti i/, te izpremembe.
— Kar se tiče doseženih uspehov. ni imela industrija kot taka
Sir Traven Humphreys, kron-. nikakih posebnihJdobičkov od te ski pravdnik je dvignil za enkrat' izpremembe.
proti obtoženim obdol/itev. da soj Tndi obdolžitev Lewisa. da je sklenili zaroto za izdajanje vsta- bilo v rovih od leta 1870 naprej
ških letakov in da so skušali na-J" ščuvati narod, naj krši vstaško1
1
postavo iz leta 2797. Imena obto-1
umorjenih" 1.200.000 premogar-
navedii že v
-lo dobro napredovala Baltimore & Ohio železnica' T" h sin° r
,.	t -1	- 1	•	j snjem poročilu.
na temelju politike sodelovanja z umjskimi orga-| Iste obdolžitve Wo dvignjene i 22.000 ljudi.
jev je o-značil "Warriner kot napačno. Cc bi bila trditev Lewisa včeraj- ■ resnična. bi moralo biti ubitih v 'antracit ni h rovih vsako leto po TJrad rnidniške in-
nizacijami.	: tudi proti Belin in Gallaeherju.! žpekeije v Pennsylvania i pa ka-
Angleško delo je bilo izpostavljeno dvojni kri-|SodišSe hil° natlačeno polno ^ da Je bilo n(1 feta napr0J-
tiki tekom raznrav konvenciie o takozvanih rdečih ! kom11ni^ti<"nir P^tažev, med nji- ,23,145 smrtnih slučaja in nesreč. teRom razprav Konvencije o taKozvamn raecin . ženp štir3h al)tožonih Sest obj H pry,Hžllo m na lefo
resolucijah. Med temi resolucijami se je naha- toženih je nudilo presenetljiv j	___
jala ena, ki je pozivala ameriško delo, naj se pri- -kontrast, kajti nekateri obtoženi druži Anglo-Russian Unity konferenci za svetov-no enotnost dela. Temu pozivu je dodal Arthur A. Purcell povabilo, naj se pridruži ameriško de-
stavljajo humorist i en i slikarji
Potem ko je kronski pravdnik namignil, da nima ničesar proti
skim in drugim- evropskim delavskim zastop-; stavljenju jamščin. je dvignil Stvom, V kolikor so prizadete pri tem strokovne ITJenderson tozadevno vprašanje.
linije v zapadni hemisferi. Parceli je dobil pre- R*kclJ°- da ^ vrodnl+ aiTt:ra"i .	i s>	1 •	na.ivisjega uvazevanja ter izjavil.
cej popolen odgovor od Greena, ko je nagovoril j da > n jih beseda zadostna, konvencijo pred več kot enim tednom ter dosta- Sodnik. Sir diaries g iron pa je vil osebno prošnjo za tako soudeležbo ter bolj kor- od-ovo,rn- da obdolžitev Pr*.
1.. 1 . !»w	. .	* /v	-i resna za tako postopanje.
ciljamo staiiscem proti sovjetom. Včeraj pa je do-, Po kpatW otlraaru
sta nasto-
bil nadaljni odgovor. '	- pila Lansbnrv in Saklatvala, da
lo angleškemu strokovno unijskemu kongresu. Konvencija se je nato odločno izrekla proti ru-
slabo. Noben pa ni bil sličen dol-♦rolasim, bradatim komunistom z rdečo ovratnico kot nam jih pred-
—	Angleškim delavcem in delavcem vsepovsod vračamo poziv, naj se zavzemajo za prostost demokracije, pravico narodov somovlade, pravico
narodnih delavskih gibanj, da določijo svojo lastno pravico in njih pravico, da so lojalna pro-lim napravam njih dežel.
—	Nadalje sporočamo, da ne bomo voljno trpeli nobenega gibanja v starem svetu, ki bi se sku-
nudita jamščino.
Ko so komunistični voditelji zapustili sodišče, so pričeli njih pristaši peti pesem "Rdeča zastava"', vendar pa ni prišlo do nikakih motenj miril.
Operacije se je zbala.
Eugen Sandow umrl v Londonu.
LONDOX, Anglija. 14. oktobra, fcngeti Sandov. iki je velljal svoje-časno za najimočnejšega človeka na svet.u. je tukaj nenadoma umrl. Zjtdnja leta je izvrševal prakso zdravit ve nf 'era špeijalista. Rojen bal v Berlinu ter je nastopal pred nO. leiti v New Yorku.
V Španskem mestu* ni hruha.
CAIjABORRA. Španija. 14. rvkt To mestio ima 11.000 prebivaSce-v. k: so že dva dni breK kmha. Se d išče je namreč dalo zapreti vse peke, ker niso hoteli prodajati kmha po uradno odločeni ceni.
operiraina, se je. tega tako ustrašila* da je izvršila samomor.
WAI-iKEGAN, 111.. 16. oktobra.
v ,	... .	.vl .	j	.....	(Ker so zdravniki rekli Jlrs. Cha-
salo vsiliti ameriškim narodom proti volji teh na-itrrini Talbot, da bo morala biti rodov. Kar je izrazila vlada Združenih držav potom predsednika Monroe-a proti oboroženim teri-torijalnim napadom, .to sporočamo mi na enako odločen način glede agresije potom propagande. iPan^ameriška delavska federacija je priznano med narodno delavsko gibanje v Ameriki. Potem te fe-
Staro sorodstvo.
exester. Anglija, 16. okt. — Danes je umTl tukaj William r. Corse v starosti stotih let. Pred enim letom sta umrla njegot-•brat; in njegova sestriena v isti starosti.
deracije dajejo ameriške republike izraza aspira-cijam in idealom svojih delavskih mas, in ameriški narodi so-trdni v svojekn sklepu, da bodo delali isto še v bodoče.
ore.
sko-nemške arbitracijske dogov
Na kratko rečeno obvezuje porenski dogovor Francijo, Nemčijo in Belgijo, da se ne bodo med-seboj no bojevale, da ne bodo koncentrirale čet, -ia. ne bodo gradile utrdb in da ne bodo vprizarja-:e vojaških manevrov v notranjosti ozemlja pet in tridesetih milj iztočno od Rena, ki je nevtralno o-zemlje, predpisano od versaillske mirovne po-pnčakoval j g°dbe. ^ Anglija jamči, da se bo pridružila kate-s solzami v remukoli teh narodov proti tretjemu napadalcu.
Nemška delegacija je formalno sprejela določbo dogovora in pogodb, in edina ovira, ki je preprečila dovršenje pogajanj včeraj zvečer je bil poskus Poljske, da dobi od Nemčije, v smislu poljsko-nemškega arbitracijskega dogovora, zagotovila, da se bo smatralo sedanje meje Poljske za nedotakljive. V tem gre Poljska preko svoje sosede,
Turner, živ iu zdrav, v Xew York s parnikom *'Rexoiiite?" iz Hamburga. Spremljalo ga je več poli-cistov, ki ><0 ga že na karant« nslci postaji vzeli v svojo oskrbo, in ko je stopil s parnika. ga j^ pozdravil Taylor Ilat.fieild. pomožni šerif iz Pike okraja. Ky. in star znanec Turnerja (e>- ga socmanil 7. dejstvom. da je aretiran pod obdol-žbo umora. Turner ni l)il nit-i ma lo preden čen, ker ni ničesar drugega, a >čeh je prosil:
— Z a božjo voljo, ne povejte moji ženi. da živini, in da sem ob-dolžen umi or a. Pustite jo v veri. da sem mrtev.
Debelo j>a je pogledal, ko so mn povedali, da ne živi njegova žena več v Pike County, temveč da ima elegantno stanovanje v
Trentonu, N. J., ker je dobila j kajti Cehoslovaška je pripravljena sprejeti nava-
vs1(h1 njegove 4 'smrti ' 000 za^ j	j_______ j	_ _•	.	-
varovalnine in njena svakinja, Mrs. Griffith $60.000.
Turnerja so prevedli v Tombs zapore, a je izjavili, da je pripravljen vrniti se v Kentucky brez izročilnega postopanja. V K utuckv bo vsled tega prišel na dan eden najbolj brutalnih zločinov v zgodovini te države. Njegova sporočila, ki bi lahko tvorila
den dogovor, da so vsi spori, politični ali pravosodni, podrejeni arbitracijam.
Pričakovati je, da bo ta točka brez vsakega na-daljnega zavlačevanja ter v nobenem slučaju pozneje kot danes popoldne.
Pozornost konference je vzbudil italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je dospel včeraj popoldne. Dva avtomobila, polna težko oborože-snov za cel šundroman, so -bila v'(nih črnosrajčnikov, znanih fašistovskih banditov, -rar-em	^^ ^ ^ eta tvorila telesno stražo, in fašisti so ga stražili tu-
di tekom cele noči v vili Josepha Farinelli, bogatega italijanskega prijatelja Mussolini j a, tik poleg Grand hotela, kjer stanuje večina članov konference.
Čeprav je uveljavila švičarska policija izvanre-dne varnostne odredbe, da zavaruje Mussolinija, niso hoteli italijanski oprode izpostaviti slednjega nobeni nevarnosti, ki mu preti s strani proti-faši-stovski elementov italijanske kolonije v Švici. Soglasno z evropskimi diplomatičnimi običaji pa
Pike
County n!aj bi se nekega dne razstrelilo «-akalnato maso z dinami-tom. Neki mož, po imenu Wilson in neki irioetanec, kojega imena ni znal nikdo pravilno izreči, sta morala spojiti električno žico z dinamitnimi patronami v različnih luknjah v skalovju, kar ne pomenja nevarne naloge. Elektrik je bil Joe -Taks, moj tast.
— Naenkrat, ko sta oba delavca pritrdlila žice. se je za vršila ksplozija.
Oba sta bila tako razmesarjena, <la ju ni bilo mogoče spoznati, pofeehno pa tujca. »Šele nato so prišli na misel, da moram biti to jaz, ker sem že več tednov skrivnostno izginil. Bil sem v Ilam-burgu in stvar je prišla takole: Na dan eksplozije me je . eden mojih svakov odvedel v sosednji kraj ter me toliko časa nalival z žganjem, da sem bil, popolnoma pijan. Ko sem se kro,g polnoei zbudil, mi je svak pretil z revolverjem ter rekel, da moram izgi niti \7. okraja, ker ni drugače mo je "življenje vredno počenega gro-ša. Sel sem v Colum'hus in nato v New York. Joe Jack.?, moj tast." mi sledil ter mi rekel, da moram takoj za.pustiAi Ameriko. Spravil me je na ladjo, namenjeno v Hamburg. V Hamiburgui sem •bedno živel, ker nisem poznal jezika. (Pisal sem v Prke County in to je do vedlo -detektive zavarovalne družbe na to, da nisem mrtev. Popolnoma nedolžen pa sem smrti obeh premo<garjev. Celi načrt je napravil moj tast. ki ima sedaj fin restavrant v Williams-town, W. Va.
Navedbe Turnerja soglašajo precej natančno z ugotovitvami detektiv«.
(Nadaljevanje na 3. strmih
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej: 15 centov za poštnino in drnge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Foštnl čekovni nrad". '
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE'
200 lir .......... $ 9.10	500 lir....... .. $21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir ..........$42.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ ▼ Trsta.
Za poSiljatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ'
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO F NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1,—
am je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New Yecfc Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Hew York, N.
