Gradivo, ki ga tu priobčujem, sem posnel v ljub ljanskem mestnem arhivu iz t. zv. »Auflgab Buech-er«; to so knjige, kamor je vsakokratni mestni blagajnik zapisoval izdatke. Ohranjene so od 1. 1581. do 1. 1775. razen za leti 1583. in 1604., ki so izginile neznano kam. Pregledal sem knjige o mestnih izdatkih do začetka tridesetletne vojske, torej do 1. 1618. V knjige o izdatkih so vložene razne prošnje, na slovljene na mestnega župana in na magistrat. Ohra njene so šele od leta 1592. naprej. Zato iz prejšnjih let nisem mogel dosti zvedeti o potovanju skozi Ljub ljano, čeprav so knjige o izdatkih ohranjene, ker je zabeležen le izdatek z imenom prejemnika in včasih tudi njegov poklic. Početki Ljubljane so zaviti v temo zaradi pomanj kanja virov. Prvič se imenuje 1. 1144. »Laibach«1. španheimec Ulrik je sredi 13. stoletja pripomogel, da je Ljubljana postala in ostala prva med kranjskimi mesti.2 Važnost in pomembnost Ljubljane v srednjem veku nam priča tudi dejstvo, da so Ljubljančani druga mesta na Kranjskem imenovali le Filialstadte (po- družna mesta), medtem ko se Ljubljana vedno ime nuje Hauptstadt.3 Zato je razumljivo, da je skozi Ljubljano potovalo mnogo več potnikov, romarjev, študentov, vojakov itd. kot skozi druga naša mesta. Kdor koli je hotel dobiti od mestnega magistrata kako podporo, je moral vložiti prošnjo. Ta usoda je doletela torej tudi slehernega potnika, ki ga je pot zanesla skozi Ljubljano in ki je hotel, da mu ljub ljansko mesto pomaga z gmotnimi sredstvi na njego vem potovanju. Prošnje so bile pisane deloma v nem škem, deloma v latinskem jeziku. Naravno je, da je vsakdo, ki je pričakoval od magistrata podpore, na pisal prošnjo v kolikor mogoče svečanem tonu. Po sebna značilnost teh prošenj so naslovi, s katerimi so potujoči obdajali mesto Ljubljano, njenega župana in mestni svet. Prošnja, namenjena mestnemu svetu, je bila primerno zložena in včasih celo zapečatena. Na zunanji strani so se brali visoko doneči naslovi na mesto, župana in svet. Skoraj isto se je ponovilo v začetnem delu prošnje same. Kot primer, kako je taka prošnja izgledala, navajam naslednjo, nemško pisano prošnjo v celoti. FRANC SOJER Edl. Ernuest . Fiirsiehtig, Ehrsamb WeiB . gd: [= gnad- iglichen] vnnd gebiettenndt Herrn Eur. V:[est] vnnd wh: [= Weisheit] bitte Ich armer beraubt : vnd betriiebter Mann. Die geruechen mich in Nachuolgenden meinen bitten genedigelich Zuuernemen vnd Zugeehern. Demnach Jungstlich von der Rom. Kay. Mt. [= Ma- jestšit] Rath Camrer vnnd Orratorn Zu Rohm . dem Wol- gebornen Herrn Herrn Leonnharden von Harrach dem Petern Frevherrn q [= etc.]. Ich sambt meinem mir von Gott begabten Ehevveib in dero diennsten nach wienn abgeferttigt vnd Zuraisen verordnet, Ist vnnB laider Gott erbarms auf der RaiB HerauB durch ainen mitgefertten ali vnnser gehabtes vermugen P 200. f. gelt vnd werth ent- fiiert vnd entfrembt worden. Dervvegen wir vnns auf vnnser gehaltne Nachfrag dem Tatter Nach Zuziehen auf dise Strassen begeben . Vnd hieher verfiiegt . Vnnd auf vnnser grosse entblessung der Zerung . haben wir vnns vmb ain Khlaine aufhaltung mit diennsten bevverben. Vnd solehes vnnser vngliikh meinen genedig herrn P Rohm Zuberichen . vnd dariiber Anntvvorth vnd verer Ver- ordnung Zuerwartten gedrungenlich alhie bey Herrn Stattschreiber mit verrichtung seiner Schreiberev ein Zeit vnd biBhero . bloB vmb die Narung erhalten muessen. VVeilen Er aber seines Ambts bevvusstermassen entlassen . meiner verrer nit bedurfftig. MueB Ich mich auch weiter (wie Ich khann) bevverben. Vnnd obwol Ich gern main vorhaben furnemen wolte . bin Ich abuerstannden der- massen an Zerung so gar bloB . das Ich gedrungner Nott alle guette frombe Catolische vnd Cristliche Herrn vmb hilf vnd befurderung anrueffen vnd bitten mueB. Dero- halben langt an ein Er : Mag : sament vnd sonderlich als Gotts Barmherzige Herrn vnd Notthelfer . aller betriiebten. Die geruechen mit einer genedig Mildreichen befurderung . es sey dann Vndter disen mit meinen geringen diennsten oder qualiteten selbs . oder Zu fortsezung meines gesuech : Vnd erhaltung Ehr Vnd guetten Tugenden . Vnns Zu gna- den begegen Vnd Zugewhern gedenkhe . wie wir vnnB in dero Schuz vnd milde dann vndtertheniglich beuelhen vnd getrosten. Solehes werkh vviirdt Gott der Allmechtig auf vnnser Gebett . Ime selbs Zu lob . Vnd seinen Kindern Zu hilf fiir ein angenembe Barmherzigkhait erkhennen vnnd in annderweg Vmb Eur Vest vnd.wh: erspriessen lassen. (Sledi še kratko priporočilo v italijanskem jeziku.) Eur V . Vnd Wh . Gehorsamb : Vnd die miiettiger Armer Dienner Salomon Verndl von Meran in Tyrol. POTOVANJA SKOZI LJUBLJANO MED LETI 1580. DO 1618. IN PODPORE NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU 21 Na zunanji strani prošnje se bere: An die Edlen Er- nuesten Fiirsichtigen Ersamen vnd weisen Herrn . N. N. Burgermaister Richter vnd Rath der Statt Laybach. (Pod tem je napisana rešitev prošnje.) Ain E. Radt tregt mit dem Supplicanten des Ime Zuege- standenen Vngliikhs VViillen , Ain treulihs mitleiden . Wie Ime dan demselb mit gebiierlieher Ergezung gern Ent- gegen gechen Wollthe, Saytemal Aber soliches, der Vil- feltig Aufigab mit wellichen dise Statt Vberchaufft, nit beschechen mag, Vnnd er Supplicant, deninechst bemeltes Rath genaigten "VVillen Zu Ime spiiren, So solle Ime Herr Ober Statt Camrer Von gemainer Statt wegen Viier gulden Rainisch Anchendigen, die sollen Ime khontftig In seiner Ambts Raittung fiir guett Aufigab Passiert Vnnd Ange- nummen \verden, datto Laybach Ara Radthaufi den 23 May Anno 94- Vinturino Tranisano Purgermaister4 Za primer latinsko pisane prošnje naj navedem prošnjo, ki jo je vložil na ljubljanski mestni svet neki študent 27.jan. 1607. t Admodum Humanissime Dne Dne Proconsul, Ceterique Consules Clementissimi, Conscendens Ornatam Inclytamque Ciuitatem Labacen- sem, humiliter Magnificentys vestris supplicare uolui, qui accepta licentia una cum benedietione, a R"tissimo eppo Diocaesis nrae Culmensis5 cupio inuisere et exosculari Almam Vrbem Romanam ibidemque negotia quaedam (hoc est in statu spirituali) peragere, quo tandem facilius animi desideria expleam, Ad M. V. innatamque in pauperes Clc- mentiam confugio, ut a!iquo leuamine itineris tam lon- gissimi subuenire nonn dedignentur, retribuet id Deus oium bonorum Largitor ac Remunerator, Mearum uero etiam interim parteum erit (quando aliud non Iicet) tan- tum pro Magnificentys Vestris Deum assiduis supplicare T>cibus, ut eas nobis quam diutissime seruet Incolumes, Magnificentiarum \'um Clientissimus Exorator Andreas a golub Religiosus Almae Academiae Cracouiensis Artium et Philosophiae Raccalaureus sacraeque Theologiae studiosus, Nationis Pruthenorum (Na naslovni strani:) t Nobilibus, Praeclarisque, Amplissimis, Prudentissimis, Pys, Fautoribusque liberalium Artium, Primatibus, Consu- libus, Senatoribus, Praestantissimae Ciuitatis Labacensis, nec non Mecenatibus, Propagatoribusque pauperum mise- rorum Catholicissimis Offei-itur supplex libellus" Neki romar imenuje mestne svetovalce celo »Ara- plissimi ac Ornatissimi Dni Senatores Dni D. longe Clementissimi.«7 Zopet drug popoten študent je svetovalcem takole pokadil: »Generis splendore, grauitate, prudentia, No- bilissimis, Amplissimis, prudentissimis viris; D. Con- sulibus, judicibus, et senatoribus uniuersis et singulis huius inclytae et laudabilis reipublicae Lobachensis, dominis meis summo studio et obseruantia omni, semper colendis gratiam Dei et perennem foelicita- tem.«8 Nekdo drugi, ki ga je tudi pot zanesla skozi Ljub ljano, naslavlja svojo prošnjo »Dnis Consulibus Prae- tori caeterisque Patribus Conscriptis . .. Maecenati- bus meis.«9 Dva druga študenta nazivata mestne svetovalce »... praecipui Domini, Domini, Consules, Iudices ac Senatores Metropolitanae huius Ciuitatis Labacensis in Archiducatu Carniae.«10 Vse potnike, ki so potovali skozi Ljubljano med leti 1581.—1618., sem razdelil na več skupin. Prvo skupino bi tvorili študentje. Glede popotnih dijakov imamo precej zapiskov v knjigah o izdatkih že pred 1. 1606., vendar pa o njih ni mogoče kaj natančnejšega povedati, ker so vse tozadevne pobotnice izgubljene. Prva nekoliko bolj važna pobotnica o potujočem dijaku je ohranjena iz 1. 1606., 26. maja. Tega dne so se zglasili na magistratu trije študentje, župan sam je napisal nalog blagajniku, ki se glasi: »Von Eines Ersamen alhierigen Magistrats wegen . vvierdet hiemit dem Ehrnuesten fiirnemben herrn Cazian Thomcder, Ober Statt Camrer anbeuolhcn . Das Er Zaiger disen dreyen Studiosi Namens Vitus Bater, Andreas Boety . vnd Andreen Karahs . Zu ainer Ritter Zehrung beuent- lichen . Ain gulden reiniseh, dreissig kreizer auBzell vnnd raichen thue . Die sollen Ime herrn Statt Camrer in khunfftig seiner Camrer ambts raittung hierauf, tur guet AuBgab Passiert vverden. Lavbach den 26 tag May, Anno 1606. Podpisani so Mihael PreiB . der Zeit Burgcrmei- ster alda; Hanns VVodopiuz; Hanns Sonnze; Hanns Khundtner; Achaz Ambschll.11 Iz pobotnice se vidi, da so v tedanji dobi precej čislali potujoče študente. Nalog blagajniku za izpla čilo so namreč podpisali poleg župana, ki je take stvari navadno sam podpisoval, še štirje drugi možje, člani mestnega sveta. Sličnega primera nisem nikjer drugje dobil. Možje, ki so ta nalog podpisali, so bile same znamenite osebnosti tedanje Ljubljane. Michacl PreiB je bil večkratni župan; Hanns VVodopiuz je bil tudi župan (1. 