KLJUB VSEMU -NA BOLJE GRE...
Pregledali smo, kako smo gospodarili v letu 1976 ...
Sredi lanskega leta smo sprejeli družbeni plan občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976 —1980. Res je, da je bil sprejet šele sredi leta, toda v gospodarskih gjbanjih za lansko leto že opazimo njegov vpliv.
Lansko leto gospodarstveniki označujejo kot eno od prelomnih let, saj smo v aprilu uvedli stroge predpise o zagotavljanju plačil, hkrati pa smo začeli vse kazalce gospodar-skih gibanj izračunavati na podlagi plačane realizacije. Ta dva ukrepa sta v prvih mese-cih po sprejetju gospodarstvu, pa tudi ne-gospodarstvu povzročala številne probleme, ki so preprečili doseganje predvidenih sto-penj rasti, hkrati pa so bile primerjave z rezultati v enakem obdobju leta 1975 zelo otežene. Če k vsemu temu dodamo še borbo za stabilizacijo gospodarstva in zelo ostre zvezne predpise glede uvoza, investicij v ne-gospodarstvo in še nekatere druge ukrepe, potem moramo biti z doseženimi rezultati gospodai-jenja v lanskem letu zadovoljni.
Za gospodarstvo in negospodarstvo v lan-skem letu v šišenski občini je značilna visoka realna stopnja rasti družbenega proizvoda — kar za 5,1 odstotka, medtem ko je nominalna stopnja rasti tega pokazovalca kar 17,1 %. Tudi ostali kazalci gospodarskih uspehov so zelo zadovoljivi, saj je rast zaposlenosti zna-šala le 1,7 %, medtem ko je bila z družbenim planom predvidena 42 odstotna rast, pro-duktivnost se je povečala za 3,2 %, realni dohodki pa za 3,7 %. Ob -vsem tem pa je treba povedati, da v družbeni proizvod ni zajet obseg dejavnosti <Jbrtinikov in zasebnih
kmetovalcev, tako da ni možno dati povsem celovite slike o rasti družbenega proizvoda. Celotni dohodek v gospodarstvu je v letu 1976 v občini Šiška znašal približno 15 mili-.jard dinarjev in se je v primefjavi z letom 1975 povečal za 12,8 %. Največji porast so za-beležili v gostinstvu — 19,6 %, manjši celotni dohodek kot leto poprej pa so ustvarili de-lavci v gradbeništvu in komunalni dejavnosti. Delež porabJjenih sredstev v celotnem do-hodku znaša 79%, to pa hkrati pomeni, da se je precej povečala ekonomičnost poslo-vanja. Zato pa je toliko manj razveseljiv podatek, da so TOZD s področja gospodar-stva dosegle le 490 milijonov ostanka dohod-ka, kar predstavlja 81 % v primerjavi z letom 1975. Pri razdelitvi dohodka lahko ugotovimo, da so se pogodbene obveznosti povečaie za 17 % in so znašale 270 milijonov dinarjev, kar za 41,9 % pa so narasli prispevki gospo-darstva interesnim skupnostim s področja negospodarstva, ki so lani prejele 207 milijo nov dinarjev.
Posebno poglavje zase so osebni dohodki. Kar 28 TOZD je prelcoračilo dogovorjeni zne-sek za osebne dohodke v skupni vrednosti 55 milijonov dinarjev, med njimi tudi Viator, TOZD Mestni potniški promet, ki je v šišen-ski občini »ustvaril« kar polovico celotne izgube, ki jo je imelo gospodarstvo. Osebni dohodki so se povečali za 17,6 %, povprečni izplačani neto osebni dohodki pa so znašali 4.225 dinarjev. V plačilnih kuvertah so naj-več prejeli delavci v prometu — povprečno (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) po 5.267 dinarjev, najtanjše kuverte pa so imeli zaposleni v komunalni dejavnosti. V njih je bilo povprečno le po 3.099 dinarjev. Posebej razveseljiva je stopnja zaposlovanja, saj se je v gospodarstvu na novo zaposlilo le 182 delavcev, kar pomeni le 0,7 % pcrve-čanje. V šišenskem gospodarstvu je bilo v lanskem letu zaposlenih 25.626 delavcev.