Telephone: Cortlandt 4687
Y.
J
iL^l^lJb


-JL 4/i

-
WL=.j.r---
r
GJiAS jNAJRORA^ 17. OKT. J925-
GLAS NARODA
(SLOVENB DAILY)

Owned and Published by ULOVENIO" PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakwr, president_ Loni» Bansdik, treasurer
Place of buainew of the corporation and addresses of above officer« 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, N New York City, N. Y
"GLAS NARODA"
"Vo%ce of the People"	*__
issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z* teln Leta velja Ust ta Ameriko
in K amnio_______- $6.00
Z* pot Lita_________$3.00
Ca trtrt Leta___________$1.50
Za Sew York ea eelo loto _ «7.00
Za pol leta_________— $3j60
Za niozemstva sa eelo leto — $7.00
Za pol leta__________%3.5<
Subscription Yearly $6.001
turn krastne romane in kolono Peter Zgaga, ki vse odkrito pove.
Upam, da sedaj, ko bomo bolj radi .za pečjo sedeli, bo list Glas Naroda kak lep roman pridb-čil in tudi Peter Zgaga se bo še potrudil, da bo kako pošteno povedal.
Rojaki, naročajte se na ta dnevnik, ker je dosti zanimivega in poučnega v njem.
Kakor povsod, takq je tudi tukaj z deiom bolj po malem, .Zato nimam kaj postnega poročati.
Slovrtmji, kadar kateri potuje v Denver, naj ne pozabi oglasiti so pri meni.' , • • '•
S spoštovanjem in pozdravom ostanem
Anton Zemlik. ITr.fiy^ Market St., Denver, Colo.
Advertisement on Agreement.
''Glas .V«roda*' izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in proem/to*.
DopLii brea podpisa in osebnosti se ne priob£nje?~ Denar naj Se bl«govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-lev, proximo, da ee nam tudi prejšnje bivališče "■■"»-v da hitreje
najdemo naslovnika.
•OLA8 h A li p D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
USODA TEKSTILNIH DELAVCEV.
Priloženo vam pošiljam money order za $3.00 in «e vam lepft za-mi
Bo teman, Mont.
Da-nes vain pošljem naročnino za eno leto. Naročnino danes v tridesetič obnavljam, kajti va$ naročnik sem že trideset let. Tedaj ste imeli kakih .sedemsto na robnikov. sedaj jih imate pa na tivfsže. Izmed tistih sedemstotih ne ver jamu "m. da j'h imate še pet deset. Nekateri so pomrli, drugi o šli v stari kraj. ali >0 se dru-ea-če pora-zguibiii. To je moj prv ;d*:<pis v življenj« in mislim,, da jf tudi -zadnji. Star sem postal, ii oči so mi 0"pe';ale. V tek tridesetih letih se do^ti predritgačilo.Po vem vam pa; da s^ človek veliko naiiei iz časopisov. posebno iz ta Vei^a kot je v?s. Ali se še sporni njate, ko nas je pred leti neki du bm*ni oče vabil v daljno Kalifor
n" jo na zlato farme ? Kar tmmo Fairport Harbor, O. .[ma^mo mu denar pošiljali, misleč,
da je priib'ta resnica vsp, kar du hoven re<če. Po <mn se motili. N<
hvaljnjem. ko st • mi Hst veenojlim smo mu srdli zato. ker smo pošiljali, floram vam sporočiti.!bili vsi zeleni — danes l)i ne bilo
S)va d»di*g:Ua iz južnih držav na konveneiji American Fede--raii( m of Labou* v Arlantic City. Paul J. Aymon, Chattanooga stro-kovnrga et ntralnegj z^stop-.tva in Fundtr Burk, zastopnik Stove; .Mn'.nitris unije sta t.adikala poročevalcem Federated Press razme-iv \ n -kat« 1 ih jii/.iiili državah. Govorila .sta o kompanijskih krajih,i k j« r vlada jKfcljeinik kot car. o postavah glede dela otrok, katerih y ne i/.vvaja v bombažnih tvornieah; o premoga rjih, ki niso organizirani. a oboroženi s puškami ter napolnjeni z duhom, ki drži rov-•k<' -ir;;/.nike v primerni razdalji in št1 več drugih stvareh.
D l.ivsko gibanje napreduje v Tennessee v nekaterih poklicih, a pomanjkljiva organizacija tekstilnih delavcev povzroča škodo ce 1« mu gibanju. Aymon se je zavzel odločno za narodni delavski pro-gram podpiranje tekstilnih zvez v skupni kampanji v Dixie.
— Ce hočete izvedeti, kako izgleda kompanijski kraj, — je rele« I Aymon, — potem peljite s Central Georgia železnico par milj iz vi 1 1 liatian.»oga. Tam naj d-, te približno petnajst krajev, ki so li t Ifiiubažnih proizvajalcev. Nekateri ti kraji so v rokah sevei-mga. di.iga pa južnega kapitala. Tam vladata lastnik tvornice ter njegov mana«« r kot bogova, ignorira se vse postave glede dela otrok i:i d 'avei in se jemlje vse prostosti. Tvornica je lastnica policije, e«-rkve, >ol<- in prodajaien. Vsak cent, katerega se izplača kot mezdo, !•<• vrtu- v ivoruiške prodajalne in še več. Delavce skušajo ohraniti zadel/, ne.
1'iindcr I-urk je pokazal, 11a kak način se izognejo lastniki tvor-nie po iava.m glede inšpekcije tvornic. V njegovem domačem kraju, v tirorgiji. >krijejo »'.-t in sedemletne otroke, — kot je videl na la dne loči. — i*>d sode. kadar se prikaže kak inšpektor. Najhujše j 1 ji*. 1I.1 domnevajo številni nevedni očetje velikih družin, da so v j »liii m•• ri zadostili svoji dolžnosti .napram družbi, če prinesejo jedila svojim, v tvornici zaposlenim otrokom.
Tl»a je dosti pcjasnila in razbistrenja, — je menil Avmon. On upa, da bo prin sel novi organizaciji film dosti prosviitljenja na jug, «'•<■ prav se gi ne bo pripustilo v kompanijske kraje. Po njegovem mn uju bi morala I'nited Textile Workers unija prav tako preložiti *\oj glavni sta:i na jug kot delajo to tekstilni baroni s svojimi tvomieami.	1
Aymon je orisal nato, kako rekrutira tvorniški bos nove suž-n.'f.(V najde bankerotnoga far mer j a, ki je pripravljen zapustiti dež- !o. ga -pravi s celo družino vred v kompanijski kraj. Tam dela 11.o/ ^ ^vojimi otroci po toliko ur na dan kot se zljubi kompaniji. ( V se pojavi kak organizator, — je dostavil Burk, — je treba bosu 1, n . i: — Vrzite gi v potok! — in stvar je opravljena. V dokaz temu je navtdel več prinu r. Strašno težko je organizirati take kora-panij^ke kraje. Kj^-r pa so v okolici še druge industrije, v katei-ihi vo zaposleni organizirani delavci, tam prodira linijski duh polagoma tudi v .bombažno industrijo. Avmonu in drugim organizatorjem! --U'. Je posrečilo organizirati t.kstilno unijo v South Pittwhycg Tetin.. k:*r >o prič de delati sestre in žene unijskrh mož v bombažni tv. rnit-i sosednjega kraja.	.
D lave i v bombonih tvornieah so izključuj le beli, a v druge; iinlnst rije j«' pričelo p roti i rat i vedno več črncev. Promogarji Ten n« e-.ja iust) dobro organizirani, a razpolagajo z močnim bojnim razpoloženjem in duhom. Če se bo United Mine* Workers utiiji pa-sic. ilo nuditi premogarjem Tennessee-ja {>omf^, bo tudi tarnkni kaj kmalu z«rraji na uni ja. Medtem pa so premogarji v (gorah Tenm«see-ja /. • n« k ij opravili na svojo*lastno pest. Jasno so dali podjetnikom lazunu ti. da je uporaba rovskih stražnikov skrajno nevarno in ri-skautno jwdjetje.
da kadar ni Glas Naroda, se mi zdi. da vsega manjka. Imam tudi druge liste poleg, toda Glas Naroda prekosi v>e. Roman ''Bri^i-ta*' je zelo lepo čtivo. .Jako mnogo romanov sem že čitala toda takih romanov kot sta "Šolana" in "Briglta" še nisem čitala. Tudi se mi dopnde Peter Zgaga, k^r on vsaj po pravici pove.
P. 8. li je Mr. Grdina poslal $100.00 za "Dom slepcev"?
J. S.
več kaj takega mogoče. Danes ljudje niso več tako n umni. ker či-tajo časopise. .Jaz imam sedaj v hitu p«-t časopisov, dva angleška in t"i slovenske. Štiri bom moral pustiti, na Glas Naroda bom pa do smrti naročen. Ce jaz sam ne bom mogel več viuega lista či-tati, ga bodo drugi eitali zame Po tukajšnji okolici je prav sla bo 7.n farmanje. Sedaj ž« skoro en mesec dežuje.
Pozd rav! Jožef Planinšek.
Preostanek milijon-dolarskega sklada naj se porabi za "Slepski dom".
Slovenski ča^pisi v Ameri- {menjene .s\-«ote danes, mi ni točno ki <io nedavno dobili poročilo o<l | znajio.
"Gla*bpme Matice" v Ljubljani, j Omenjeni fond JugoslovaaTske tikajoče se prisp vkov za "Slep-j o-a iRe-puWJkt^ke.ga >Združe(nja vki Dom." Iz istega je razvidno.j«. j(.	v rnamenu in po.l ges-
da so ameriški Slovenci dozdaj l lomi. da ise pomaga Jugo-dovanom prispevali v to pVmeaiito svrfoo j v Evropi doječi jugoslovansko 154.543 Dinarjev. Pri^p-va'la so j r publiko, iin da so " primorske
pevska, polipoma in bralna društva m posaimiczna rojaki. Nad 150.000 dinarjev je že lepa svota, toda še daleč nr- zadostuje, da hi se z isto zgradil primeren dom za usmiljenja \Ted.ne slovenske slepce, ker tak dom hi. r>o izjavi 'Slo-ven ke Maitice*, stal okoli pet milijonov dinarjev. Treba bo š* zbirati. treba bo še trkati na usmiljena slo ven-tka srca, preetno ibo nabrana dovol.ma svota.
Vsakemu pa je rnano. da delavske ratTimcire v tej deželi niso ra>vno najbolje .iin konsekventno mnogo am iriškiih rojakov niso v najboljšem finančnem (položaju. Posledica 'tega je, da fond za "Slovenski Dom" rrasrte le počasi.
Da se ra.vt fonda ie\ "Sl-ei^ki Dom" nekoliko iprwpftsi, je moje
Slovence reši italijanskega jarma Zal, da se za enkrat ni do.-^eglo nit i enega niii dituizega, ker so bil menda pač nasprotniki premočni Večina naših jutfrosjo-vanskih bra
iačin porabljeni v najpleancnitcj-so sn*rho.