1607.), prej pa mestni sodnik; Hanns Sonnze je tudi znana osebnost tedanje Ljubljane. Bil je večkrat župan. Pisatelj Tavčar je napisal o njem zgodovinsko povest »Janez Solnce«, ki obravnava mo tiv, ko se Janez Solnce poroči s padarjevo hčerko in ima zato neprilike s plemstvom. Hanns Khundtner je sicer manj znan, omenja se pa tudi večkrat; Achaz Ambschll se prav tako večkrat omenja v občinskem sejnem zapisku. Zanimiv je naslednji primer. V knjigi o izdatkih za 1. 1608., fol. 30, beremo: »Den 25. Marty hob ich ainem gefangenen Namens hanse Trothenius auf EEM be- felh laut N 19 Pargelt geben 1 gld.« K tej zabeležbi je ohranjena pobotnica — prošnja nekega potujočega študenta. Sam se je podpisal »Vestrae amplitud obser- vantissimus Johannes Trothenius ex interiori Saxonia ortus et hoc tempore studiosus peregrinans.« Takoj v začetku prošnje navaja misli rimskega državnika in slavnega govornika M. T. Cicerona, katerega imenuje »Eximius vir et latinae linguae parens«. Pravi, da Cicero v knjigi De officiis (»in suo libello, quem offi- ciorum intitulat«) naglasa, da ni za bogatega človeka nič častnejšega kot da pomaga revnim zlasti potujo čim. Dalje pravi: »(nescio quo fato) huc ad vestra rem puhlicam inclvtam contra omne spem et opinione meam veni de longiquo, non solum paupertate onu- stus, sed etiam a patria mea dulcissima tam procul remotus, vt de illa nulla salutis meae spem modo ca- pere possim, sed quo necesse habeam ad alios bonos et viros humanitate praestantes et insignes confugere, 22 et ab illis solatium et aliquid leuationis meae calami- tatis petere.« Te besede nam pokažejo v bistvo teda njega načina študentovskega potovanja, šli so potujoči dijaki daleč naokrog. V tem primeru je prišel notri iz Saksonskega. Oglasil se je že tudi v drugih kranj skih mestih (»alys ciuitatibus huius inclitae prouin- ciae Kraniae«). Pravi, da se mu na Kranjskem godi slabo, ker ne zna jezika, ki ga govore tukajšnji ljudje (»regionis lingua vernaculam no tenenti«). Zatrjuje, da bo Bog vse povrnil in se sklicuje celo na kralja Salomona »et vt Salomon rex in suis prouerbvs lo- quitur, Quodcumque tu egeno dederis Deo mutuo das, qui duplo tibi restituerit.«« Iz te prošnje vidimo, da Johannes Trothenius ni kakor ni bil kak ujetnik (turški), kakor je to zapisal tedanji višji mestni blagajnik »Herr Joseph Machar- tschitsch« (Mohorčič) v knjigo o mestnih izdatkih, ampak je bil potujoč študent — «studiosus peregri- nans«, kakor sam pravi — doma iz Saksonske. Da je mestni blagajnik ta izdatek napačno vknjižil, si mo remo razlagati s tem, ker najbrž ni razumel latinskega jezika, v katerem je prošnja spisana. Za takratnega mestnega blagajnika namreč ni bilo treba kake po sebne izobrazbe. Bil je sicer član notranjega sveta, toda za sprejem med notranje svetnike — »Herren Zwolfer«, kakor so se člani notranjega sveta imenovali — ni bila merodajna izobrazba, ampak ugled in bo gastvo. Da pa je Jožef Mohorčič tega popotnega štu denta zapisal kot ujetnika, si je možno razlagati tudi s tem, ker je imel opravka neposredno pred tem iz datkom z več ujetniki, ki so dobili podporo, oziroma prispevek za odkupnino iz turške sužnosti. 27. junija 1608. so dobili štirje študenti podporo 1 gld. Njihova prošnja na magistrat je zelo kratka. Glasi se: . . _„. Aequissimi Dni Patroni Benignissimi Missi in Italiam ad studium generale omni opc su- mus desumti . petimus itaque cum alys duobus pe- regrinis aliquod viae subsidium. F. Senmienus ex ordine F. Georgius praedicatorum Jacobus Sadocki Joannes Zwonimski12 Bili so to redovniki, ki so šli v Italijo študirat. Ordo praedicatorum je dominikanski red ali red propoved- nikov. Ustanovil ga je 1. 1220. sv. Dominik. Ta red je gojil predvsem cerkveno govorništvo. Da bi hodili gori omenjeni dominikanci po Slovenskem z namenom pridigovanja, ni mnogo verjetno, ker sami pravijo, da so poslani »in Italiam ad studium«. Prošnja, ki so jo vložili na magistrat popotni domi nikanski študentje, je kratka, iz česar sklepamo, da so se najbrž osebno pogovorili z županom, oziroma njegovim namestnikom in da je bila pismena prošnja le formalnost. Da tedanji mestni blagajnik ni razumel latinščine, vidimo tudi iz tega, ker je tudi za ta iz datek navedel napačne podatke v knjigi o mestnih izdatkih. Tam namreč stoji zapisano, da je dal denar »einem Pilgramb«. 14. jan. 1611. se je oglasil na ljubljanskem magi stratu študent »Ludovicus Musculus Battenburgensis13 Halus (?)«. Ta je mislil najprej potovati samo iz Prage v Gradec. V Gradcu je skušal dobiti kako službo učitelja (»eine Condition oder paedagogiam«)«. S tem si je hotel opomoči, da bi mogel svoje študije nada ljevati (»Studia continuiren«). V Gradcu ni dobil za želene službe. Kot vzrok navaja sam »per iniuriam lortunae«. Usoda mu torej ni bila naklonjena. Vendar se je ojunačil in šel v Rim, kjer je hotel nadaljevati svoj študij v svojo korist in v korist splošnosti (»mei- nes Vndt gemeines Nuttzens«). Pot ga je nanesla skozi Ljubljano. Tu se je ustavil in prosil, naj mu pomagajo »mit einem geringen Viatico«.14 13. maja 1611. se je zopet oglasil neki študent. Pod pisal se je »Amplitud . et Prudentiae V. Addictissimus cliens Nicolaus Ludovici Macio Vari«. Napisal je v latinskem jeziku prošnjo, ki jo začenja z navedbo pregovora (»In trito ac sermone pervolgato dicitur proverbio: durum telum esse necessitatem«). Potoval je okrog po svetu in iskal službo (»conditionem«); najraje bi seveda dobil mesto učitelja (»paedagogi- cam«). Ne pove nič, od kod prihaja in kam gre. Bil je pač eden izmed potujočih študentov, ki so hodili okrog, kamor jih je zanesla cesta.15 1. avg. 1611. so podarili ljubljanski mestni očetje 1 gld. »einem Studenten«. Iz prošnje, ki jo je ta štu dent vložil na magistrat, je razvidno, da je bil to »Bla- sius Vitus pauper et egenus Clericus et lib : art : stu- diosus«. Za seboj ima že pot iz Gradca na Dunaj in od tam po raznih ovinkih na Kranjsko. Pripoveduje, da bi zopet rad prišel v svojo domovino, kjer bi bil posvečen za duhovnika (»ut saeris ordinibus initia- rer«). Toda usoda mu ni bila naklonjena. Na potova nju ga je zadela nevarna bolezen (»in morbum peri- culosum in via incurri«), ki ga je zadržala za šest mesecev, med tem je moral celo osem tednov nepre stano ležati (»per oeto continuas septimanas lecto adeo affixit«), tako da je že zdvajal nad svojim živ ljenjem (»ut de vita mea conclamaretur , desperare- turque«). Svojemu gostitelju je moral plačati 34 fl. (»florenos«). Da je zmogel to poplačati, je moral prodati celo svoj plašč (»pallium) in vse, kar je imel. Zato prosi mestne svetovalce, naj mu pomagajo, da si bo mogel zopet nabaviti plašč in se vrniti v svojo domovino, da prejme svete redove. Iz vse prošnje diha iskrena želja tega študenta po mašniškem posve- čenju.16 19. avg. 1611. so mestni očetje zopet naklonili dve ma študentoma 1 gld. Prošnja je latinsko pisana. V njej se bere: »Magnificos ac consultissimos ciuitatis Labiensis DD. pro aliquo viatico humiliter orat ho- nestus nobilis Joannes Bartholomeus Vander cum socio suo«. Dalje pravi, da sta bila »nuper ad oeto menses in Flandria«. Tudi po Brandenburškem sta potovala. Kam gresta, ne povesta.17 17. jan. 1. 1614. je bilo ukazano višjemu mestnemu blagajniku Adamu Eppichu, naj izplača 1 gld. »pro Alemosina« nekemu študentu, ki se je podpisal na prošnji »V. D. Nobilibus humillimus cliens Christo- phorus Marb, philo : Baccalaureus«.18 Zanimiv je začetek prošnje, ki se glasi: »Quam uaria quamque diuersa sit rerum Dna fortuna ipse inter alios testis esse possum occulatissimus«. Pravi, da je doma z Dunaja (»Viennae ortus«), kjer je bil lepo vzgojen, nato pa že v mladosti zapeljan med slabe ljudi. Za pravil je vse svoje premoženje (»in sumpto amplo pa- trimonio«). šel je po svetu in pot ga je zanesla tudi 23 v Ljubljano, od koder želi odpotovati v svojo domo vino. Potoval je torej na Dunaj.18 8. dec. 1614. je bila dana podpora 30 kr. »Einem armen Studenten«. Bil je to Georgius Ferrer Bauarus Sacrorum ordinum minorum Accolvtus«.20 Po rodu je bil torej Bavarec. V uvodu nemško pisane prošnje želi magistratu »alle gliickliche prosperitet«. Pripo veduje, kako je študiral, nakar ga je popadla bolezen in moral je odstopiti od svojega namena, da bi namreč postal duhovnik (»von meinem proposito (dem Geist- lichen standt ein Zunemen«), Kasneje je šel po svetu. Na svojem potovanju je prispel tudi skozi Ljubljano, kjer je na magistratu poprosil za podporo (»Zuc Subleuierung«).21 4. febr. 1615. sta se zopet oglasila 2 študenta. Pod pisala sta se »Nobilissimarum Magnificarum Do mi- nationum Vestrarum Humillimi Clientes Simon Kar- manskv Phvsicus Balthasar Lehman Saxo Magdebur- gensis ad fidem Catholicam Graecv conuersus Pere- grini ambo.