Amortizacija se je lansko leto povečala za 15,8 %, delovne organizacije pa so razpolagale z osnovnimi sredstvi v vrednosti 5,9 milijarde dinarjev, vendar pa moramo ob tem ugoto-viti, da se je iztrošenost osnovnih sredstev povečala, kar seveda vpliva tudi na rezultate proizvodnje in stroške te proizvodnje.
Lansko leto je z izgubo zaključilo svoje poslovanje osem TOZD, ki so skupaj »ustva-rile« 15 milijonov izgub, vendar pa so vse izgube že pokrite.
Najbolj veseli pa smo prav gotovo lahko z rezultati zunanjetrgovinske menjave, saj je uvoz šišenskih delovnih organizacij še vedno manjši kot njihov izvoz (izvoz 1.278,5 milijona dinarjev, uvoz pa 997,3 milijona dinarjev). Res je, da nismo izpolnili planskih predvi-devanj glede izvoza, saj smo izvozili le 96,4 % predvidene vrednosti, zato pa smo v uvozu »zaostali« kar za 24,3 točke za planskimi predvidevanji. Precej manj ugodno pa je regionalno razmerje uvoza in izvoza, saj sla-bo polovico izvozimo na zahodno tržišee, toda od tam uvozimo kar 90,9 vsega uvoza.
In še nekaj številk s področja negospo-darstva: celotni dohodek je porastel za 48,1 % — njegova vrednost je 331 milijonov dinar-jev, amortizacija za 143 %, v negospodarstvu je bilo zaposlenih 1.983 delavcev, ki so po-vprečno zaslužili po 4.226 dinarjev (največ v znanosti — 5.099 dinarjev, najrnanj pa v kul-turi in prosveti — 3.504 dinarje), zaposlenost pa se je povečala kar za 15,6 %. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo, da so se osebni dohodki v družbenih dejavnostih povečevali z manjšo stopnjo kot življenjski stroški. Stroški so po-rasli za 13,2%, osebni dohodki pa za 11,8%.
Na vse te podatke za negospodarstvo pa moramo gledati z določeno rezervo, kajti v njih ni zajeto zdravstvo, ki ni pravočasno dostavilo svojih bilanc, hkrati pa moramo ob tem upoštevati tudi veliko število novih objektov, pa statusne spremembe v raznih delovnih ongaiiizacijah (v Leku nov TOZD Razvoj)...
Vsi ti podatki in številke kažejo, da smo v šišenski občini v lanskem letu naredili pre-cejšen korak naprej pri stabilizaciji gospo-darstva, da so napori, ki so jih vlagale druz-benopolitične organizacije in delovni ljudje obrodili bogate sadove, saj vsi vemo, kako zaskrbljeni smo bili nad šišenskim gospo-darstvom ob lanskem polletju, pa tudi pri devetmesečnih obračunih slika ni bila kaj dosti bolj rožnata. Gospodarstvo je ob koncu leta napelo vse sile, da je ujelo poslednji vlak in doseglo rezultate, ob katerih nikakor oe smemo biti nezadovoljni. Seveda pa še vedno obstajajo številne notranje rezerve, -ki bi jih veljalo izkoristiti, predvsem bo treba bolje izkoristiti delovni čas, hkrati pa teme-ljito analizirati poslovanje vseh tistih delov-nih organizacij, ki že več let poslujejo na robu rentabilnosti. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo tudi, da nelikyidnosti skoraj ne poznamo več, da so novi predpisi o zago-tavljanju plačil dosegli svoj namen, da so se izgube občutno zmanjšale (za dve tretjini) in zato bi lahko le želeli, da bi se tak trend razvoja šišenskega gospodarstva nadaljeval tudi v letošnjem letu.
OBVESTILO
Občinski štab za vpis posojila za ceste SRS sporoča vsem vpisnim me-stom, da lahko od 20. 3. 1977 dalje dvig-nejo pri vseh poslovnih bankah obvez-nice prve serije vplačanega posojila za ceste.