Mjocda mi bo ugovarjalo, da je dolžnost Jugofcda vije ^flerbt it i za ;jeme reveži, da ima vlada dovolj Miarja, za voja^vo, razne para-e itd., z.ikaj ne pres krbi pruner-: 6/ga doma slovenskim sle«pcem iada saana ! To je vse re^. \>oleg t ga ji< pa res tudi, da bodo ubo-.1	reveži cd vsega hudega
konec vzeli, preduo bodo kaj ta-j tega dočakali. SV. i bi n:. Li nasa a-, reriška vlaiia lahko z denarjem. >i ga (po naših 111 i vlili ^ po nopo-r^hnrm proč ?jmeče, zavarovale.
1 davee. sploh v<e državljane -a slučaj hol«zni. brezposelnosti. >sta.relf>Jtj in smrti. ^logoee se to "«?Qdi v bližnji a1 i daljni hodoČno-ti. Mi ipa nioreano s prekrižani m i rokami čaka»ti na to. ker zavrti mora.mo -zdaj in .neizgode nas obiskujejo vsxk da*n. Zato smo s: usta.no\iili svo;j 1 po<lporne organizacije in. tsi sami medsebojno •jomairamo!
Rojaki in rojakinje, ki ste s takim čistim narodnim navdušenjem zbirali in prispevali v million - dolarski fond Jugoslovanskega Ren. Zdnnženja. ali ne mi-di'te, da bi bilo umestno, lepo in 'vlrmenifo. <-o- fJ i l.nelc -t. Ž.
noraibi za "Slepski Dom" v L juti-,. .	♦ "-a
■^an 1
Anton J. Terbovec. bivši taj-n7k Jugoslovanskega Rep.
Z.rlruž
JUGOSLAVIA IRREDENTA
tov živi v -monarhiji, ,pol milijonar ja kat(,ri so je vrj?el na,tla< T pnino risk ill Slovencev in Hrvatov1 t,m ,pa J0 lf>Vec zadel orla, dr
pa jeiči po<l tiransko italijansko vla.U». ki jim na njih la .fni zcmi-ii odn ka nijprimitivnejše naro dne pravice. S tem pa seveda r' rečemo, da osta.ne vedmo tako Moji- trdno prepričanje je. da bo oriše,1 čas. iko ibo«lo Jugoslovani izpnervrdedi. d.i je ro^publLka (boljša vladna forma koit monarhija, in da bo prišel čas, ko se bodo primorski Slovani združili 7. materjo Jugoslavijo. T> jim vsi od *rc>a želimo, •s.-ii vsi vemo, da je pravi naipreideik na.roda le mogoč v in^rodno enoit.ni diržavi. na pod-
mnetnje in aiasvet, naj bi se preos-tanik milijon - dniir»kega fondajtoffj materinega jMzlka. •J rtgoi>lovanskega Rep. Zdnuženja. Kjailar IhxIo Jugoslovani
kate>rega upravljate organizaciji Slovenska Niarod-rta Podporna .Te-Iniota in Jugoslovanska Soc. Zve-Ta, postal ljubljanskemu mestnemu magistratu kot prispevek za omenjeni dom sleipcev. ^le.stni
zr<4i
Ka irepuiblliko in odJočeni i tto d«o-bodo gotovo ra.b-ili dnnair. keir brfiz istega se ne <la nič napra-vito/ hi j inn fond JRZ. ze*o dobro prllšeil. ako bi se lull olhrestorwHsno naložil v 'tej deželi, da bi bil na
D
opisi
Omaha, Neb. 4 - Dovnlite mi »prosim malo pro Ktoi^ r ^i-H^p-nem dnevniku Glas* :Narod:i. da ojiišem nekoliko no ki se tu dogajajo.
Zadnjič sem omenil, da name plavamo ustanoviti izobraKevabir >^ri:>tvo. Danes iKvročam, da smo n-tanovili Slovensko Dramatično Drr»-<tvo Triglav v So. Omahi. Neb. 19. julija 1926. Zato poziv-Ijatn vse rojake in Tojakinj\ ka-t^roin bo le mogoče, da se udele-»e naš" phnl-itove, ki jo priredi S. D. D. T. v New Sellers nail 24. oktobra. Za-'otek ob osmi uri .km ičer. Za hladilo, grl in prigrizek pa priredi otlbor. .1 To l»o prva igra v naši naseKbi-T^i ppva^ijevii, od majh-
iega do velikega, da se je udele-ijo.	. ---
Po predMavi bo prosta zabava n ples.
Delavske ratzmere so približno •>nake kot drugod|. plače .so bolj najhiL\ Ljudi je dosti brez dela. •'\ar nas je Slovencev, mislim, da lelamo vsi.
Pozdrav vsean eitetteljem, li^n pa želim obifo no-vfli naročnikov.
Peter Broderiek.
Denver, ColV
Ker je mc-ja pollf+na naročnina 10. oktobra pošla, vara zopet pošljem za pol k4a -svoto $3.00. S<?sit let sem naročnik tega lista in mi je zelo priljubljen, ker rad H-
nia.gi<t.ra t ljubljanski nam rt i u-, raiapoll3.go, kadar pri dp pravi čas. pravi j a sklad za '' Slepski Dom.To se ni zgodil-o, kolikor je meni Ne domišljam s:i. dii imam gle-! znano. V pravem smislu bi po de uporal>e preostanka milijon- mojom mnonju. poi-aliil tudi de-dolarskega fonda J. R. Z. govori- nar J. R. Z., če bi se podpiralo r ti kaj več kot tisoči drugih roja- J njim -p-osvetna društva prinior-kov, ki «0 zblraHi in prispevali v i-jskih S'ovoneerv. da jih reJŠi po-meuovani fond. vsekakor pa i-. ita'iija'.XToxja. KiolLkor je meni mam pravico povedati (svoje nine- mamo, se tudi tozad i\t>.o ni nič nje gVde iteiga. Brl sem tijn,:k storilo.
O porabljenem premoionju J. 1. Z. govoriti zdaj. nima smisla :
prilično dve 1 ti in pol. Na dortič-ni konvenciji sem. radi izapos'je-iwsti, odklonil vwako odbornrško mesto za imp rej. Do clevelamlske k on venci ie se je balo nabralo v rn i liijon-dolar.sk i fond Jnrgoslovaai-kega RepuWikaffiMkega Združenja okoli «ed<pimdf Ret tifsoč dolar-iev (sti70.000.00). Natnmenih Številk nimam pri roki. »pa jih dobim, če potrdba. Od omenjene s vote tie je porabilo do cWelamd-ske konvencije okoli $10.000.00 7» list Jugoslav Review, rardičnrt drtijre tl<4covne, doputacije itd. Prem oženje Jugoslovanskega Repu bi »kan* ikega Združenja je vnašalo ob čafm cieve4and(\ke konvencije okoli $6Q,i>00 (m /kaj jmak^ta manj). Kalitoo^ecuAŠa^ostanek. o-
Slovenskega (poimeje Jugoslovanskega) Reipmlxlikan^koga Zdm ženja od začetka, pa do Cleveland, j 'car.ga je šlo, ga ni ve«. Ker pa s? konvencijo, v jeleni 1. 1919, to je je forul J. R. z. že deloma porabil
j -»Lruge srvrih? kot- v -tiste, za katere je bil nabran, priporočam jaz.
w VJ-11 prooista-o premoženje JRZ. izroči mestnemu m agist rail Ijisblj an sk 1 «a 'Slepski Omc«njrJni fond je bil nabran v ipr-moč rojakom v srfani doni mni, ne v Ameriki. Darovan je U'il iz čistega narodnega navdušenja, breiz ozira na versko ali poli-/prepričaniji Vsi sloji maše-T."i naroda v Ameriki, pripadniki v:oh struj so prispevni*!. Naj se
v,.aj zadnji ostanek nabrane svo-*i. poralbi (popolnoma neprk-tran--<•<0, za t jate slovenske reveže, ki »»<bnoz lastne kri\-di^ izgubili najdražji zafldad, luč oeL Darovi pleni eni tih fiVyvensknh src bodo na ta
\ Pastir v boju z orlom.
lo-letni Vladimir Slejko je pr.-sel mimo svoje čredo, ko se mu je približal v-lik orel ter ga hotel napasti. Deček ni izgubil poguma, marveč je mahal s svojo paiieo proti orlu in -ga držal od sebe. Orlu se je posrečilo, zaleiteti se v dečka oil istrani iji iztrgal mu je koščke raesi iz roke iin rame. nakar se ga je deček zopet o tresel. Pastirjev pes je lajal 11a A'se pre-iege in (končno je bil pozorem na to lajanje neki lovec v bližini, ki je iprihitel 'pastirju na pomoč, še lukra.t se je zagnal orel v pr.stir-
med da je
i adel mrtev na tla.
in da fašisti hjs t?oi>uštijo oiika-kega hrvatskega gibanja.
Primorskih srednješolcev
je v Jugr.i "la.Miji nad 300, v Ljubljani ji>h je še v tulilo okoli 2C0: tu vc je. števjV j-.rr.noi Ccih srednješolcev znat.no zikižalo. Dijaški list "Naš glas" pravi: Iščimo si tudi duševno hrane tam. k-jer bomo »hi-krat iskaii materijellno!
Draga prenočišča v Trstu.
V^ko noč .so v Trstu vsi hotel polni do zadnjega kotička. Sobe .so v*sdno dražije in kadar je k slučajno ecia na mz?i)olago. jo j« trtba dnugo pla^aiti. Te dni so bili v Trstu novinarji iz južne Italije V li^kem ne baš prvovrstnem lin teln so zahtevali za sobo z dvema posteljama 95 lir! Ne zida se nW v Trstu, tujcev je pa vedno več
Tatovi
klavtdjo po toln>"n-kih hr/bili in so oiiiskali na pr-nikvih vikarja. potem so vlomili v K obalo vr in T^ajiajnevo gostilno, pri slednjem tudi v trgovino, kjer so ]>o-Krali mnogo tobaka 111 2500 lir.
/
Kmetovalci na Tolminskem
tožijo, <la je nejpre.sJano dežev j nparavilo veliko škodo. Upali «0 da Ivo letos boljši -pridelek lcakor lani,, pa so se varali. Sena je 111110 <*o. pa ga 'ni mogoče iposnšiti. e. ik <ito pokvaril <lež. ki preti uni č'ti tiuli a j<lo. Za dežjem je prišl. s«* slana. Sadja, razen eešpelj. ne l-o mnogo.
Podružnica "Lege" v Nabrežini
Na inicTjativo učitelja Rosar ja se .je ustanovila v Nabre/in podmžnica "Leg'e*'. Na sestanku je bil navzoč tudi tržaški župan dr. Ditaeco. Gla.nvo besedo je imel učiti Ij Rosar. ki je proslav ljal '' l/ejro''. katera -vzdržuje 7 šol in osem vikreatorjev ti>r j ostro grajal starih, kateri n«1 po šMjajo svojih otrok v Legine za vode.
Streli na vaškega, predstojnika.
Ko je šeil vaški predistojnik v Tinjanu v Istri. Josip Banko, zjutraj k maši. je neki neznanec oddal nanj več strelov. Bamko je bil lahko ranjen. V Tolminu, Kobaridu in Idriji
Mesto Amsterdam
j»* proslavilo prinl krat*:im juhi Ic-j svojega C50-leitnega' obstoja Tem povodf-m no t^e vršile velik >večauo»>t«.
SNOV. IZ KATERE JE CLO VEK NAPRAVLJEN
Pravijo, da sta človekoljubnost in dobrodelnost že izmrli. Še vedno ju je dosti 11a svetu. In čimbolj bogat je človek, tembolj se edi Oil samo- dobrote.