« Spisala sta prošnjo v lepi latinščini. Bila sta sedaj na romarski poti v Rim »ad limina BB. Aplorum Petri et Pauli.« Prošnjo sta zaključila z be sedami »Aeternam mercedem a Deo, a nobis tantam quanta potest esse, gratitudinem recepturi«. Mestni blagajnik je vbeležil zanju izdatek »Anderhalbe gul- den) (1 gld. 30 kr.), in sicer »Zu ainer Ritterzerung«.22 Mnogo študentov je potovalo samo zaradi zabave in da so videli tuje kraje. Bili pa so med njimi tudi taki, ki so imeli resnejše namene, šli so namreč štu dirat na tuje visoke šole. Največ onih, ki so potovali skozi naše kraje, je šlo v Italijo, v »klasično deželo znanstvene in umetniške izobrazbe« v 17. in 18. sto letju.23 Tam so bila sloveča vseučilišča v Padovi, Sieni, Parmi, Bologni. Tudi mnogo Slovencev se je izobrazilo na teh univerzah. Druga skupina potnikov skozi Ljubljano so bili pevci in godci ter popotne igralske družine. Ta način potovanja je bil zlasti priljubljen v srednjem veku, pa tudi v prvih desetletjih novega veka. V mestnih knjigah o izdatkih med leti 1581. do 1618. sem naletel na dva primera posameznih potujočih pevcev in na eno družbo. 17. febr. 1612. je zabeležen izdatek 4 gld. »einem Musico«. Prošnje ni nič. Ohranjeno je le županovo nakazilo blagajniku Adamu WeyBu, kjer pravi, da je magistrat poklonil podporo »Christiano Hartmanno, Musico et Studioso Zu ainem Viatico vnd Zehrung«. Dobil je izredno mnogo. Povedano ni nič, od kod in kam je potoval, vsekakor pa je bil to popotni pevec.2' 6. aprila 1612. je bila dana podpora »einem musico« 1 gld. Bil je to Maximiljan Gloss(er). Kakor sam pravi, je bil »Musicus Instrumentallis et Vocallis«. Hodil je torej okrog in se preživljal s tem, da je ljudi zabaval. Imeti je moral kak instrument, na katerega je igral in zraven je še pel. V svoji prošnji razlaga in toži magistratu svojo bol in težavo. S seboj je imel ženo in otroka. Potoval je iz Kiseka (»Giinspurg«) proti Ptuju (»Betau«). ženi se je prigodila celo ne sreča, da si je zlomila desno roko. Iz Ptuja je potoval proti Gradcu. Tam je peljal ženo k nekemu zdravniku, ki mu je nasvetoval, naj jo pelje v kako zdravilišče, kar je tudi storil. Ker ga pa to mnogo stane, prosi tudi ljubljanski magistrat za podporo.25 Potovalo pa je tedaj skozi Ljubljano tudi več po potnih igralskih družb. V AuBgab Buech de Anno 1600, fol. 29, beremo: »Item einem fecht(er) Namens GabrieleruZechent(er) lauth Rathschlags No 30 geben 5 gld.« Ohranjena je prošnja, ki jo je vložil na ma gistrat »Gabriel Zehenndter Freyfechter«. Pravi, da se je 3 tedne mudil v Ljubljani »das Ich nunmehr in die drey \vochen alhie mich aufgehalten, Vnd diser Hofnung gewest, Ich vuerde mit meiner Frevenkhunst ein Ritter Zorung alhie erobern darmit Ich weiter khomben hette moge(n)«. Dalje pripoveduje, da so mu bile stavljene razne ovire in da pri svojem izva janju ni dobil dovolj denarnih prispevkov. Pravi, da je »auf dero frevem Plaz alhie die fecht Schuell ge- halten, vnnd dero wegcn Von nicmandten einihes Pfe- nings ergozt bin, wie Ich mich sonnssten an Jezo gern Von danen begeben . . .« Igral je torej na prostem, najbrž pred rotovžem. Pravi, da bi šel rad naprej »mit meiner Compagnia«. Torej ni bil sam, ampak je imel s seboj celo družbo. Biti pa je morala to kaka manj premožna družba. Ne pove nič, od kod je prišla in kam je bila namenjena. Mnogo igralskih družb, potujočih skozi Ljubljano, ni zabeleženih, ker pač niso iskale na magistratu pod por. Pa ne samo mestna občina, ampak tudi deželni stanovi so podpirali take popotne družbe. Za 1. 1653. dobimo v registraturnem protokolu deželnih stanov v zvezku za leta 1653. do 1659., fol. 37 a, zanimivo in važno zabeležbo: »Monath Juny 1653—9 (t. j. 9. ju nija) Herr Andree Triller General Einnehmber, sollc denen Commedianten, als der auBlandischen Compa gnia, die Ihnen Verehrten . 25. St . (Stiick?) Silber Cronen . auBzahlen , Und guetmahen.«20 Gotovo so se dogajali taki primeri tudi že pred 1. 1653. Take popotne igralske družine so Ljubljančani več krat dobrohotno sprejemali, ker so jim nudile zabavo in prinesle spremembo v enolično mestno življenje. V poznejših časih so razni nemški in italijanski ko medijanti predvajali svoje predstave v Auerspergovi palači, zlasti na lepem Auerspergovem vrtu. V to sku pino moremo šteti tudi razne glumače, ki so šli skozi Ljubljano in tu razkazovali svojo umetnost. 1 Kos, Gradivo, IV., št. 201. — 2 M. Kos, Zgodovina Slo vencev, str. 199. — 3 Vrhovec, Ljubljanski meščanje, str. 194. — 4 AuBgab Buech, 1594., fol. 37, No. (pobotnica) 13. Priimki Venturini so v Primorju še danes pogosti. Prof. dr. A. Melik domneva v Sloveniji, I., L, str. 366., da so to potomci nekdanjih uskokov, ki so pribežali z juga v naše kraje. Morda je bil tudi ugledni ljubljanski župan Vinturino Tranisano potomec uskokov. — 5 Chelmno na Poljskem ob Visli. — « AuBgaben, 1607., fol. 32, No. 12. — 7 AuBgaben, 1608., fol. 30, No. 2. — 8 AuBgaben, 1608., fol. 30, No. 19. — 9 1611., fol. 30, No. 43. — 10 1615., fol. 24, No. 23. — " AuBgaben 1606., fol. 33, No. 16. — 12 AuBgaben, 1608., fol. 31, No. 36. — w Battenberg leži na Pruskem. — 14 AuBgab Buech, 1611., fol. 28, No. 14.— 16 AuBgab Buech, 1611., fol. 30, No. 43. — lli AuBgab Buech, 1611., fol. 31, No. 62. — » AuBgab Buech, 1611., fol. 31, No. 66. — 18 Študent, ki je napravil prvi strogi izpit iz modroslovja. - lu AuBgab Buech, 1614., fol. 23, No. 23. — 20 Klerik, ki je prejel že nižje redove. — 21 AuB gab Buech, 1614., fol. 26, No. 70. 22 AiiBgab Buech, 1615., fol. 24, No. 23. — ™ Gruden, Zgodovina slov. na roda, 969. — 24 AuBgab Buech, 1612., fol. 25, No. 23. -25 AuBgab Buech, 1612., fol. 25, No. 32. — 2« Dr. Stanko Škerlj, Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja, Kronika L, 2., str. 104. 24 POTOVANJA SKOZI LJUBLJANO MED LETI 1580. DO 1618. IN PODPORE NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU (Nadaljevanje.) FRANC SOJER Zelo močno skupino potnikov skozi Ljubljano so tvorili romarji. Romanje k raznim znamenitim božjim potom je bilo že od nekdaj zelo razširjeno. Zelo močno so zastopani romarji v Rim, Loreto, Campostello in Koln. Prvo skupino med romarji tvorijo romarji-laiki. 16. sept. 1605. 1. je potoval skozi Ljubljano romar, čigar prošnja pravi, da je »Paullen Stainhauers ar- men Ellenden, vnd an leyb gebreghafftigen Christen- menschen, durch Gott, vnderthanig, gehorsambes an- bringen vnd bitten«. Ta tekst je na zunanji strani prošnje. Pod glavnim tekstom prošnje same je pa navedel, da je »gebiirttig von WaBldorf, bey Hollen- burg,27 in Kharndten gelegen.« Bil je romar in je po toval iz Koroške na božjo pot v Rim. Ustavil se je v Ljubljani ter vložil na mestni magistrat prošnjo, v kateri ne navaja nobenih posebnih argumentov za podporo. Omenja, da je tudi že po mestnem pisarju vložil prošnjo, župan mu je nakazal podporo 30 kr.2s štiri dni kasneje zopet beremo v knjigi o izdat kih »Den 20. tag Septembris Zwayen armen Pilgra- men29 inchalt rhatschlag geben kr 40«. Prosilca sta bila »Max Grapusich (Grapužič) vnd Sebastian Bar- belli bayde arme allterlebte Pylgramb«. Od kod sta, nič ne povesta. V prošnji je navedeno, da sta name njena »Zu lob vnd Ehre Gottes, gegen Romb vnd Sanct Jacob, auch andere Heylligen Orthen zube- suechen«. Prošnji je bilo priloženo dovoljenje dežel nega kneza. Na koncu zagotavljata mestne očete, da se jih bosta spominjala v svojih vsakdanjih molit vah.30 Pod rubriko »AuBgaben den Armen Leiiten« je za beležen 16. jan. 1606. izdatek 40 kr. »ainem armen Pilger Jacoben Khettner«. Ta pravi v svoji prošnji, da je doma iz Gradca. Sam pripoveduje takole: »Nach: dem Ich Laider vor etlich Jaren . fiir Erla31 in ober Vnngern . durch den Erbfeindt Christliches nammens den Tiirckhen gefangen vvorden, vnd nach vil auBge- standner Martter endtlich hoch geschazt, VVelche hoche schazung Ich nun (Gott lob.) vollig erlegt, darauf Ich mich dann Versprochen auf Rom ein wal- fart Zuthuen, wie E : E : F : W : auB beigelegeter Khundtschafft merrers : gl : Zuerstehen haben, die Ich auch also nach Gottes vvillen Verricht . Weillen Ich dann fiirhabens bin, mich widerumb anhaimbs gegen meinem Vatterlandt in Pilgersnamen Zubege- ben. Mich aber dermassen abgezort, das Ich ausser- halb guetter fromer . Eiiffriger . Catholischen Chri- sten hilff nicht gelangen mocht«. Sledi še priporo čanje. Jakob Kettner je bil torej pri kraju Erla na gornjem Ogrskem od Turkov ujet in nato za drago odkupnino odkupljen. V zahvalo za rešitev je romal v Rim. Na povratku mu je zmanjkalo sredstev, zato se je oglasil v Ljubljani in prosil za podporo,32 V knjigi o mestnih izdatkih za 1. 1607., fol. 32., No. 17., se bere: »Item einem Armen Supplicanten . . . 1 gld.