Včeraj sem čital 11a prvi strani ne\vvorškega dnevnika, ki ima baje nad en milijon naročnikov, sle-leče seuzaeijonalno poročilo:
Policmari Harry Sofield. ki opravlja svojo službo v Painfiel-lu, N. J., je danes bogatejši, ker je včeraj jako uljudno otlgovoril nekemu staremu gospodu, ki ga je vprašal, kako in kod se najlažje dospe v Tarn-town, N. Y.
Ta stari gospod pa ni bil nihče drugi kot John D. Rockefeller, ki je vozil v bližini svojega zimskega bivališča.
Vprašal je policista za pot in policist mu je dal prijazno izjasnilo.
—	Ali ste oženjeni ? — ga je 11a to vprašal Rockefeller.
—	Da. oženj en sem.
—	Koliko vas je v družini?
—	Sedem nas je. Jaz. žena in pet otrok.
Tn tedaj je Rockefeller segel v žep teT dal policist n .sedem novih lajniov.
Slavni zdravnik, dr. Ohas. II.
Ma^ti i/. Rochester. (Minn.), je iz-
* javil, da se da dobiti iz človeške-
. . . . . . , ; ga telesa masti za dva kosa mila.
se vetrno niso razpisane obeinskei„ ,	, . .........
,	...... . . . .železa za srednjevel 1 k zebelj. slad-
\oHtve. ker Italijani čakajo, da bi'L
se Slovenci Avlali in prepustili po
eno ali vc-č mest italijanskim vo-lilcem. ki jih je samo malo število. Pritiskajo na vs>» mogoče
korja za solnjak, apna, da bi se ž njim pobelilo kokošnjak, fosforja dovolj za 2.200 žveplenk. žvepla toliko, da bi ž njim lahko usmrtil bolhe na enem psu. pota-
načine in upajo na uspeh. Kar se,- i » • - -- , , ,
sa. da hi z njrm eksplodiral mali
tiče Idrije, so bile občinske volitve že razpisane pa potem preklicane. pri čemer imajo klerikalci svoje zasluge. Kako jp s komunisti. priča dovolj jas/io poitgorski slučaj.	•
Proti hrvatski so!i v Opatiji.
Fašistovsko glasilo grozi " jugoslovanskim mešeta^jemki hoče? tek, oživi kri ter vas napravlja jo pričeti znova propagando za čvrste. Ce vam Vaš lekarnar ali hrvatsko Šolo. "Popo-lo" jih svari, prodajale ne more postreči, pišite naj se zavedajo, da "smo ob me- na Joseph Triner Company, Chi-jah domovine" in ob mejah je cago. 111. Poskušajte tudi Triner-prostora samo za 4'nacijonalno". jev Mirilec Kašlja, ki zanesljivo to je italijansko šolo. List dostav- pomaga v slučajih prehladov. Ija, da je v Opatiji fašisrtovski zrak	(Ad.)
kanonček. magnezije za eno do/o. To vse skupaj bi predstavljalo vrednost 95 centov. Za vas seveda !pa predstavlja telo dosti večjo vrednost. Da ga ohranite v dobrim stanju, potrebujete Triner-jevo Grenko Vino! To zanesljivo zdravilo izeisti vaš želpdec in črevesje, pomaea prebavi, poostri
VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZASLOMBA!
f
Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko zmiraj zanesete.	r -
Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja je korist, ako se# prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne ^brestj.
Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na —
•'SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
kjer Vam nosijo 4% obresti na leto. Mesečno obrestovanje. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNICA V AMERIKI!
FRANK SAKSER STATE BANK
. Hew York, K. Y.
m


za
Ta dogodek je značilen Ro<'k'felerja in za policista.
Rockefeller ni namreč dal do-sedaj še nobenemu posameznemu pri prostemu človeku več kot en dajm nagrade.
In dosedaj ni še. nikdar nikoli noben polieman V okolici New Vorka prijazno odlgovarjal za bf-ro nagrado s-demtlesetih een-tov.
*
V Cleveland.! je živela žena, uboga reva. ki je imela delomrž-nega moža. Pa ni bil samo delo-111 r žen. Tudi popival je in ženo pretepal ter je neprestano tičal doma. Zeni je že to presedalo, pa ie šla in ga tožila za ločitev zakona. Sodnik, pameten mož, jima je prigovarjal, naj se sprijaznita. ker pa le nič ni pomagalo, je rekel, da ju bo ločil od mize in od oostelie.
Žena. stara kakih petdeset lef. vsa strpljena in zgarana, je pa začela f»dločno protestirati rekoč;
—	Ne. gospod sodnik, kaj mi pr»-niaga ločitev samo od mize in postelje. ('e se ločim ž njim od mize in od postelje, bo pa mrha v kakem kotu požrl Vse. kar bom skuhala, ponoči bo pa na flooru spal.
*
Včasih ima človek najboljše misli. na ga kljub temu polomi.
Tako je na primer neka zadostna vdoviea poslala v <"-a<opise oglas, jla ji je umrl mož. da brif-ko žaluje za njim itd.
Oglas je pa zaključila z bradami :
—	Edinole trdno upanje, da se bom prejkomogoče sestala s svo-'im nenorzabnim pokojnim možem. edinole le to npanje me ohranja pri življenju . . .
*
Na vlakih vlada stroga etiketa. Neki gospod, ki je bi\ precej ko-mod, .je pa prišel v ^ajtrkovalni voz. oblečeji a* samo spodnjo srajco in hlače.
Natakar je stopil k njemu ter rekel, naj gre ter naj se spodobno obit če. češ. da tako ' oblečen ne more zajtrkovati.	.
Mož je natakarja jezno pogledal, odšel v spalri vagon ter mr-ni raI med potoma :
—	Le čakajte, rfodji. bom pa dilugič svojo žejio pripeljal seboj. In rekel ji bom naj sede k mizi, ofblečena v same hlače in v svileno srajco. Glavo stavim, da boste vsi drli skupaj. Nihče se ji ne bo upiral reči kake besede. Šele dvajset let je stara, pa je desetkrat bolj korajžna kot jaz.
*
Listi poročajo, da bo imenovan znani Volstead, oče prohibicijske postave, prohibicijskim načelnikom SL-vcro^apadnih državah.
To je prav in odino pošteno.
Se bo možak že vsaj na svoji lasitni koži prepričal, kako lahko je bilo uveljaviti prohibicijsko postavo in kako težko jo. je -izvajati.
. -v
, ■ . -

V
GLAS NAHODA, 17. OKT. 1925.
G. K, CHE8TEBTON:
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Žnpančič.
(Nadaljevanje.)
— No, njegova hiša je pekel, — je rekel tajnik; -je |>ekel, jaz greni vanj ! —
I črne, a udelaval je z rokami in nogauoi kakor jezdec, ki naganja pravi konja do novega napora. l>a ee | .v^jq^q ee«^o a.a cesto, >Jkozi okraj za okrajem, se je podilo to čudo
m na
en mah _ se je pognal preko ograje.	filona. iz vseb oken SQ se
Drusi za njim. 1'reriii so	se	., . ,. ,. .
* J	sklanjali ljudje, promet se je raz-
skozi eosto travo in grmovje in	so -i,..«	, _ • , ^
"	.	mikal na desno m levo. Za
prišli na prosto stezo. Ničesar	ni	. ,
^ '	pa ves eas meu
bilo videti, kar si tleskne doktor Hull ob (Jlani.
njim
pa ves eas med zmedenim občinstvom trije vozovi, dokler jih ni-
~ . , .. .	'so nazadnje smatrali ljudje za n-
— O, bedaki, — je v vzkliknil, , , - . „ „ ,
^	j .	' jdelezence tega sprevoda, ce«, ne-
»aj o je zoo ogicni \rt ZNl"|inara delajo reklamo za kak cir-
ri"ja '	,kus. Tako hitro so vozili, da so se
Ko so-se zbegano razgledovali, komaj	preteC.enega ta.
da bi našli sled svoje divjačine, je Syme je Mgledai AJbert Hall v
pritekel po stezi čuvaj v uniformi Kensrngtonu, ko je mislil, da so še in za njim človek v navadni oble-1 ki.	I
•ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Šest filozofov.
Po zelenih poljanah, po cvetočih mejieali se je podilo šest blatnih detektivov nekako šest milj od Londona. Optimist med družbo je bil najprej nasvetoval, da bi zasledovali zrakoplov v dvokolnih vozovih v južno smer. Naposled, ker se je balon odločno upiral držati se eeste, in so se vozniki še odločneje upirali, ravnati se po zrakoplovu, je svoje mnenje pre-menil. Zatorej so neutrudni, a obupani popotniki prodirali skozi črne gošče in preko oranie. ki so bile nazadnje tako klaverne postave. da jim ne bi bil delal krivice, kdor bi jih bil imel za potepuhe. Symeu je njegov svilni klobuk preklala prav nad nosom veja, suknjo mu je raztrgalo do ramen trnje; do samega vratu je bil obrizgan z angleško ilovico; kljub temu je molil svojo rumeno brado s tiho,
NAJBOLJŠI AMERIŠKI COWBOY
* v;
vedno v Paddingtonu. Po praznili I -	~ „ , - _____- -- . -
^	1 ■ j aro odločnostjo naprej, oci pa je
—	Ali je šel tod mimo? — je zasopihal čuvaj.
—	Kdo? Kaj? — je vprašal Syme.
—	Slon! — je kriknil čuvaj. — En slon nam je zdivjal ^n zbežal.
—	In starega gospoda je odnesel na hrbtu, — je rekel brez sape drugi neznanec, — ubogega starca belolasca.
—	Kakšnega starca ? — je vprašal Svme ves zavzet.
—	Zelo velikega, debelega starega gospoda v svet losi vi obleki, — je naglo odgovoril čuvaj.
aristokratskih cestah v Sout Ken-singtonu je bila žival prostejša in se je spustila v še urnejši dir; potem je krenila proti onemu koncu obzorja, kjer je strmelo v nebo velikansko kolo earls-court-ska. Kolo je prihajalo <več*je in večje, dokler ni napolnilo vsega neba kakor venec zvezd.
Žival je vozove daleko prehitela. Ker so morali zavijati okrog več ogalov, so jo izgrešili, in ko so dospeli do enega vhoda* v earl-eourtsko razstavo, jim je bila nenadoma cesta zastavljena. Pred
njimi se je gibalo vse črno ljudi; — No, - je rekel Syme, - če smH množiee se je	ogro-
men slon. Predsednika pa nikoli
nikjer.
— Kam neki je izginil, — je vprašal Syme, stopivši iz voza.
je vaš stari gospod tak, če veste zagotovo, da je velik, debel, star gospod v sivi obleki, potem vam zastavim svojo besedo, da ni zbežal slon ž njim. On je zbežal s slonom! Ni ga Bog ustvaril takega slona, ki bi lahko odnesel tega gospoda, če ne bi on sam v to privolil. Lej jo strelo, tukaj je!
Sedaj ni bilo več dvoma, dvesto korakov strani, po sredi trate, z vreščečo in in begajočo množico za petami, je šel velikanski siv slon z veličastnim dolgim korakom s trupom dolgim kakor stožina na ladji, trobentajoč kakor trobenta sodnega dneva. Na hrbtu pa mu je sedel Nedelja, miren kakor sam sano: sultan; z ostro bodico v roki je vzpodbadal žival k diru.
—	Primete ga! — je kričalo ljudstvo. — Ušel bo skozi vr«.ta.
—	Primite plaz! — je rekel čuvaj. — Je že zunaj!
Se ko je govorU, je silen polom __ Kaj ^^ _ je JEaMtaga in preplašen hrup oznanil, da je tajnik> _ gte m tega <love. veliki sivi slon udri skozi vrata
upiral v plavajočo plinasto oblo, ki je žarela v jarki večerni zarji kakor oblak.
—	Navsezadnje, — je dejal, — je vendar krasno.
—	To je prav posebna, čudo redka lepota! — je menil profesor. — Vendar bi rad, da bi se ta vražji meh razpočil.
—	Ne, — je rekel doktor Buli. —- Bog ne daj! Starcu Ibi se kaj zgodilo.
—	Zgodilo! — je vzkliknil ma-_ ščevalni profesor, — zgodilo! ^se vse kaj drugega bi se mu zgodilo, če bi mogel jaz do njega. Mala Snežinka!	t
—	Ne vem, kako to, a jaz mu ne priželim slabega, — je rekel doktor Buli.
—	Kaj ! — je kriknil tajnik brid
— Gospod je planil v razstavo, ,ko- — Ali mu verjamete, da je bil
—	je razložil osupli sluga. Potem je pristavil z užaljenim glasom:
—	Čuden gospod to. Prosil me je, naj mu podržim konja in mi je dal to-le.
S studom je pomolil predse pre-ganjeni papir z napisom: "Tajniku Osrednjega Anarhističnega Odbora".
Tajnik ga je razjarjen razvil in je našel na notranji strani napi-
" Dokler teče slamnik po tleh, tajnik se drži na smeh; ko slamnik začne leteti, tajniku bo treba umreti.
Kmečki pregovor.
SPREJEM ŠTIRIH POGODB
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ti
» •»
Pri tefcmah. tki so se prod flcralikiunršile v O indict on. Oregon, je dobil prvenstvo cowboy Bill <rosby. Crosby je znan kot izilio-ren jahač ter met alec lassa.
se mora Mussolini danes pokazati v javnosti. Zunanji ministri, tudi Chamberlain in Briand so včeraj zvečer formalno obiskali Mussolini j a, in ta obisk mora slednji vrniti v teku štiri in dvajsetih ur. Razventega pa bo nastopil diktator javno pri 2erimonijah, ki bodo spremljale podpisanje pogodbe, nakar bo takaj zapustil Locarno. Chamberlain je rekel y/čeraj, da bo v soboto popoldne na poti v London, in številni drugi delegati se pripravljajo, da bodo" odpotovali ob istem času.
Sestanek zbornice Lige narodov za vstop Nemčije v Ligo se bo najbrž vršil v pričetku meseca decembra. Neki uradnik Lige je rekel, da je bil tozadevni predlog že stavljen generalnemu tajništvu Lige, ki je popolnoma mogoče, seveda le pod pogojem, da bi različni parlamenti medtem odobril porenski dogovor ter različne arbitracijske pogodbe.
ALKOHOL - MORILEC
sivi
zoologičnega vrta; drevil je po Albany Street kakor nove vrste nenavadno hiter omnibus.
— Oče nebeški! — je vzkliknil Buli. — svoj živ dan si ne bi bil mislil, da more slon tako dirjati. Brez voz ga izgubimo izpred oči.
Ko so tekli na ves tek proti vratom, skozi katera je bil izginil slon, so se pokazale S.vmeu v bleščeči panorami tuje živali v kletkah, mimo katerih so šli. Pozneje se mu je zdelo zagonetno, da jih je mogel videti tako razločno. Zlasti so mu ostali v spominu pelikani s svojimi čudnimi visečimi podbradki. Spominjal se je tudi kljunorožca, ki je bil kakor velikanski rumen kljun, na katerega je bil zadaj pripet majhen ptiček.
Nesrečni detektivi so poskakali v kabe ter se pognali za slonom; groza, ki se je širila od živali po dolgih vrstah cest, je spreletela tudi nje. Sedaj se Nedelja ni obračal, nego jim je kazal svoj krepki, omalovažujoči hrbet, kar jih je, če mogoče, še bolj togotilo, nego njegovo prejšnje norčevanje. Bas predno so dospeli do Baker Sftrwta, so vendar videli, da je vrgel nekaj visoko v zrak, kakor deček žogo, ki jo hoče zopet prestreči. Toda ob tera jadrnem diru je padlo na tla daleč zadaj, prav poleg kaba, v katerem je sedel Gogol ; in bodisi, da se je vsaj od-daleč nadejal kakega pojasnila, bodisi iz drugega nerazložljivega nagiba, je dal voz ustaviti in je
ka noter? Ali je navada, da ljud-I je na vašo raizstaivo jahajo /na besnih slonih? Ali je. . .
—	Lejte! — je vzkliknil nena-dD:na Svme. — Lejte, tam gori!
—	- Lejte, — kaj ? — je zagodr-n^al tajnik.
—	Lejte privezni balon! — je rekel Syme in je sunkoma pokazal kvišku.
—	Zakaj hudiča naj gledam privezni balon ? — je vprašal tajnik. — Kaj je na njem novega?
—	Nič, — je rekel Svme, — razen da ni privezan.
Vsi so obrnili oči proti balonu, ki se je napenjal in zibal nad razstavo na vrvi, kakor otroški balonček. Sekundo pozneje se je vrv utrgala prav pod ladjo in oproščeni balon je odplaval kakor mehurček.
—	Da bi te sto hudičev! — je zavpil tajnik. — Vanj se je spravil! ;— In stiskal je pesti v zrak.
Zrakoplov, ki ga je gnal veter, je prišel naravnost nad nje, in pokazala se je bela glava predsednikova, ki se jim je blagohotno smehljal.
—	Bog mi je <pr»ea, je zajav-kal profesor v svojem starem tonu, ki se ga ni mogel iznebiti, kadar je imel belo brado in perga-menasti obraz, — Bog mi je priča, zazdelo se mi je, kakor da mi je nekaj palo na klobuk.
S trepetajočo roko je segel in našel za krajevci svaljek papirja, ki ga je razmišljeno odvil; v njem
res on tisti mož v temni sobi? Nedelja bi nam lahko še kaj drugega natvezel.
—	Sam ne vem, ali verjamem, ali ne, — je rekel doktor Buli. — A hotel sem reči nekaj drugega. Ne morem želeti, da bi se Nedelji zrakoplov razpočil, ker je. . .
—	No, — je vprašal nestrpno Svme, — ker je. . . kaj ?
—	No, ker je sam tako prijeten-in zabaven kakor njegov zrakoplov, — se je zaletel doktor Bull.-
—	Nikakor mi ne gre v glavo, kako bi mogel biti efi mož, ki nam je dal višnjeve listke. To je zmešnjava nad zmešnjavo. — Toda
—	vedi, kdor hočeš — ves čas sem čutil simpatijo do starega Nedelje, kakor je bil tudi zloben. Prav kakor da je veliko razposajeno dete. Kako bi vam razložil to svojo čudno simpatijo? Xi me ovirala, da se ne bi boril zoper njega kakor zoper sam pekel. Ali se vam bo zdela vsa stvar jasnejša, če vam povem, da sem ga imel rad, ker je bil tako debel?
—	Nič jasnejša nam ni, — je rekel tajnik.
—	Čakajte, tako-le: — je rekel Buli, — zato, ker je bil tako debel in tako lehak: prav kakor balon. Debeluhi, si mislimo vedno, da so težki; on pa bi bil lahko plesal z vsakim silfom. Sedaj mi je moja,.misel jasna: srednje mere moč se kaže v sili, najvišja moč se razodeva v lahkoti. Saj veste, tiste starodavne špekulacije: kaj bi se zgodilo, če bi slon lahko skakal v zrak kakor kobilica?
—	Naš slon, — je rekel Svme in je pogledal kvišku, — je skočil v zrak kakor kobilica.
tisto stvar pobral. Bil je ddbel za-'pa je našel le trak z napisom:
vitek, naslovljen njemu. Našel je triintrideset listkov navadnega papirja. zvitih eden preko drugega. Ko je razvil zadnjega, se je pokazal ozek trak papirja z napisom: "Beseda prava bode rožno."
Jtarii flegeL «ii hrtinil ne -bele ne
" Vaša lepota me ni pustila hladne. — Mala Snežinka."
Kratek molk; Syme si je grizljal brado, potem pa je rekel:
— Nisem Se porazen. Ta prokleta ropotija mora vendar nekje na tla, Pojdimo za njimi
l'geto vi j eno je. da tse izvrši največ izločinov v pijanem stanjai. ko se človek omamljen od alkhola. ne «aved& stihe In svojih dolžnosti. Na to staro resnico -sano sr sponunili, ko urno brali v dunajskih ltctih, da je v Favoritih zgodliil nov zločin pod vplivom al-hohol-'i. Bilo je ta'kole :
Kočijaž R-lha.nl Hosr-hkv je končal svojo služsho in se je podal v gostilno '"Gki.li!a " v Kn.'.llovi ulici. Ob pol tretji uri zjutraj era je imel dovolj jx>d kapo in <e je od pravil proti domu. Ko je bil že blizu stanovanja, ga je srečal površen znanec, kočijaž KareJ Be-ia.j. Kočija ža sta se zač> da prepirati in V propirn sta potegnila nože. Zaletela sta se večkrat eden proti drugemu in končno je zasadil Hosehky nož svojemu nasprotniku v ipisiL. Naito ise je napada-jlec odstranil. Bil je okajen in je odmajal na policijsko stražnico. kjer je polica jem povedal, da sta ga na poti domov napadla dva neznanca, od ka<terih je den potegnil nož. ta/ko. da je bil on pri-moran storiti isto. Prosil je za policijsko asistenco, ker se j.1 bal. da bi ne bil še «nQvra± napaden predno pride domu. Kočijaža so spravili v njr-Kr^vo stanovanje. Mtxlte«m pa. Je bila poslana na mesto, ki ,ga je opTi-aJ Hoscihiky. iz-vidna patrulja, d-a pogleda, če ni .kdo obJ) tžal ranjen. In res, izkazalo se je, da sta odnesla dva moža malo iprej ranjenega Belaya v botaišmieo, kjer je ob pol sedmih izdihnil, :ker ga je Hoisehky zabodel v pljuča, da je izkrvavel.
Napadatlee živi v svobodnem razmerju z neko vdovo Zy.anci in sot.idi ga islikajo kot dobrega in rednega ter tudi treznega človeka. Me« 1 ted/noon se ni oprl nikoli. Vina je pri voščil samo ob sobotah iko je zaključil .svoje račune in se je veseJil svojeiga zaslužka V usodni noči je popil dvanajst vrčkov in tri sh 'klenice piva in tc 'ga je |>o<rna.lo v jk>{tu1k>.
KAZNJENCI NA STREHI
R
azne vesti.
Včasih je videti take prkSore v kinematografu. Ljudje tekajo po strehi, se pode za 'Uibeiniktmi, ki jc 'itnnejši o zasledovalcev ter. Vešče prt ukakujc <s krova na krov in.se bolj in bolj bliža zemlji, kjer >e na konen izgubi med množico, da ostanejo oni, ki so ga lovili, dolgim nosom. Te dni so imeli tak prizor na Dunaju.