« Iz ohranjene pobotnice je razvidno, da je bil prejemnik tega daru neki »Walthasar Schnendnerus in Steyer gepiirtig«. Ta je namreč potoval k lavretan- ski materi božji in v Rim (»nach Lauretanam vnd Rom«). Za to potovanje je imel »offenen Patent — Erzherzogen Ferdinandi Zu osster Reich vnsers ge- nedigsten Herren vnd Landtsfiirsten«. Med potova njem se mu je zgodila nesreča, da je bil oropan. Sam takole pripoveduje: »Vnnd Ich des meinigen, was Ich bey mir gehabt, ganz vnd gar beraubt \vorden, daher Ich armer Mann Zu offtern mallen des lieben Brots vermanglen muess, vnd der Zeit mit kainem Zer- pfening versehen bin.« Poleg tega se ga je lotila še bolezen. L. 1608. 11. jan., sta romala skozi Ljubljano 2 ro marja. Podpisala sta se »Humillimi Seruitores DEVM exorandum semper paratissimi Stanislaus Zagorsky— Georgius Marci infirmus—Peregrini«. Obiskati sta ho tela »partim deuotionis partim studiorum gratia sacra principum Apostolorum urbis limina nec non ad sepulchrum Diui Iacobi inuisere«. Pravita, da bo dar poplačal »fons omnium bonorum et largitor DEVS«. Po rodu sta bila bržkone Poljaka.33 21. marca 1608.1. je zabeležil mestni blagajnik izda tek 1 gld. »einem armen Pillgramb«. Iz pobotnice je razvidno, da je bil ta romar »Johannes Khosting(er)«. Od kje je prišel, ni razvidno iz prošnje. Sam o sebi pravi, da je »Eiiffer Perogrinus«. Namenjen pa je obiskati »di Begrebuns der heilligen Apostl Pettri . vnd Paull Zu Rom«. Nadalje pravi, da hoče obiskati tudi »andere heillige Ordtner In AUer Andacht . vnd Embsigen gebett«. Mestni svet prosi, naj podpre nje govo romanje »auB Cristlicher Lieb . . . mit Einem Viadicum«.34 Zadnjega aprila 1610. 1. je bila zopet podeljena podpora 2 gld. »einem Armen Pilgram«. Ta romar se je podpisal »Wilhelm Pobrardt auB Schelten«. Pravi, da se je v neki pravkar minili vojski zaobljubil, da bo romal v Italijo, v Rim. To je tudi storil. Ko se je vračal s svojega romanja, se mu je prigodila nesreča »an diser Lanndsgranzen« (se. Kranjske). Na ledu je namreč padel in si zlomil roko. Nato je bil prisiljen ostati v Ljubljani 14 dni »in der Cur gelegen«. Bla gajna se mu je popolnoma posušila, zato prosi pod poro.35 7. jun. 1610. 1. sta se oglasila na ljubljanskem magi stratu romarja Adamus Geirig in Christoff Cristalnig. Obiskala sta že »die heilige Statt Colln am Rain, darin die heiligen drey Khonig Ruen, Vnd die heilige Statt Rom darin St. Petter Vnnd Paul Ruen auch den Tempel der Gottes gebererin Maria Zu Loreta«. Sedaj se vračata v svojo domovino. Nič ne povesta kam.3" 23. avg. istega leta so potovali skozi Ljubljano 4 romarji - dijaki. Podpisali so se »Generosor. atque Amplis:raor- Consulum ac Senatorum Subiectissimi et deuotissimi studiosi et Musici. Colomannus Schuber- nickh / Fridericus Uberus ./ Joannes Pamer / Caspa- rus Wismay. Od kod romajo, ne povedo v prošnji. 100 Imajo pa namen iti »ad limina sanctor. Petri et Pauli aliaque quam plurima loca sancta«. Pravijo, da se zatekajo k ljubljanskim mestnim svetovalcem za po moč kakor »in propitiae fortunae sinum«.37 24. sept. istega leta sta se zopet oglasila dva ro marja, najbrž Poljaka. V prošnji pravita ». . . habe- mus iter ad sepulchrum Diui s. Jacobi ad Compo- stella«. Podpisala sta se »Humillimi seruitores Paulus Ziranski / Hadamus Harvvath«. Od kod sta potovala, nista navedla.38 3. jan. 1611. 1. so šli skozi Ljubljano 3 romarji. Bila sta to Vitus Zeller / Caspar R5I1 / Bauari — torej z Bavarskega — tretji je pa bil Christophorus Schrever / Boemus — Čeh po rodu. — V prošnji pra vijo: »Demnach wir arme Pilgram Gott dem Allmech- tigen vnd seiner Hochgelobten Himels Konigin Mariae ain Kirch : vnd vvalfahrth nach Rom Vnd Laureta (Laut vnser habendten Testimonien .) Verlobt Vnd Versprochen haben«. Imeli so torej dovoljenje, da smejo romati.3'J 9. maja 1611. 1. sta se oglasila Colomannus Schu- bernickh in Joannes Riner .. . studiosi ac Musici. Starši so jima zgodaj pomrli. Zato sta morala zapu stiti »natale solum«. Kje je bil njun rojstni kraj, ne povesta. Namenjena sta »ad limina SS. Apostolor. Petri et Pauli . .. a!iaque Sacra loca«. Dobila sta pod poro 1 gld.40 28. junija 1612. 1. so se oglasili trije Dunajčani. Podpisali so se »Humillimi peregrini / Bernardus Kro ne / Joann: Philippus Weber / Johann Jacob Reusch / Viennenses«. Namenjeni so bili v Rim, in sicer »Prop- ter peccatorum obsequium, et ex innumerabilibus periciilis, angustijs, atque morbis, eliberationeni Deo omnipotenti, beatissimaeque mariae uirgini tiotum fe- cimus nos pia animi deiiotione Romam aliaque loca sancta iusitatiiros, lit ex literis testimonialibtis ple- niiis uidere est.«41 6. avg. istega leta je dobil neki češki romar 40 kr. Bil je to »VVolfgangus Hillarius Pragensis Boemus«. Vračal se je proti domu s svoje romarske poti v Rim in Loreto. Sam pravi: »Die weil ich Gott lob mein RaiB Auf Rom vnnd Loretam verricht.«42 Istega dne je dobil še neki drug romar 40 kr. Bil je to »Thadeus Galgor aiis Hybernya«.43 šel je »auf Rom, Loreta, vnndt Andere heillige Orter in Italia«. Važno je, da je imel s seboj tudi potrdilo glede vere (»Testi- monium der Religion«), kar dokazuje, v kako versko razgibanih časih je potoval.44 3. dec. 1612. leta sta prišla 2 romarja »Inoc(enc) Weiz« in »Joseph Volln«. Imela sta s seboj tudi potr dilo avstrijskega nadvojvode Ferdinanda in drugih imenitnikov. Za seboj sta imela že »Khirchfart nach Rom vnd Loreta«. Ko sta dospela na svojem povratku do laške meje, ju je napadla v Gorici mrzlica (»an der Walschen Griiniz Zu Gorz in ain hizigs Fieber ge- ialten«). Bila sta priklenjena tam 3 mesece na bolni ško posteljo.45 10. jan. 1614.1. je dobil podporo neki »Peter Vadez . auB Schlesien«. Obiskal je že več svetih krajev in ima še dolgo pot pred seboj.46 30. maja 1614. 1. je dobil romar Mihael Prazini pod pore 30 kr. šel je na romanje, da bi dosegel »Ver- zeihung aller begangner Siinde«. Bil je v Loretu in Assisiju.47 20. jun. istega leta je romal skozi Ljubljano »Geor- gius Charnuskij / peregrinus polonus«. Pravi, da bi rad obiskal »Beati Jacobi limina Compostella« in tudi še »Romam Beator. Apo: limina Petri et Pauli, alioru sanctorum«. Prosi potnine in pravi, da bo vse povr njeno »centuplum, tum in hac vita, tum in altera cae- lesti patria«.48 V septembru 1. 1614. se je oglasila večja skupina romarjev. Prošnje niso nič vložili, ampak je župan sam napisal blagajniku kratek nalog za izplačilo. Zadnjega aprila 1615. 1. je prišel romar, ki se je podpisal »pauper peregrinus semperque obedientissi- mus famulus Laurentius Cretzimerus Allensteinensis / Prutenus«. Bomal je v Rim »deuotionis causa«.4" 13. febr. 1615.1. je dobil podporo »Pangraz Correth / Peregrinus«. Pripoveduje, da ima že za seboj romanje »auf St. Jacob ins Gallieciam, dieselbige Verglubte pe- regrination. Ima pa še v načrtih romanje »auf... Colln am Rein, Vnnd Aach(en)«. Prosi, naj mu po magajo, da bo mogel svoj načrt izvesti.50 23. nov. istega leta je magistrat dal podporo »einem vvalfarter«. Bil je to »Johann Grisell Von \Viirtzburg«. Vrača se v svojo domovino z romarske poti v Rim.51 27. nov. istega leta se je oglasil »Gabriel Perger von Graz«. šel je na božjo pot v Loreto in Rim »auB ge- liibniis vnd Andacht halber«. Na povratku je bil za držan, in sicer »durch langwurige Khrankheit vnd andern difficultatibus«. Zato ga sedaj tare pomanj kanje obleke in potnine. V ponižni prošnji se obrača na magistrat, naj mu pomaga »damit ich reuerendo ein Par schuech oder strimpff ankauffen mochte«.52 11. okt. 1618. 1. se je oglasil »Wolffgang Pachmair von Salzburg«. Romal je po raznih krajih, med drugim tudi na Hrvaškem.53 Duhovniki - romarji so se oglasili naslednji: 29. jul. 1605. I. je prosil za podporo »Per Humilis in Chro clericus Nicolaus Dominicus, subditus uester ex opido Umagi«.54 V prošnji pripoveduje, da potuje »sub umbra alarum Domini .. . ad mariam laureta- nam«. Dobil je 1 gld.55 23. sept. 1611. 1. je bila dana podpora 1 gld. »einem Priester«. Iz latinsko pisane prošnje je razvidno, da sta se oglasila 2 Poljaka, eden duhovnik, drugi vojak. Podpisana sta »Bartholomeus Stuzevvski sacerdos« in »Simon Malinovvski miles / Poloni«, šla sta na romar sko pot v Rim (»venientes Romam ad limina Beato- rum Apostolorum Petri et Pauli«).58 30. avg. 1613. 1. je romal skozi Ljubljano »Servus promptissimus Petrus Badicius Artium et philoso- phiae studiosus«. V knjigi o izdatkih je pa naveden izdatek »ainem Geistlichen«. Romal je v Rim, ni pa navedeno, od kod.5T V AuBgab Buech 1609. beremo na fol. 29, No. 33, naslednje: »Item einem Armen Priester Vermiig Rath- schlag No. 33 geben 1 gld.« Pobotnica je kratka in za nimiva. Zunaj se glasi: »Humillimus libellus / Hono- rabiles viri senatores, humiliter petimus responsu statim volumus discedere, X«. Znotraj piše: »Hone- rabiles viri senatores Dni Dni fautoresque oniii Pau- peru praestantissimi / Nos pauperes Religiosi ordinis frm Carmelitaru, Beatae Mariae Virginis, Roma pe- gim, humiliter petimus, In nomine Jesu Elemosina sacra, Nos in precibus suis indignis Comendamus Deo omnipotenti, Deus opti: Maxi : omniu bonoru Cu- mulantissimus retributor . . . X / Humillimi Exora- 101 tores / Pf Vincentius actu presbiter / Cu fre Bertholdo Accolitho / ordinis frm Carmelitaru Beatae Mariae Virginis de / monte Carmeli X / Et iteru humiliter petimus, literas sanitatis a Ciuitate«. Oglasila sta se torej meniha iz reda karmelitov, ki ga je ustanovil vojak, križar Bertold iz Kalabrije na gori Karmel v Palestini. Menihi so se imenovali bratje Marije Device Karmelske. Ker so tedaj razsajale po naših krajih razne kužne bolezni, sta imela s seboj »literas sanitatis«, da sta se lahko izkazala, da sta zdrava. Skozi Ljubljano so torej vodila razna romarska pota, ki so v glavnem peljala k znamenitim romar skim krajem v Italiji. Največ so romali skozi naše kraje v Rim. Pa tudi precej je bilo romarjev v Loreto, kjer je bila znana Marijina božja pot. V Loreto pa niso romali samo iz verskih ozirov, ampak so jih vo dili tja tudi gospodarski interesi. »Blizu sloveče božje poti Loreto je bilo nekdaj cvetoče trgovsko mesto Si- nigalija, čigar letni semnji za lan in konopljo so bili posebno znameniti. Tjakaj so hodili tudi kranjski kmetje kupovat surovine za izdelovanje platna in raz- pečavat svoje pridelke. Kako zelo so bili ti sejmi znani med našim ljudstvom, priča še sedaj slovenski prego vor: ,živo je, kakor na sejmu v Sinigaliji'«.58 Važen romarski kraj, kamor je romalo mnogo ljudi skozi naše dežele, je tudi Santiago de Campostela59 v španski Galiciji. Sem je bilo baje preneseno truplo sv. Jakoba starejšega, ki ga je dal judovski kralj He rod usmrtiti. Nad apostolovim truplom so zgradili veličastno cerkev s petimi ladjami in tremi zvoniki. Campostela je bila nekdaj za Jeruzalemom in Rimom tretja največja božja pot, ko so po suhem in po morju romali tja. Tudi mnogo Slovencev je romalo v slavno Campostelo. Važna je bila tudi romarska pot v »Nemški Rim« Kdln ob Renu ali kakor so ta kraj naši predniki ime novali »Kelmorajn«. Romanje v Koln k svetim Trem kraljem se je začelo 1. 1348. in 1349., ko je razsajala po Evropi strašna kuga. Vršilo se je do 1. 1775., ko ga je dunajska vlada prepovedala, ker se »denar raz sipava izven dežele«. Romanje se je vršilo vsakih se dem let. Mesta po Nemškem so naše romarje gosto ljubno sprejemala in preskrbovala nekaj časa z vsem potrebnim. Hodili so na pot spomladi in si z miloščino gladili pot. Slovesen vhod v Koln so imeli navadno 18. majnika. V prvih časih tega romanja je prišlo tudi 400—500 romarjev hkrati, kasneje pa manj, le 150 do 200. Obiskovali so obenem tudi druga božja pota na Nemškem kakor Spever (Spira) ob Renu in Aachen (Cahe).B0 O kakem takem skupnem romanju v ljubljanskem mestnem arhivu nisem naletel, kar je pač razumljivo, ker tukaj še ni moglo biti toliko ljudi skupaj in na začetku romanja so lahko shajali še s svojim de narjem. Četrta skupina bi bili duhovniki in menihi, ki niso potovali z romarskimi nameni. V knjigi o izdatkih za 1. 1595., fol. 38, beremo: »Den 18 dito (sept.) Ainem grichischen (pravosla ven?) Pristern laut Ratschlag geben 1 gld.« Pobotnica ni ohranjena. 20. febr. naslednjega leta je dal magistrat podporo »Zwaien Geistlichen Perschonen auB Sibenbiirgen.«01 Tudi v tem primeru ni ohranjena pobotnica, ki bi nam kaj natančnejšega povedala o potovanju teh dveh du hovnikov s Sedmograškega. 8. dec. 1602. so poklonili »einem Polnischen Jesui- ter«, ki je potoval v Rim, »einen Zer Phening«. Da rilo je izplačal blagajnik »Innhalt des h. Burgermai- ster ambts Vervvalter02 rhatschlag«. Ohranjeno je samo nakazilo upravnika mesta mestnemu blagajniku za izplačilo.03 20. jul. 1609. 1. se je oglasil na ljubljanskem magi stratu »Rfidus . .. ac Venerabilis in CHro Pater Vence- slaus Clauides, artium Philosophiaeque Magister, sa- crosanctae Theologiae Baccalaureus«. Pravi, da želi obiskati »Almam Academiam Parvsiensem studiorum gra«.64 26. jun. 1617. 1. je ljubljansko mesto podarilo 2 gld. »Zwayen abgesandten ordens briiedern des St. Georg Spitals Im Laufenthal"5 so den khrankhauBvvartten«. Prošnja ni ohranjena.80 Posebno skupino tvori potujoč učiteljski stan. V knjigi o izdatkih za leto 1596., fol. 28, No. 49, beremo: »Den 12. dito (sept.) ainem frembden Schuelmaister auf seine Supplicirn laut Ratschlag Zu hilf seiner Ze- rung geben K 13V3«. Iz prošnje, ki je ohranjena, je razvidno, da je bil to »Adam Ebner auB der Herr- schafttlichen osterwiz in Kharndten«. Bil je najprej nekaj let »ein Armer Teutscher schuelmaister«, po zneje pa je pustil svojo službo in bil pisar na Ko roškem. Toda tudi s tem poslom se ni mogel zadovo ljiti, zato se je napotil z ženo in otrokom po svetu iskat si boljšega zaslužka. Na poti je prišel tudi v Ljubljano, kjer je prosil na mestnem magistratu za podporo. Magistrat mu je dal razmeroma nizko pod poro 13 1l-i kr. Adam Ebner ni hotel oditi iz Ljubljane. Večkrat je potem še moledoval na magistratu. Do leta 1618. mo remo še petkrat brati njegove prošnje. Podpisal se je pa vedno, da je s Koroškega. Posebna zanimivost je prošnja, ki je bila sestav ljena 10. dec. 1599. v Olomucu. Tu prosi »Wolffgan- gus Grecelius Teutscher Schreiber daselbst« (v Olo mucu), naj mu ljubljanski magistrat podeli podporo. Svojo prošnjo motivira s tem, ker nima rok »AuB Vrsach grosses Mangels meiner GliedmaB bevder Hind«). Prošnja je tiskana, kar je še precejšnja red kost za tedanje čase. Le podpis in zunanja naslovna stran, kjer se obrača prosilec na ljubljanskega mest nega župana, sodnika in svet, je pisana. To nam do kazuje, da je dal prosilec svojo prošnjo v več izvodih natisniti in da je le naslovno stran dal po posebnem pisarju spisati z naslovom mesta, kamor je prošnjo poslal. Prošnja je bila rešena 7. febr. 1600. 1. Nasled njega dne je mestni blagajnik izplačal »auf bevvilli- gung aines E. Mag. ainem Potten wegen offerirung ainer Lutrischen Shr.« 1 gld. 20 kr. Torej prosilec ni bil sam osebno navzoč, ampak je imel posebne sle, ki so raznašali njegove prošnje."7 18. avg. 1611. sta zopet prišla 2 popotnika v Ljub ljano. Sama pravita v nemško pisani prošnji, ki sta jo vložila na magistrat, »wir Zwen Arme peregrinan- ten (Johannes Anich, artium et Philosophiae Magister, et Iuris utriusque Candidatus : et Jacob Abraham seiner Kunst ein schreiber)«. Nič ne povesta, od kod gresta, ampak samo pravita, da sta naredila že dolgo pot (»\velcher massen wir schon ain lange reiB ver- 102 bracht haben«) in da imata še tudi dolgo pot pred sabo. Ker pa sta »mit gelt vnd Zehrung ganz vnd gar auBkommen«, zato prosita podpore."8 9. sept. istega leta so zopet podarili 30 kr. »einem Schuelmaister«. Iz prošnje je razvidno, da je bil to »HannB VVeidner von Stainparch«, ki leži v »Wirtz- burgu«. Pripoveduje, da je brez posla, hodi okoli, je povrhu še bolan in prosi za potnino (»viaticum«)."" 9. dec. 1613. 1. je dobil 25 gld. neki Blaž Thurnfel- der »Schuel, Vnd Rechenmaister, auch burger Zu Steyer : \vegen des durch Ime Einem Er : Mag : prae- sentirten Calendarij perpetui«. Magistratu je torej po klonil koledarje. Vložiti mu ni bilo treba nič posebne prošnje, ampak je kar župan poslal nakazilo blagaj niku. Prejemnik je nato prejem denarja na posebnem listu potrdil.7" 11. jun. 1614. 1. je prišel neki učitelj s Koroškega, ki je dobil 2 gld. (razmeroma mnogo). Njegova zgodba je razložena v prošnji in je naslednja. Pripoveduje, da je bil »die Mehrer Zeit ein geringer Lehrer vnd schuelmaister«. Sedaj pa je prišla nadenj starost in lice mu je razorano tako, da ne more več vršiti svoje učiteljske službe. Kake druge primerne službe pa tudi ne more dobiti, ker je že 79 let star. Nastanil se je v Wiendorfun (»in dorff -vviendorf genant«). Tam je imel »VVohnung, vnd Horberg«. Toda to mu je vse popolnoma pogorelo (»ganz vnd gar abprunnen«). Bil je pahnjen v največjo revščino. Da je vse to res, pravi, da pričajo priložena pisma. Podpisal se je »Adam KhabaB biirttig bej Eberstain72 in Kharndten«.73 Isti prosilec se je oglasil še enkrat in sicer zadnjega aprila leta 1615. Naslednjo skupino tvorijo zbiralci za cerkve (Kir- chensambler). 