Iz kaznilnice <na Dunaju so ušli trije zločinci. Prepleizaili so zidove poslopja bi jim je kratilo ljubo svobodo in so jo mahnili č«z sosedu je'streha. če>z katere so skušali priti na kako Nlvorišče. Na njihovo žalost so jih ljudje kmalu n«r Um 1 al i. Ker so bili vsi trije begunci enako oblečeni, je svet spooinal, da ima opraviti z indivi-diji posebne vršite. Alarmirana je bila policija, iki je prirt dila prav (lramatočei lov na pobegle kaznjence.
Prtganjanje in zasledovanje ni bilo lahko. Strele so se držaJe druga druge, jetnikom pa se je zedo mudilo in so hiiledi. S?l tbijGe so se pojavili na strehah policaji. To jc 'bil halo za občinstvo doli na cesti! Ljudje .so se razdelili v dva tabora, eden je simpaitiziral s kaznjenci, drugi s policaji. Tem in onim so dajali radovedneži ko-rajžo in jih hraibrilj. Naposled so si prišli sovražniki blizu. Dva kaznjenca so policaji prijeli na streli! ti r ju uklonili in gnali nazaj. Tretji ubežnik je imeti več sreče kakor ostala dva tovariše. Pobrisal jo je po skrivnih ovinkih iri se je izgriijbil med nestevilnimi dimniki. Bržčas je dosegel zem-l.K>. kjer se je po-ilužiil t žko pri-borjc.nep ros tost i.
Ta dogodek jo vtabudil na Dunaju mnogo smeha in na njegov račuai je padla marsikatera masiit-na, katerih imajo Dimajčani vedno dovolj iza ušesi.
Ostre odredbe proti stavkujočim
L • • poštnim uradnikom.
- . »
Iz Parita poročajo, da ,j>i mini->tr<ki svet razpravljal o zadnji
Prstan ministrove hčerke.
Zaclnjič je prešel v L3-01111 hčerki egipčanskega ministra dragocen prstan s krasnim hriljantom.
st-aviki telegrafskih in telefonskih Clo-podična je razpisala 10.000 uslužbencev in da je ugotovil zve-! frankov nagrade onenvu, ki ji vr-
-ze med stavku j oči nii ter nelko tajno organizacijo, ki deluje proti irržaivi. Državni poditajnik Cliau-vet je izjavil novinarjem, da poni;.ni izadnja stavka poštnih uslužbencev afront proti državi, ki se mora kaznovati. Stavku j oči so onemogočili vladi vsako zvezo s pokrajinami. To je revolueijon:i-ren akt. ki «ra ne more spreglcda.t: siobeuia vlad.l. ki ,«-e zaveda, svoje odgovornosti pred narodom Zato ji» odredila vlada administrativne sankcije proti krivcem. Sankcije se bodo izvedle takoj, ko bo končana preiskava, ki je. že v teku.
Zborovalna svoboda v Bolgariji.
Iz Sofije porčajo, da je vlada ukinula odredbo o omejitvi zbo-rovalne svobode in se morejo se. daj zopet vršiti javni politični shodi.
Ako čevlji govore.
Avstrijski cesar Ferdinand ni mogel prenašati škripanja čevljev. Nekega dne je sta! v predsobi visok general in čakal na av-dijenco. Hodil jc po sobi moško gor in dol in premišljal, kako bo govoril s cesatrjem. N^ftgovi čevlji so pri tem krepko škripali. Tu pa se kar naenkrart: odpm vrata in sredi njih se pokaže cesar Ferdinand s sitno jeiznim obrazom. Xa-hruiil je generala takole.- "Kj»-r
(Dalje prihodnjič.)
Proti bolečinam
v hrbtu, straneh, kolkih in r prsih, na otekline in krče rabite
Severa's Gothardol.
Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine.
Cona SO in 60 con tor.
fašisti proti framasonom.
Kakor znano, so si fašistov^ka stranka in franiasonske lože v Italiji v laseh. Fašisti bi radi pojiol-noma ubili moč framasonov. toda to je težka stvar, ker je frama-sonska sila ratzširjena in tudi dan-dananšnji Še tako velika, da se fašisti strašijo pred njo. Te dni so izvedeli, da sta fraimasona tudi dva nameščenca poslanske zbor nice Di Framcia in OacioMi. prvi je bilo celo naiprosiil $vojega predstojnika. da sme zapustiti službo in se udeležiti framasonskega zborovanja v palači Giustiniani. Oba imenovana uradnika sta suspendirana. Faši«tovski listi trde. da je ~baš med uradniškim o sob jem poslan>ke zbornice mnogo framasonov.
Stavka tekstilnih delavcev v Indiji
Kakor poročajo iz Bombava, zavzema stavka tekstilnih delavcev vedno širši obseg. Do sedaj <e je pridružilo stavki nad 45 ti soč delavcev.
Tragična smrt visokošolca v Dalmaciji.
Pred kratkim je o&SLa iz Dolenjega Doca večja družba, v kateri je bil t.udi visokošolec Banie •Josip na lov na Motsar-pdanrno. Ko je napravila kratk odmor, s«; jl» vse del tudi Banič na neko ska !o in postaA-il puško .ifted nogi. K nesreči pa ji* puška zadela ob skalo. ac je izprožila ter zabela Bani ča v trebuh. Banič je kmalu nato izdihnil. Študiral je el>športno akademijo v Zagrebu.
Z» dobro vdrgacnje k ne more nič primerjati i dobrim, starim
Pain-Expeller-jem •
Pri prvem znamenja prehlada m poaluiitc ttfi iz bornega domačega pripomočka ter preprečite kompfi-
35 in 70 centov po lekarnah. Parita aa tTorniiko mmko Sidro.
P. AD. RICHTKR * CO.
ne dragocen nakit. O izgubi prstana. o katerem so takoj .sumili, da je moral biti ukraden, je obvestila lvontjka polieiija vsa vMčja varstvena oblastva v En-opi. Preti jiar dnevi je prišel na dunajsko policijo draguljar llueb-ner, ko je iza.znal za stvar, in povedal, da je bil pred pai dnevi kakih -10 let. star mož in mu nudil v nakup drasocen pr>»t:in. Draguljar takrat še ni vedel za tatvino. Ker trenotno ni imel pri sebi dovolj jrotovine. je rekel možu. na j se vrne drugi dan, da izroči pr-* stan in dobi kupnino. Doslej pa >e ta mož ni več prikazal. Hueb-ner je po opisu izgubl jenega prstana n ver jen, da je imel v rokah ukradeni naikit ministrove hčerke. Dunajska policija išče tatu. vendar doklej brez uspeha.
SLOVENSKI AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926.
bo v kratkem gotov.
Letos mu je cena 50f
Naročilu priložite Kiiamke. mo-nevorder, ali pa gotov denar v pr i poročenem pismu. Prati ko Vam pošljemo takoj in koledar pa kako rhitro bo gotov.
Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčene.
GLAS NARODA,
čevlji govore, tam nwnam jaz nič ,82 Cortlandt St., New York, N. Y.
povedati in mislite si. kakor da!-- --
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
"GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
daj
«va se žc razgovorilaZaloputnil je vrata in generali s škripajoči-mi čevlji je opravil svojo "avdl-jeneo".
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija
Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje.
AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico!
f *
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
^ SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	* New York, N. T.
M
■j-p-
l
}
B R iG ITA
EOMAN. — Spisal - C. M.
Glas Naroda" priredil G. P.
40
(Nadaljevanje.)
V.-vi trije omj se 2o>pet vrnili in Madcovaiki .si je ogledal majhno italijansko pok r j ji no, ki je videla v -obi «ro*»pe Klavdiue. Par trenutkov i»ozn<>* se je smehljaje obrnil;
* — Lepa slikj. zelo lef>a. Polna solnea in go-rkote. One zgorraj pa mj mi kljub ttaiiu ljub««*. To s4iko bi lalrko marsikdo naslikal, — a onih zgoraj ne more j>o>neti nikdo.
—	Moj oee pa je smatral ravno to »liko za svojo najboljšo, — je rekla Brita.
—	Miloštljiva gospodK-na. — je odvrnil ^laikovsiki, — kako letlko ima uiu iuik pravilno sodbo o svojih la.stniiii deWi. Ta solnena sličica jt- bila gotovo >likaua z ljubeznijo ter v srečnem razpoloženju, dočim govore one zgoraj o jaiLu m bolestih. Radi koantrasta }>a hovetuo razstavili tudi to soliu-no sJaeico.
ilukov>ki m« je s«- maoikaj razgovor 11 z damama, nakar se j<? poslovil.	j
Ko sta Ostali go.-4>a Klavdiua in Brnita «ami, -sta se molče objeli. NiMa mogli govoriti radi razburjeni ja. Talkoj nato pa je sporočil Frid« rik uadaljui obisk. — obi-ak poročnika K r enseal a.
Vstopil j«' Teo. -- od glave do peita lep kot mlad bojni bog. V boj j.* poda I -v o.j najbolj 1 juibezmjivi smehljaj, najlepše oči in liajr slaiikfjši elas. V.a staro damo j«' bilo skrajno zanimivo opazovati, kako -e ji Teo obnašal proti Briti. Sledaija ji ni prav nič povedala, kaj m- j«' pripetilo med njo in {x>ročnikom tekom veselice v parku. /Zapazila pa j«\ da >»• je Teo plazil krog Brite z prisiljeno brezbrižnostjo. V>bxl tega j.- | r-la do -klepa. da ga je morala Brita ener gičuo zavrniti.
Danes pa h- j«' obnašal napram dkliei nežno in v i težki. Zrl je nanjo z očmi. ki so izražale prošnjo. Tudi Brita je .takoj -zapazila njegovo izpremenjeno ebnašanje, ni pa vedela, da vidi sedaj v njej bogato deklico, kater«« -e izplaf-a snubiti. V čistosti svojega srca j", domnevala, da j«- l/vtilel od Herberta, da je postala njegova neve sta in da m j«- sedaj prizat) val dovesti jo do tega. da bi pozabila ža Ijenje ter vedla napram njemu kot bodočemu sorodniku. Vsled tega m« je obnašala manj hladno ter mu skušala olajšati sprijazne-iije, — Herbertu ;ia ljubo. Tako je prišlo, da .f- bila danes prvi krat ljubeiznjiva z njim.
Samozavest Tona j<* bila vded tega ojačena. Mislil si je:
—	Ninmiii -.t v piii'ku mhom opravičil s preveliko strastjo ter preobilo zavžito pijačo. Kaj takega ženski- vedno oprostc. Raz ven-tega pa ji mogoče ni bilo tako zelo neprijetno. Ker pa se je vmešal Herbert, je morala <eveda nastopiti. Pu naj bo kot hoče. Treba 2A3 j.- podvizati, kajti Herbert bo brez dovoma takoj vrgel trnek, da ujame zlato ribico.
Zelo ga j<- ve^diio. da bila gospa K lad i na odpoklicana za par minut. Takoj j prijel Brito za roko, poljubil slednjo spoštljivo ter r«kel s svojim najbolj učinkovitim, sniehljajeui:
—	Moja spoštovana, milovtljiva goeapod&na. že več mesecev ča-
Z OGROMNIMI PARHXKI NA OLJI
FRANCE 23.OKTOBRA
PABI8 7. novembra. '
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki In t«ko£o vodi ta 2, 4 ali t oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
i^mm^mmmmmmmm^mmm ALI LOKALNI AGE NT JE m^^^^m^mmam—mrn
Boh d on Lepkij:
Gosji pastir.