3. aprila 1615. leta je bilo dano 40 kr. »Einem Khir- chen Sambler«. Pobotnice ni, ampak samo županovo nakazilo mestnemu blagajniku Adamu Eppichu, ki naj izplača podporo »diesem Sambler Gregom Dienst- man«; kot svrha darila pa je »Allmosen Zu St Mi li aels Kirchen Zu Prasperg«.74 T8 13. jul. 1615. I. je bila dana podpora 2 gld. »herrn Veiten Goloschigkh armen Priester«. Vsa storija je zelo zanimiva. Ta duhovnik — sam se je podpisal »fr. Vitus Golossih prior B. Mariae Virginis supra chori(us) (?) — je bil «Vor Zwey Jarren Vnvvierdiger Caplan bey S. Nicola alda Zu Laybach«. Pozneje pa je zapustil kaplansko službo v Ljubljani in vstopil v red »Pauly Primi Eremite«, ki je imel svoj samostan v Istri (»Ein Closter in Istria an der Venedischen Granizen, nahent bey Mitterburg7" gelegen«). Samo stan je bil združen s cerkvijo. Oboje pa je bilo zaradi vojske (»durch Khriegslauff«)77 uničeno in porušeno. Toda menihi so samostan in cerkev ponovno postavili, seveda s pomočjo milodarov. Tudi on je žrtvoval za cerkev in samostan vse, kar si je prej med svetom prihranil (»in der Welt Ersparten Vncosten«). Po zneje se je pokazalo, da manjka predvsem dragocene posode, ki se potrebuje pri opravljanju službe božje. Poslali so njega prosit (»beuelich meines gl : herrn patris generalis Vnd dan des ganzen Ervvierdigen Ca- pitels des H : Ordens Pauly Primi Eremite«). Prišel je pri svojem pobiranju milodarov tudi v Ljubljano. Oglasil se je na mestnem magistratu in tu vložil svojo prošnjo, v kateri omenja tudi svoje nekdanje službo vanje v tem mestu, kjer je moral »auf beuelich Ihr . fiirs : gl : herrn herrn byschouen Zu Laybach, in dem Burgerlichen Spital alhie . .. nit allein MeB vnd Pre- dig, sondem auch Zu gevvendlichen Zeiten die Vesch- per Verricht«. Vendar pa za vse to ni dobil nobene plače (»biB auf diese Stundt Vom herrn Spitalmaister meines gethreuen Verrichten diensts nicht befridigt khan vverden«). Zato prosi magistrat, naj ukaže oskrbniku meščanskega špitala, da mu izplača dolžni znesek in ne samo to, prosi tudi, naj mu podele še kako miloščino za njegov samostan. Mestni očetje so se izkazali velikodušne. Ukazali so tedanjemu oskrb niku meščanskega špitala, Janezu Krstniku Verbez-u, naj poravna račune s tem duhovnikom, da bo zado voljen.78 Decembra 1616. leta je dal blagajnik Eppich 1 gld. »Ainem Khirchensambler Namens Simon Khoderman Zu erbauung des Spitals an der Raab«.79 V tem pri meru je blagajnik dal podporo sam na svojo roko, ne da bi dobil od župana kako pismeno nakazilo. To se je zgodilo zelo redkokdaj. Tedanji blagajnik Eppich je bil pač ugleden Ljubljančan, član notranjega sveta — kar je moral biti vsak višji blagajnik — in pozneje celo trikrat izvoljen za župana. 21. jul. 1617. 1. so podarili mestni očetje 1 gld. »dem Mathesen Terpin vvelicher dem St. Barbara Spittal Zu Judenburg Samblen thuet«. Ohranjeno je samo žu panovo nakazilo.80 12. okt. istega leta so podarili »Einem Pater Augu- stiner Ordens : Zu vvider Renouirung Ires Closters In Kharndten« 1 gld.81 9. marca 1618. leta se je oglasil na ljubljanskem magistratu neki gvardian v imenu »der ganzen Ge- fraternitet minoris ordinis S. Francisci strictioris ob- seruantiae Zu Clagenfurth«. Pravi, da so že 1. 1616. začeli graditi v Celovcu frančiškanski samostan. Za radi pomanjkanja denarnih sredstev ga niso mogli dovršiti. Pripoveduje, da lahko spoznamo »so vvoll aus den alten Testament, als neuen historys ge- nugsamb«, kako so včasih ljudje skrbeli za lepoto božjih hiš. Naj se spomnimo »Vndter andern allein an den khoniglichen Propheta Salomon, als Fundator Vnnd Erbauer des HauB Gottes Zu Hierusalem« ali pa naj se spomnimo samo »an den in Gott Selligsten heiligsten Khaiser Henrico,8*2 vvellicher mit seiner auch in Gott selligsten kheischen Vnnd Jungfreuli- chen Ehegemahll Khaiserin Khunigundt in Romischen Reich Vili Bistumb Closster, Gottsheuser Vnnd Spi- tall, gestiifft, erhebt Vnnd mit FreVheiten, giilten...' reichlich begabt«. Zato se naj tudi Ljubljana spomni frančiškanskega samostana v Celovcu in naj da pod poro, kar bo Bog povrnil »auf fiirbith des S. Fran cisci Vnnd des ganzen himlischen Heers«. Vsi fran čiškani pa se bodo spominjali Ljubljane »in Vnsern taglichen Vnnd nachtlichen oficys«. Dobili so za te danje razmere precej veliko vsoto 20 gld.83 20. avg. 1618. 1. je podaril ljubljanski mestni svet 1 gld. 30 kr. »dem Fr. Hieronimo ordinis s. Augustini Eremitarum«. V svoji prošnji pripoveduje ta menih, da je prišel iz Judenburga. S seboj ima »Patent« in »Prioris Khundschafft«. Menihi njegovega reda grade nov samostan »an stat des Paufelligen Closters SSae Trinitatis Zu Judenburg.84 Zadnjega avgusta 1. 1618. sta se oglasila 2 meniha, »FF : Georgius Faio vnd Antonius Nisselio«. Pravita, da je razvidno »auB beygefiiegten vnser glaubvvier- 103 digen Testimoniis, waB maBen Ihre frl. G. herr Bi- schoff Zu Lauant, vnnB armen brudern, ordinis Beati Iannis cognominati DEI Lusitani in dero Statt S. An- dreae in Lauenthal ein Closter Zu exercirung vnserer Hegel (: vvelche vnter andern Geistlichen Vbungen auch die Khrankhen vnd bresthafften leutt zu curirn innhelt) auf zubauen«. Dobila sta 2 gld.85 3. dec. istega leta se je oglasil »Pater Meletius ord. Sti Basilv Magni ac Monastery Diuae Catharinae Mon- tis Sinay ablegatus«. Prošnje ni napisal lastnoročno, ker je pisava enaka nekaterim drugim prošnjam. Prošnjo je moral torej napisati kak ljubljanski pisar, kar dokazuje tudi slog, ki je zelo sličen slogu drugih prošenj. Pater se je samo podpisal in priporočil. Tudi je podpis napisan z drugačnim črnilom kot ostala prošnja. Pravi, da je iz priloženih potrdil razvidno, koliko so morali menihi pretrpeti pred Turki (»vvir arme Vnd betriiebtn Conuentualen, in Christlichen GottshauB vnd Closter bey : S : Catharina am heiligen Perg Synai ligent, vvonhatftig, von dem bluet dursti- gen hunden Erz : Vnd Erbfeindt Christliches namens, denn Arabischen Tiirggen, gemartert Vnd geplagt vverden«. če se hočejo ubraniti pred Turki, jim mo rajo plačati »Bantion« 10.000 dukatov v zlatu. On pobira okrog prispevke za odkupnino. Sedaj je na poti proti Sinajski gori, kjer je njegova ljubljena domovina. Tam hoče »meine lieben briieder Vnnd Conuentualen Zuersuechen, Vnnd das Jhenig, Was Ich Von frumen leiithen bekhommen, daselbst Zu- iiberlifern«. Zato prosi milodarov. Dobil je 3 gld.s" 27 Hollenburg leži pri Celovcu in se sedaj imenuje Huni- prški Grad ali Humprg. — 28 AuBgab Buech 1605., fol. 154, No. 5. — 29 Beseda Pilgram (največkrat pisano »Pil- gramb«) pomeni romarja in popotnega reveža (Iv. Vrho- vec. Meščanski špital, LSM 1878., str. 52). - 30 AuBgab Buech 1605., fol. 154, No. 7. — 31 Erla = Erlau = Eger je kraj ob istoimenski reki na sev. Ogrskem. — " Aufl- gaben 1606., fol. 154, No. 1. — 3S AuBgab 1608., fol. 30, No. 2. — 34 Ibid. fol. 31, No. 24. — as AuBgab Buech 1610., fol. 29, No. 25. — 3B Ibid. No. 28. — 37 AuBgab Buech 1610., fol. 30, No.45. — 3S Ibid. No. 48. — 39 AuBgab Buech 1611., fol. 28, No. 1. — *° Ibid. fol. 30, No. 42. — 41 AuBgab Buech 1612., fol. 26, No. 51. — 42 Ibid. fol. 27, No. 58. — 43 Irska. — 44 AuBgab Biiech 1612., fol. 27, No. 59. — 45 AuBgab Buech 1612., fol. 28, No. 77. — 4(i AuBgab Biiech 1614., fol. 23, No. 22. — 47 Ibid. fol. 24, No. 42. — 48 AuB gab Buech 1614., fol. 25, No. 50. — 49 AuBgab Buech 1615., fol. 24, No. 36. — 50 Ibid., fol. 24, No. 25. — 5X AuBgab Buech 1615., fol. 27, No. 69. — B2 Ibid., No. 70. — 53 AuB gab Buech 1618., fol. 39, No. 84. — 54 Umago je mesto v Istri v okraju Poreč. — 55 AuBgab Buech 1605., fol. 154, No. 4. — 5li AuBgab Buech 1611., fol. 31, No. 74. — " AiiB- gab Biiech 1613., fol. 26, No. 61. — 5S Gruden, Zgodovina slov. naroda, str. 414. — 59 Campostela je nastala iz latin skega »Campus stellae«. — eo Karlin, V Kelmorajn, str. 147—149. — « AuBgab 1596., fol. 27, No. 13. — u2 Če je bil župan zadržan, je opravljal njegove posle Ambts- vervvalter. — li3 AuBgaben 1602., fol. 31, No. I8V2. li4 AuBgab Buech 1609., fol. 29, No. 26. — °5 Lavantinska dolina. — 6(i AuBgab Buech 1617., fol. 26, No. 45. — '" AuB gaben 1600., fol. 112, No. 1. — °8 AuBgab Buech 1611., fol. 31, No. 63. — U9 Ibid., fol. 31, No. 71. — ™ AuBgab Buech 1613., fol. 27, No. 79. — 71 VViendorf leži na Koro škem v bližini št. Vida. — n Eberstain leži tudi na Ko roškem v okolici Št. Vida. — 73 AuBgab Buech 1614., fol. 24, No. 45. — 74 Mozirje na Štajerskem. — 75 AuBgab Buech 1615., fol. 24, No. 32. — 7B Mitterburg = Pazin v Istri. — 77 Mišljene so najbrž uskoške vojske z Benečani (1615.—1617.). — 7S AuBgab Buech 1615., fol. 27, No. 54. — 7B AuBgab Buech 1616., fol. 28, No. 74. — 8» AuBgab Buech 1617., fol. 26, No. 51. — 81 Ibid., fol. 27, No. 63. — S2 Misli na nemškega cesarja Henrika II. Svetega (1002. do 1024.) in njegovo ženo sv. Kunigundo. — M AuBgab Buech 1618., fol. 36, No. 34. — S4 AuBgab Buech 1618., fol. 38, No. 71. — 85 Ibid., fol. 38, No. 72. — »« AuBgal) Buech 1618., fol. 39, No. 91. (Dalje prihodnjič) 104 Nadaljnjo skupino bi tvorili vojaki, ki so v najraz ličnejše namene potovali skozi Ljubljano. 18. avg. 1606. 1. je dobil neki »Balthasar von Holn- burg« 20 kr. »Zu einer Ritters Zehrung«. Sam pravi, naj mu pomagajo kot »langvdrigen soldaten mit einer dargab vnd Zerung«. Navaja, da je služil vojake »von Jugendt auf an der Granitzen«. Ne pove nič točnega, od kod in kam potuje. Domnevati se da, da gre iz vojne granice v Humprg na Koroško.87 20. febr. istega leta je zabeležen v knjigi o izdatkih pod rubriko »Aussgaben den Armen Leiiten« fol. 154., No. 3, izdatek 30 kr. »ainem armen Soldaten Christof- fen Freudenberger«. Iz prošnje, ki jo je ta vložil na magistrat, moremo razbrati več zanimivosti. Podpisal se je »Christof freuden berger von breslau aus der Schlesia cirorigius (?) vnd gewester velttscherer Zu dogpey«.88 Bil je torej vojaški ranocelnik (ranar). Sam pripoveduje, da se je boril »In obrn Vnngeren Zu dog- pey vnd Sackmar gehalten Regimentten«, in sicer kot konjenik in pešec (»Zu RoB vnd fues«) \vider den Erbfeundt den Turcken«. Pozneje so ga Turki ujeli in prodali v Egipet. Tam je ostal »2 Jar lang fur einen Sclauen gehaltten«. Nato se je osvobodil. Na kak način je dosegel svobodo, tega ne pove. Napotil se je proti domu, kjer je imel še ženo. Potoval je z neko grško ladjo. Pot ga je zanesla tudi skozi Ljubljano, kjer je poprosil za podporo. Knjiga o izdatkih za I. 1607., fol. 32, pravi: »Item einem Armen Saldaten laut No. 15. geben 30 kr«. Na pobotnici je podpisan »Wilhelben Stethler Von aber- baden auB dem Shwaizer Landt gebuerttig«. Pripove duje, da je bil v vojaški službi »Von Jugent auf« na Ogrskem, o čemer se more magistrat prepričati iz priloženega potrdila (»Gundtschafften«). Pozneje ga je začela usoda preganjati. (»Nun aher ist mir das glickh so gar Zu Wider ge\vest«.) Prišel je celo za nekaj časa ob vid, ki pa se mu je kasneje vrnil. Prosi, naj mu magistrat pomaga »mit ainer Zehrung«. 12. novembra 1610. 1. se je oglasil nek vojak iz Ko čevja (»Mathes Friz von Gottschee«). Pravi, da je služil dalj časa v trdnjavi Petrinja89 kot vojak. Ker pa s plačo ni bil zadovoljen, je slekel vojaško suknjo. Pozneje se je vrnil v vojaški stan in služil v vojni granici.90 28. junija 1. 1611. je potoval skozi Ljubljano »Chri- stoff Schad(er) aus Preussen«. Pravi, da je služil kot praporščak v borbi proti Turkom 6 let na Siciliji (»In der Insel Sicilia Sechs Jar lang fur einen Fendrich gegen den Erbf aind den Turkhen auf m Mehre«). Nato je potoval »in Calabria in Konikreich Neapolis«, kjer pa je bil oropan (»geblundert vnd beraubt worden«). Dalje je potoval proti severu in prišel v Milan. Na daljnja pot ga je zanesla tudi preko slovenske zemlje. Ustavil se je v Ljubljani. Tu je prosil za podporo na magistratu, da bi se mogel vrniti v svojo domovino. Dali so mu 1 gld.91 25. jan. 1612. 1. so podarili 1 gld. »einem Soldaten«. Bil je to »Marco Viekhari«. Pripoveduje, da se je boril s Turki med drugim tudi pri Petrinji.92 16. jul. istega leta se je oglasil »Christoff GraBl von Graz au(B Landts Steyr«. Pred 10 leti je šel od svojih staršev iz Gradca ter oblekel vojaško suknjo. Zaneslo ga je tudi na Laško (»Wallischlandt«). Služil je dalj časa kot vojak pri nekih vitezih »Zu Maltau, in Can- dia« (morda pri malteških vitezih). Zaželel si je zopet domovine, šel je na pot. Toda na potovanju po morju POTOVANJA SKOZI LJUBLJANO MED LETI 1580. DO 1618. IN PODPORE NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU (Nadaljevanje) FRANC SOJER 164 t najbrž Jadranskem) ga je zadela nesreča, da je iz gubil vse, kar si je prihranil. Kljub temu je šel naprej proti domu, da bi zopet videl svojega očeta.93 13. avg. 1612. 1. je prišel prosit za »Zeerpfening« »Matthes Friz, von der Statt Gotschee gepurtig«, ki je bil »Soldat zu Juanitsch«.94 S seboj je imel »Post- partt«. Služil je kot vojak 37 mesecev »Zu Petrinia«. Nato je bil vojak »drey Jarlang in der Vestung Jua nitsch«. S plačo, ki jo je dobival tam, ni mogel sha jati, zato je šel prosit med drugim tudi v Ljubljano. Pozneje se bo vrnil v Ivanič k izvrševanju svoje vo jaške službe. To spominja na slabe razmere v vojni granici, ko najemniki niso bili dovolj plačani in so si morali sami iskati hrane na kakršen koli način je pač kdo mogel. Nekateri so tudi ropali in kradli, drugi pa prosili. Matevž Friz je bil eden izmed takih vojakov vojne granice.95 Sličen je naslednji primer. V Ljubljani se je 26. okt. 1612. leta zglasil »armer Soldat Jacob ToIlowitsch«. Imel je s seboj »»Khundschaften«. Pravi, da je služil kot vojak »vvider den Erbfeindt des Christlichen Na- mens Vnd glauben den Turkhen«. Dalje pripoveduje, da je prisiljen prositi, ker nima dovolj dohodkov (»Weyll Ich des Zeytt meiner Leibsschwacheit halber mein stuckh Brott ferer nich Verdienen kan, Also auch weder haller noch Pfening nicht Zur Zerung habe, bin Ich auli gedrungner nott Verursacht, Eur Herrligkheiten hiemit vmb Gottes \villen Zubitten«). Vse to jasno kaže na razmere v tedanji vojni krajini. Ne imenuje pa kraja, kjer je služil kot vojak.96 12. nov. istega leta je potoval skozi Ljubljano »Mel- hior Klepp von Stein alhie in Crain gebiiertig«. Pravi, da je že od svoje mladosti služil kot vojak v vojni gra nici. Bil je ranjen v dveh večjih bitkah, in sicer prvič »vor Canischa« in drugič »vor Offen97 in Hungern«. Kot ranjenec se ni mogel več udeleževati bojev. Imel je s seboj ženo in dva nepreskrbljena otroka (»mit meinem vveib vnd Zwoyen Vnerzogenen Khinder- lein«).98 19. aprila 1613. leta je dobil 20 kr. »Paulle Cuerer Von Pellandt" Biertig, Armer Ellendter KhriechB- man«. Pravi, da je služil 30 let v vojski in bil nekaj časa celo v turškem ujetništvu. Imel je »Pafipardt«. Nekaj časa je služil kot vojak »bei dem Wollgebornn herrn Freiherrn herrn Hanfien Prewiiner ... in der haubtfestung Baab inn Vnngern«. Prosi, naj se ga usmilijo in ga sprejmejo v meščanski špital. Seveda mu mestni svetovalci te želje niso izpolnili, ker so sprejemali v meščanski špital predvsem one ljubljan ske meščane, ki so brez svoje krivde popolnoma obubo žali tako, da niso imeli na stara leta nobenih sredstev za življenje in tudi svojcev ne, ki bi zanje skrbeli, šte vilo »špitalarjev« je bilo poleg tega tudi omejeno in ne preveč veliko, še vsi potrebni obubožani ljubljanski meščani niso mogli dobiti v njem zavetja. Kaj šele, da bi bil sprejet vanj kak tuj vojak, ki je večino svojega življenja (33 let) preživel daleč od ljubljanskega me sta tam nekje na Ogrskem v bojih s Turki, če bi se Pavlu Cuererju posrečilo, da bi bil sprejet v meščan ski špital, bi se mu ne godilo slabo, ker »v meščanski špital sprejeti ubožci so bili preskrbljeni z vsem vsaj najpotrebnejšim, bati se jim zadnje trenutke življenja vsaj lakote ni bilo treba.«100 Le izjemoma so sprejeli tudi kakega tujca, ki je slučajno potoval skozi Ljub ljano, v špital. Slučaj pa je moral biti že ze\o nujen.101 28. jun. 1613. leta je potoval skozi Ljubljano »Nico- laus Pauzug, von Carlstatt gebuerttig«. Pravi, da je »armer Khriegssoldat«. že od mladih dni je služil kot vojak v bojih proti Turkom. Pred Kanižo (»Cani scha«) je bil ujet. Nato je prebil 13 let v turškem ujet ništvu »auf dem schwarzen Mohr«. Bil je nato odpe ljan v »Constantinopl«, kjer je bil najprej prodan. Letos pa se je rešil »ohne Ranzion«. Najbrž je torej ušel. O vsem tem ima s seboj »Khundtschaft«.102 15. jul. 1613. leta je dobil nek vojak 40 kr. podpore. V prošnji pravi, da je »Armer Soldat Balthaser Khnob- lacher«. Bil je nekaj časa v vojaški službi v Gradcu, nato je šel v Karlovec, kjer je služil pod raznimi go spodi kot vojak v vojni granici. Dalj časa je bil pod Ferdinandom (»herrn herrn Ferdinanden Zue oster- reich Rath , Vnnd General Crabatischen vnnd Mahr- granizen«). Potoval je še naprej in prišel med drugim tudi v Ljubljano. Tu se je najprej oglasil pri mestnem predstojniku oboroženih meščanov (»haubtmann«). Toda ta ga ni sprejel v službo. Zato je poprosil na ma gistratu za podporo, da bo mogel nadaljevati svoje po tovanje proti Gradcu.103 10. marca 1614. leta so zopet prišli v Ljubljano trije vojaki, ki so služili v Karlovcu. S seboj so imeli pisma, iz katerih je bilo možno spoznati, da je vse resnica, kar so navajali. Iz službe so bili odpuščeni, ker niso v redu vršili svojih vojaških dolžnosti. Dobili so skupno 45 kr.104 Istega dne sta se oglasila še dva vojaka. Bila sta to »Michael Koppitsch, Von Petau« in »Jacob Thollo- uitseh, Von VVindischen feystriz« (Slovenska Bistrica). Torej oba Slovenca. Služila sta v bojih proti Turkom. Tudi ta dva sta imela s seboj pisma. Prosita podpore, ker sta »der Zeit mit kainer Zerung Versehen«. Do bila sta 30 kr.105 28. okt. 1615. leta je zabeležen izdatek »Zvvelff Sot- daten miteinander« 2 gld. Ohranjeno je samo župa novo nakazilo blagajniku, naj »disen Zwelff Soldaten vvelliche Zu der fiirl. Guardy auf Gorz Verordnet sein Zvveen gulden Zu seiner Zehrung Zustelle, damit sy forth raisen khiinen vm Ihre dienst threulich abwar- ten«. Šli so torej v Gorico in najbrž niso bili zaželjeni gosti v Ljubljani.106 11. jan. 1616. leta je ljubljanski mestni svet podaril 30 kr. »Lorenzen Paulin armen Vervvundten Soldaten«. Pripoveduje, da je bil »vor dreyen wochen durch die heyduckhen ain halbe Meyll vveegs Vndterhalb Rudels werth beraubt«. Dalje pravi, da je bil ranjen v levo nogo. Za zdravnika nima denarja, zato prosi magistrat za podporo. Primer je zanimiv predvsem zaradi ro parstva — hajdukov.107 Decembra 1616. leta je bila dana podpora »ainem Soldaten Augustin Preissen«. Prošnja, ki jo je ta vlo žil na magistrat, je dolga in precej zanimiva. Pripo veduje, da je služil kot vojak 12 let trem gospodom zaporedoma. Kasneje ni mogel dobiti primerne zapo slitve. Nekaj časa se je še mudil v Gradcu. Toda 22. okt. zvečer se je moral odpraviti na pot in 30. okt. zvečer je bil že v Celovcu. Od Gradca do Celovca je torej rabil 8 dni. Tam pa je bil opozorjen »das weege ferner vnsicher sey«, zato si je dobil družbo še treh vojakov, s katerimi je naprej potoval. Hodili so 1. in 2. novembra, da so prišli »biB auf Crambruekh« (Kranj?). Tu so dobili še 13 vojakov »mit einem Ca- peral«. Torej je že lepa družba — IS vojakov — na- 165 prej potovala. 