Rano zjutraj so ga budili, še predno je vzhajalo solnce. Mati mu je dalif kos; črnega kruha, vrgel si je pr«»ko rame umazano rjuho iz grobega, domačega platna in gnal gosi na pašo. Mnogo jih ni bilo. Stara pepelnatosiva in dve mladi zelenkasti goski. V njegovo srečo se jih to leto ni več izleglo. Stara gos se j»» zibala resno, privzdignjene glave — prav dostojanstvena gospa ! Xista se pa mladi dve gos k i ponašali materi primerno. Vedno sla postajali, se radovedno ozirali, hoteči ali nazaj na domače dvorišče ali pa sta se izgubili v visoki travi. Mati goska je bila huda nad njih nedostojnim ponašanjem in je besno sika-la in forfotala s perutmi. Ilrvnu-njo se ni menil za njih početje. Sploh ni vedel, čemu ga budijo vsako jutro tako zgodaj in zakaj ga pošiljajo v takem hladu ven na polje, ko se znajo goske pasti same, brez njega, same čebljati po vodi in se zvečer vračati domov.
"Kajne, sivka.'" jo je resno vprašal. Stara goska je molčala. "Kajne, sivka."' je glasneje v-prašal in jo ošvrknil z bičem.
Sivka je sfrfotala s perutmi, o-krenila svoj dolgi vrat in zagaga-la svoj glasni: " G e, ge, ge!"
'*Xo, vidiš, ti neumna goska!" je odgovoril Ilrvnjuno in ni dalje
kam na priliko, da se opravičim pri vas, da sem se dal takra.t v par- vpraševal, ker hotel je malo zas-
pati. Znal je namreč svoje goske gnati na pašo in s{>otoma spati.
čez
kiu zavedi od svoje strasti k nepremišljenemu koraku. To sem />• neizmerno obžaloval. Tudi danes ne morem navesti v opravičilo drugega kot to. da me je vaša osebnost sprasula ob razami. Prosim vas Zaprl je oči. potegnil rjuho skesano odpuščan ja. Dovolite mi, da popravim v bodočnosti svojo 'glavo, domišljujoč si, da spi. Ga-2moto z i* izmerilo udano^tjo.	Ujj je z nogami po mrzlem s|x>mla-
Brita je videla v teh besedah le stremljenje, da si zagotovi za'danskem blatu in tako dospel do
potoka. Sele tu je odprl zas~pane oči in se vzdramil. Bil je prepričan. da se je prespal in da noče več spati.
Obrežje tega potočka, ki je žuborel po umazani, močvirnati strugi, je bilo na tem mestu naj-
bodočiio^t sonodniške odnošaje. S prijaznim smehljajem mu je dala roko ter rekla:
—	Oba hočeva pozabiti, kar se je pripetilo.
Poljubil ji j" zopet roko ter rekel <|>o dolgem, očarujočem pogledu :
—	Srčna hvala, milosti j i va gospodična. Zelo srečen sem. da ste mi odpu.^ila.
Ker se je medtem vrnila gospa Klavdiua. <ni mogl še nadalje j bolj poraslo s travo. Onstran po-k ova t i železa. Vprašal je, če bo^ta dami zvečer v gledišču in ko jo toka je bilo še nekaj zapuščenih, govpa Klavdiua pritrdila, je prosil za dovoljenje, da sine priti v ložo. S čudnim smesljajem je stara dama to dovolila.
Ljikbeznjuvo, viteški in spoštljivo se j« nato poslovil.
Goupa Stetiski i< zrla za njim s sarkastičnim izrazom, položila svojo roko na ranij* Brite ter rekla z zaničljivim smehljajem:
—	K temu sorodniku ti pač ne moreni če.-rtitati, Brita.
Mlada dekl i ca se je zamišljeno ozrla vanjo.
—	Mogoče je manj si ah kot lahkomlšljen.
Gospa Klavdiua pa je zmajala z glavo.
—	Jay. m bdim nasprotno. Bolj slab je 'kot la-hkomišljen. Smatram ga zelo preračunljivim. Vem o mjeun vMč kot mi je ljubo. Bodi pametna, dele in drži tega sorodnika v priommi raadalji. Hvala Bogru, da ti Herbert bolj ugaja kot pa cm m v tem si mojega okusa.
XIX.
Ko je dospel popoldne Herbert, ga j* sprejela najprvo gospa Klavdiua sama.
Odkrito in pošteno je priznal Herbert stari dami, da je prej. šnji večer, potem ko se je poslovil od Brite. izvedhil od svojega strica, ina kak način se bodo izpremenile razmere Bnite. Povsem brezobzirno je slikal svoj.* občutke. Rekel ji je, kako tožko mu je bilo zjutraj nastopiti taiko. da ni Brit« ničesar zapazila.
—	Čeprav ne more v*e to uplivati na mojo ljubzen, milostiji-va gospa, bi mi bilo vendar ljubše, čt? bi mogel rein Briti, kako stoji zadeva. Ali vam je dosti na tem. da Brita še ne izve, kaj ste dodoT Čili glede njene bodočnosti? — je rekel konečno.
Gospa Klavdiua je zamahnila z roko, kot v odpor.
—	ne. dragi Herbert. Brita ne »me še ničosar izvedeti. Ja^ vem, da >*e ljubili Brito, predno sem Se jaz sama vedela, da bo po^ stala moj dedič. Tudi vera Brite v vas bi ne bila omajana, če bi ji povedali, kar ste včeraj zvečer izvedeli od svojca strica. Me žen-ske pa smo skrajno občutljiva bitja. Iz lastne žalostne izkušnje vem, da si ustvarja človek v kakem nesrečnem trenutkiu najbolj čud-nr misli. Brita ne >me imeti niti najmanjše prilfke, da bi si kedaj pozneje domišljala, da so njene iapremenjene okoliščine uplnvale na vaše akiepe. Vidite, dragi Hert>ert, nezaupanje tiči nam ubogim bogatim ž nskam v krvi, — to je prekletstvo denarja. Tudi sedaj jc zadnji ostanek nezaupanja, ki me je napotil, da Briti ne sporočim/ da bo podedovala vse po meni. Prepričati se hočem najprvo, če bi njena ljubeeen veljala mefli tudi v lučaju, da bi jaiz ne imela denarja, da ga ji za]vmrtim. Va«m dvema ni treba misiKti na nič druge ga kot ijubezen.
k '«i
(Dalj* prihodnjih)
je bilo se nekaj zapusi razdrapanili koč, ki so se polagoma izgubljale v skrivnostnem gozdu in še dalje v prostrano polje.
Z vriščem se je spustila stara goska v potok in mladi dve za njo. Hrvnunjo je molče stal ua obrežju. Komaj je bil malo večji kot njegova sivka, sličen veliki kepi umazano črne prsti in neokreten. Edino njegove velike oči so žarele kakor oglje. Izven teh oči ni bilo na njem nič pomembnega, kvečjemu še njegov, kakor boben napeti trebuh.
Stal je nepremično in se oziral okoli. Siva megla se je vlekla ob potoku in dajala vsi okolici tajin-stven izraz, da je človeku postalo skoro tesno pri srcu. Narava je bila videti, kot da se je pomlad zakasnila. Po mlakužah močvirja so se potikale lačne in shujšane štorklje, po grmov i h se je oglašalo čivkanje prvih ptičev. Hrvnu-nju so se smilile te ptičke, rad bi jim dal par drobtinic od svojejra kruha, a niti en ptiček ni prišel k' njemu, jesti ga jc moral sam.
Kjegov kruh je bil črn, iz debelo mlete moke, ki so jo mleli z ročnim mlinom. Večkrat mu je obtičala v zobeh ostra ržena pleva, da, včasih celo kak kamenček. Hrvnunja niso motili taki vsakdanji pojavi. -Nikdar bi si ne mogel-mislit i, da jedo drugi, boljši, na primer -bel. ali celo maslen kruh. Spominja se pač nekdanjih dni, ko mu je mati priaesla iz mesta žemljico ali celo presto. Toda to je zanj ^.minilo ker sedaj pri« naša mati	pnboljške samo
mali Maruni in Se tej zelo redko.
ke drobtinic pa je metal med gosi in zleknil po travi. Po obrežju je pihala močna sapa. zato- je zlezel nižje k potokn.
Sedaj mu je veter pihal samo v glavo in privzdigoval očetovo kučmo. Potisnil jo je krepko na oči, se zavil tesno v rjuho in pritegnil noge k sebi. Za trenotek ga je zazeblo, kmaln pa mu je odleglo, ne vedoč, ali greje on zemljo ali zemlja njega. Počutil se je povsem dobro: v prsih in rokah. Za noge se ni brigal, ker bila sta pri njem tako neobčutljivi, kot dve prosto viseči palici. Umazani, suhi. z velikimi, narazen raizprečetnimi prsti in s trdimi stopali, so sličile skoraj bolj krempljem roparskih ptic kot pa človeškim nogam. Xič ga ni oviralo pri hoji, niti ostro kamenje ali nežna trava, niti vroči pesek ali mrzlo blato; še celo po strmičnem polju ni čutil nobenih bolečin.
Privzdignil je visoko rame in se zamislil. Premišljeval je. od kdaj že goni te goske na pašo in kako dolgo jih bo še moral. Trudil se je, da bi izračunal; a kako ■bi, ko je znal Šteti samo do pet in ni nikoli vedel, ali sledi toiMk sredi.ali sreda torku. In navsezadnje, čemu toliko računanja? Goni jih že od zadnjih praznikov in usojeno mu je še toliko časa, da dora-ste Maruna. Toda Maruna kar no-, če zrasti. Vendar mora enkrat postati večja; tedaj pa se bo ona zavijala v kosmato rjuho, dočim bo pohajal on za drugim poslom. Mogoče bo obiskoval celo šolo ? . . . Da, taka je ta stvar, malo se bo ukvarjal z domačimi posli, malo pa bo zahajal v šolo.
Kaj je šola — tega Hrvnunjo ni vedel. Videl jo je samo od zunaj. praga še ni nikoli prestopil. Zdela se mu je že na zunaju mikavna. Tudi zvonec morajo imeti, ker ga je že slišal. O ljubi Bog — kak užitek, zvoniti! Kake neumne misli mu blodijo po glavi! Samo starejšim učencem dovolijo učite-1 lji tuintam pozvoniti in to ravno tedaj, če je šoltfki sluga zaposlen drugje.
Kakor pravijo, v šoli tudi tepejo poredne otroke! To pa ni všeč Hrvnunju. ker palice ije bil navajen. Ne da bi hodil a' šolo, ga je smel vsakdo preteffcati . . . Ojoj l Nekoč ga je pač bolelo, a sedaj ne več. Samo zadnjič, ko je po neprevidnosti ubil lonček, ga je mati tako pretepla, da je palico resnično občutil. Še danes ga bolijo črne otekline . . .
Pustimo sedaj to! Ko Maruna odraste, bo vse drugače. Sama, kdaj bo še to
V takem razmišljanju so se Hrvnjunu misli zamotale in po stalo mu je tesno pri sreu. Naen krat je v resnici občutil pravi mraz, resnično samoto — vse svoje gorje. Kmalu pa si je domislil: Čemu se bati? Saj je dan! Še ne kaj časa in vrne se domov. Mat) mu skuha vroče pesn% juhe in krompirja. Spat pojde in jutri za rana pride zopet sem z goskami
Ozrl se je na potok in zdelo se mu je, da ga ne bo nikoli več videl, da, nikoli več! Hrvnunjo je postal silno žalosten!
Ni ga riadrladal toliko čut žalosti, kot čut bolesti!
Dečka je objela v tem trenotku nepojmljiva bolest. Čutil je, kako se mu je pričelo krčiti srce, kot bi' ga kdo tiščal z rokami k tlom, ho-j teč ga ugonobiti. Polalstil ga se je nepopisen strah, grozovit strah.—$ ftOJJSKft Mogoče "zli dtth?"	• : »ftTiA«
Zlega duha je smatral deček
pojav na svetu.~j(trašnejši od smrti.
Kaj smrt! Suha, s Šklepetajoči-mi zobmi in svetlo koso. Pride do človeka — ak! in končano je!
Videl je smrt naslikano v cerkvi, zato se je ne boji.
Toda zli duh, to je strašno.
Zelen kot krastača, z račjim kljunom in mačjimi očmi. Zelo o-studen. Edino Horpvna ga je j znala zagovoriti. "Pusti me!" jwične prositi zli duh. j Ilorpvna pa kriči: "Ven iz telesa. ven iz telesa!" Včasih ga iz-žene. včasih pa tudi ne! I Iz Hvlkovega telesa ga ni 'mogla izgnati; moral je umreti. Hrvnunjo se je tega dobro spominjal. Bilo je prošlega leta ob času oranja. Takrat je obohd Hvlko, poklicali so Horpvno. ki je kričala: "Ven iz telesa !"
Hvlko je rjovel. Horpvna pa ga je gnetla kakor testo v skledi. Hvlko je rjovel vedno glasneje. Tedaj je Hrvnunju v srcu strašno hudo. Tekel je iz sobe in odsih-mal se je bal zlega duha.
Drugi dan je bil Hvlko mrtev!
Mogoče ga je res umoril zli duh!
Čutil je, kako so mu pričeli šklepetati zobje, roke in noge so se začele tresti in v glavi se mu je vrtelo. Ozrl se je na potok, toda tam, kjer bi se morala prelivati njegova umazana voda, je ugledal travnik, in kjer bi moral biti ta, je bil potok. In to se je menjalo eno za drugim!
Kaj početiNič drugega mu ni preostajalo kot gnati goske domov.
Komaj se je privlekel domov, je že kričala nanj mati: "Ti nepridiprav, čemu si prignal goske tako zgodaj domov? Zadavila bi te!"
Toda to ni bilo več potrebno. Njegova duša se je že poslavljala, tftda tako počasi, kot bi ji bilo žal zapustiti to revno telesce.
Skoro tri dni je Hrvnjunjo tirni ral.
Prišli sfr sosedi. zhUsti žene. ki so žalovale in toktžile, toda svetovati kaj pametnega ni vedel nih če. "To je prišlo od Boga," so dejale in konec.
"O, da bi ga Bog le kmalu poklical k sebi! Doma je itak vsem le v nadlego."
Toda Bog ga še ni hotel poklicati k sebi.
"Tako majhen," so dejale žene, "pa ima toliko moči!"
'To je zaradi nje, matere," . . . so si šepetale med seboj, "to »je kazen zanjo!"
Tako so govorile in končno sklenile poslati po šepastega Fedor-ko, ki je bil znan pevec v zboru in je imel sveto pismo.
'On naj pride, da se bo duša preje in lažje ločila!"
In Fedorko je prišel, čital sveto pismo in Hrynunjo je umrl.
Zunaj je postajalo topleje, potoček je žuborel živali ne je, vrbe ob potoku so pričele zeleneti iii dečki so si rezali iz njih vej piščalke. Hrynjuno pa ni več slišal njih igre; odnesli so ga bili tja pod zelene breze.
Na uho njegove matere so prihajale govorice hudobnih ljudi, ki so namiga vale, da je moral umreti sinko zaradi njenih grehov. To ji je bilo zelo neprijetno.
ga je vendar tako ljubila! Da je moral umreti — je bila volja božja. In da je moral gosi pasti — jih je pač moral. Kdo naj bi jih drugi, če ne onf . . . Tako-pride vedno . . . Vsemu, kar se zgodi na svet«, je kriva mati, ah. da, vse samo mati!
tretanjje parniko> Shipping New-
21. oktobra*
Aquita.nl a, Cherbourg: Suffroa, Havre; America, Bremen.
23.	oktobra:
France, Havre;
24.	oktobra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Martha Washington, Trat.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland. Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania. se. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington Bremen; Stuttgart, men.
11.	novembra:
Aquitanla, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 14. novembra:
Leviathan, Cherbourg:
Cherbourg; De Gras-
Antwerp; Mount Clay.
Cherbourg, Cherbourg, 15re-
Cherbourg; Rocham-
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen
25.	novembra:
Mauretania, beau, Havre.
26.	novembra:
Albert EaJIin, Hamburg.
28. novembra:
Homeric. Cherbourg, Suffren, Havre; Amerit-a. Bremen.
1.	decembra:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
2.	decembra:
Aquitan a, Cherb«airs: I">e CSr.tase, Havre; Arabic. Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia, Hamburg.
5. decembra:
I-eviathan. Cherbourg; Paris .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst.
9. decembra:
Berengaria,
Cherbourg.
Cherbourg; La Savoie, dania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen, Bremen.
18.	novembra: Berengaria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland, Antwerp; Hamburg.
Majestic, ! Havre; An-
Westphnlla,
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
10. decembra:
I.uetzow, Bremen.
12.	decembra:
Homeric. Cln-rboiirp::	Savoie,
Havre; Georc«- Washington.	Cht-r-bourR Iirt-men.
13.	decembra:
CVilumbus, Cht-rbourg, Bremen.
16.	decembra:
Mauretania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg .
19. decembra:
Andaniu, Hamburg
22. decembra:
Rochambe&u, Havre.
26. decembra:
Paris. Havre; Cleveland. Hamburg; Pres. Koosevelt. Bremen.
28.	decembra:
Majestic, t herbi.urg.
29.	decembra:
Bt-rlin. Cherbourg, Bremen.
31. decembra:
W.-st phalla, Hamlmrg.
Jedel je pač takžen kruh, ostan- svoji domišljiji za- najstrainejši
Vzrokov, Zakaj bi se Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte.
1.	Hitre zveze med Nev; \ orkorn i;i Jugoslavijo preko I'herbour^ra.
2.	Veliki moderni parniki. udobtu- kabine tretjega, razreda, javni prosiori in pokriti izprehajalni krovi.
3.	Vsaka pomoč od strani našega iz-vežbanega uradnika 11:1 vsem po tovanju med N'cw Vorkotn in Ljubljano.
-i. Uljudna postrežba i: 'omaca hrana po starokrajskem .ičinu. "S Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja.
Potujte na AQl 1TANI.JI. ki otlr':u!i' lz New Y-rka l)KCKMRK.l. v. spremstvu Mr. Alfmlu Murkti»u.
ilnnj. nu.'ejja nvwyerSkegu >tah;i, ali
n:. BKKKNGARJI 0. I) EC KM BRA v n.ri-mstvu Mr. J. HXifra, £lHoa nagega newyorakesa štab*. Vsi potniki so nastanjeni v u«l«t>nih *«>bah z 2-4-C posteljami; posebni prostori zri druiinc.
V. t podrobnosti Rl«'«le \la<l:iih ilnvo'.jenj x:i vrnitev. «.en. voznih listkov Uil.. kpr«i*ajt* 'okalncra nscmii nil pa j.i.-lto nam v svojem maternem jtrxiku. Kupite Karto zu Tja in NuzaJ .T>r Atedlte lienor.
CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y.
Dospela j e
VELIKA
Rlaznikova
Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
$198.—
iz new yorka do ljubljane in nazaj
(Vojni davek posebej)
Nudi se vam izborna prilika, da obiiSete staro domovino, tn se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo Iz Ham. burga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja in <rru-»e Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na
United American Lines
(Hantaan line) Joint Service with
Hamburg American Line
13S<3» Broadway, Hm* York.
Zastrupljenje s pokvarjenim mesom.
ceni
4A3BOLJ*E BLAGO
iz naSe prodajalne na debelo. Lahko dobite celo. pukano in Cisto mehko perje. Mi prodajamo na . debelo ter vedno sveže in Cisto blago, ne pa preležano kot v drugih • trgovinah. ToSiljamo po Ameriki in Kanadi. Pifiite po BREZPLAČNE uzorce perja in druge podrobnosti. .
ALBERT 8TETZ. Dept. 3, 138 Passaic St., Passaic, N. J.
V Baniiesiii i>:i AV^tfakkem .je ot»o»ieio nrtlamo 07 ljutli. ki so rjpilli pokvarjeno meso. Od teli os<-l> j- ena že itnvrla. več pa >-<• jih lm-ri s >i»i rt jo. Wf-.inn obolelih se ini-haja v ljoliiianici.
»teto 1996. Cena komad.
V pratiki je poleg koledarja in raznih »udimivih navedb tudi zgo-v, do vina 200-letnega obstanka. Prva pratika. ji? namreč izuta 1. 1726.
Sloyenic Publishing Co,
83 Oortlandt St., N«w York, N. T.
_ Hjiwn .	(ttAJVHOJJ
ZDBUŽDOH IttlAVAE
1.
Oposorlte tegovos li brtnike, pri kaUrih kupi jrte tU naročat« ta sta i Jjifc poatrelbo »doroljni d* ogMoj0jd ▼ listu "GI« irAmdaV, M Um bo*U
Uprava "CHm Karodft'
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen potovati atari kraj, Je potsebno, da Je na eančno poučen o potnih listih, prt Ua*! In drugih stvareh.
Pejaanlla. ki Tam Jih ■■mnr— dati vsled nafie dolgoletne lakuSnJe Vam bodo gotovo v korlat; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par* •Ure, ki tmajo kabine tudi t III. vaarefto.
Glasom neve aaselnlflke postave.
ki Je stopila t veljavo b 1. julijem 1®24. camarejo tudi nedr^evljam delati dovoljenje ostati r domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj; toaadevna dovoljenja Izdaja gene rahil naselnilkl komisar v Wash lngton. D. O. ProSnJo za tako do veljenje se lahko napravi t odi « New Torku pred odpotovanjem, tet •e poflje prosilcu v stari kraj gla som nanovejie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJOB IZ BTABBGA KRAJA
K«er iell dobiti vorodnlka al svejca la starega • kraja, naj ssm
prej plie ca pojasnila. Ta Jngesla ▼IJa bo prlpušfienlh v prihodnji] treh letih, od L julija 1924 napi« vsako leto po «71 prlaeljeiiceT.
Amerlikl drflavljaal pa aamorif dobiti sem lene in otroke do 18. iS ta krea, da bi blll itetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne itejeje kvoto. StarlSl tn otroci od Ig. n. Ista amerUklh drftavijanev » toW|o prednost .-v kvstL ; Pojasnila.
. prodajamo vi ga; tudi preko Trsta aamnrsje J» goelorani aMaJ potov atL : - —
Frank,Safcser State Bank
82 Oortlandt my, If aw York

-^- v -

k