5. nov. so prišli v bližino kraja »ober- labaeh« (Vrhnika). Tam jim je njih vodja (»Cape- ral«) preskrbel prenočišče in jih »Zue Zweyen mahlen starckh ermanth, daB wir khein vngelegenheit : weil wir nahent am leger vveren : machen solten«. Toda vodja se sam ni držal tega. Ko jih je namreč spravil pod streho, je sam odšel v neko gostilno, kjer je za gledal »khrainihes feder bey ainem Pauern khnecht« in ga je hotel s silo imeti. Zato je kmalu nastal »ein solicher Larmen . . . dali Zimblich Blut vergossen vvor- den«. Vodja je hotel svojim vojakom preskrbeti drugo prenočišče. Toda kmetje se niso hoteli dati ugnati v kozji rog. »In dem haben sich die Pauern geheiifft, vnnd vnns nachgesezt«. Drugi so ubežali, le on je pri šel kmetom v roke, ki so ga napadli »mit Stain vverffen vnnd andern schlagen«. Pravi, da je že več krat zrl smrti v oči, toda tako hudo ni bilo še nikdar, kakor v tem primeru. Nato je šel v Ljubljano, kjer naj bi se pozdravil. Zanimiva je ta storija, ki nam na zorno kaže, kako so vojaki v oni dobi potovali in v kakem razmerju so bili do domačega prebivalstva.10" 2. marca 1618. leta je dobil 40 kr. »Ludvvich Albers- perger Armer Saldat Von welB«. Možno je, da je ta kraj 1. Wels — mesto na Zgornjem Avstrijskem za- padno od Linza,109 2. Wels — vas na Koroškem pri Št. Vidu. Prišel je najbrž iz Zgornje Avstrije. Kam potuje, ne pove.109 23. marca istega leta se je oglasil »Lorrenz Brait- schuech von Behainbischen Butvveiss« (Budejovice). Bil je popotni vojak in ne pove, kam potuje.110 Zelo vidne sledove je zapustila v ljubljanskih mest nih knjigah o izdatkih tako zvana druga vojna z Be nečani, ki je trajala približno dve leti (1615.—1617.). Ta vojna je posebno hudo zadela naše južne pokra jine. Vzrok zanjo so dali Benečani, ker so hoteli biti popolni gospodarji nad Jadranskim morjem in ker so hoteli Habsburžane popolnoma izriniti iz Italije. Povod pa so dali znameniti senjski uskoki, ki so večkrat na padali in oropali benečanske ladje. Avstrija je jemala uskoke vedno v zaščito, ker so bili dobri branilci av- strijsko-turške meje. V bojih med Benečani in Av strijci je imela važno vlogo trdnjava Gradiška, ki je ležala na desnem bregu Soče južno od Krmina. To trdnjavo so Benečani med vojskovanjem večkrat oble gali, kar se tudi omenja na mnogih krajih v mestnih knjigah ljubljanskega magistrata o izdatkih. Zlasti je bilo hudo tridnevno obleganje od 25. do 28. marca 1616. leta. Pa tudi sicer so se vršile hude borbe pred Gradiško, vendar pa je ostala ta trdnjava v avstrijskih rokah ves čas bojevanja. Mir se je sklenil 26. sept. 1617. 1. v Madridu, ki nikakor ni izpolnil benečanskih zahtev. Nekaj uskokov je bilo kaznovanih z izgnan stvom in njihove razbojniške ladje sežgane. V teh bojih je sodelovalo tudi mnogo tujih vojakov. Tako so dobili Benečani najete čete iz Holandije in Anglije, medtem ko je Avstrijcem pripeljal španski polkovnik Baltazar Maradas 500 konjenikov na pomoč.111 Mnogo teh tujerodnih vojakov je po končani vojni potovalo skozi Ljubljano posamič ali v skupinah. Med vojskovanjem samim z Benečani je šlo skozi Ljubljano mnogo več vojakov kot sicer. 6. nov. 1615. leta se je oglasil »Mihael Potriebaz«. Bil je po poklicu »Khriegs Pfeiffer« — vojni svirač. Služboval je v bojih z Benečani (»gegen denen Vene- digeren von anfang bili aufs end vveilig gebrauchen habe lassen«). Nato je bil v službi v Karlovcu pod po veljstvom Janeza Friderika Rauberja. Pozneje je zbo lel in se namenil domov na Koroško k ženi in otrokom. Pot ga je zanesla skozi Ljubljano, kjer je potrkal na magistratna vrata.112 11. dec. istega leta so podarili mestni svetniki 1 gld. »armen Vervvundten Soldaten«. Bil je to Matevž Fritsch »von Gotschee gebiirtig«. Pravi, da je bil v bojih 2 Benečani ranjen, in sicer »in meinen linckhen Armb«. še sedaj ima kroglo v rami — ranjen je bil pred 20 dnevi — in prosi, naj mu pomagajo, da bo mogel vsaj k zdravniku, ki bi mu vzel drobce krogle iz telesa.113 18. jan. 1616. leta je zopet dobil nek vojak 30 kr. Pripoveduje, da se je 3 mesece boril proti Benečanom (»Wider die Venedigschen«). Ima s seboj pisma. V bojih je bil težko ranjen v glavo (»dariiber auch in mein haubt sehr Verwundt worden«). Prosi, naj mu pomagajo. Podpisal se je »Marthen Khaltenhauser, Von VVindisch Madrey, aus Salzburger Landt.«114 Kje je ta kraj? I. VVindisch-Matrei je trg na vzhodnem Tirolskem v okraju Lienz in je glavni kraj doline Isel. V na sprotju z VVindisch-Matrei je Deutsch-Matrei pri Inns- brucku. 2. Madreit je kraj v okraju Leopang na Salz- burškem. 4. maja 1616. leta so podarili 3 gld. »20 Frl. Solda ten so auf Mitterburg115 gezogen«. županovo nakazilo blagajniku celo pravi, naj jim izplača »Zu ainer Zeh- rung vnd damit Sy alhie khein schaden thuen, vnd Ihr weg fort Ziehen«.116 Vojaki so ropali ali vsaj s silo jemali, če niso dobili hrane. Očividno so se Ljub ljančani bali takih vojaških pohodov, šli so najbrž nad Benečane. 5. maja 1616. leta je poslal župan blagajniku naka zilo, naj izplača 1 gld. 20 kr. »disen 4. Entsprungen Spanischen Soldaten Zu Einer Zehrung«. Bili so iz bojev z Benečani.1" Sličen primer se je zgodil dva dni kasneje, ko zopet dobimo županovo nakazilo blagajniku, naj izplača »disen 5 Entsprungnen Soldaten ain gulden«. Tudi ti so bili iz bojev z Benečani.119 II. maja beremo zopet županovo nakazilo blagaj niku, naj izplača »disen Zweyen Soldaten welliche nach Gorz Ziehen dreysig Khraizer«.119 13. maja je zopet ukazal mestni župan blagajniku, naj izplača »gegenvrertigen 5 Venedischen Soldaten, vnnd dann ainem armen waib, ain gulden r:[ei- nisch] «.120 3. jun. 1616. leta sta se oglasila 2 vojaka. Prvi je bil »Bartlme Schmuckher . . . Armer Von Adel«. Torej obubožan plemič. V vojski je bil »gefreytter« in »kay : Ex,peditor«; drugi pa je bil »Hannli Erhardt ein Mus- gatierer« [mušketir]. Oba sta se še pred 4 meseci bo rila pri obleganju »der Vestung Griidischkha vvider die Venetianer«. Pri tem obleganju je dobil prvi »drey Musketen schiiB«. Pripovedujeta, da sta pobila mnogo sovražnikov. Po končanem obleganju se vračata v do movino na zdravljenje. Ne povesta pa, kje je ta domo vina.121 27. jun. beremo županov ukaz blagajniku, naj iz plača 1 gld. podpore »disen Sechs Armen Soldaten, vvelliche von den Venedigerischen Loger entsprun gen«.122 166 7. julija 1616. leta beremo županovo nakazilo, naj se izplača »Gegenvvertigen Viezig Carstettern welliche Von gradisch alher Khrankhen ankhoraen ... drey gulden r. Zur Zerung damit sy weiter khonnen fort- khomen«.1'23 23. jan. 1617. leta se je zglasil na magistratu »HanB Georg VVeikhler« in dobil 2 gld. Pravi, da je služil »in dem krigs VVessen Zu RoB vnnd fueB«. Bil je torej konjenik in pešec v bojih z Benečani, kjer je bil tudi ranjen.124 21. marca 1617. leta je dobil vojak »Adam Hiietter geburttig auB Assterraich« podporo. V bojih z Bene čani je bil 3 krat ranjen.125 16. jun. 1617. leta se je oglasil »Armer Khrankher khriegs soldat HanB Hainrich Schmidt auB der Schle- sing«. Pripoveduje, da je služil kot vojak v benečanski vojni. Sedaj bi se rad vrnil »in Mein Vatterlanndt in Schlesien« in potrebuje potnine. Dobil je samo 30 kr.12,i 3. jul. 1617. leta se je oglasil »Johan Peter von Neu- burg«.127 Bojeval se je tudi ta z Benečani in je sedaj na potu v svoj domači kraj.128 3. nov. istega leta je dobil podporo »Armer krankher vnd geschedigter khriegssoldat VVenzel Prustinz Von Pischkhovviz«.129 Pravi, da je služil »Zway Jarlang im Veldtleger«. Nič ne pove kje, najbrž pa v bojih z Be nečani. Potoval je proti severu »auf VVienn«. S seboj je imel tudi ženo, česar pa v svoji prošnji nič ne ome nja in moremo to razbrati samo v knjigi o izdatkih iz beleške »vnd ainem Saldat(en) weib«.130 17. jul. 1617. leta je poslal mestni svet blagajniku Janezu Krstniku Verbez-u nalog, naj da »Zueuerehrung des Herrn obristen von wallensteinm alher gelangten Zwayen Companien Reiitter . .. sechs vnnd Zwainzig Star habern, Zvvelff viertl wippachers, vnnd dreyzehn viertl Terandts«. Obrist (Oberst) zavzema današnjo stopnjo polkovnika. Podarili so jim torej 2 stara ovsa (= 8 mernikov); 20 bokalov (?) (viertel) vipavskega vina; 13 bokalov teranca. Za vse to je blagajnik vbe- Iežil izdatek 26 gld.132 9. nov. istega leta najdemo slično zabeležbo. »Zu Verehrung des Herrn Obristen Von Thampier133 alher gelangten fiinff Companien Reiter . . . ainhundert Star habern«. šli so nad Benečane. Vbeležen je izdatek 100 gld.134 11. nov. je blagajnik vbeležil izdatek 12 gld., ki ga je porabil za krmo 12 konj, poslanih s češkega v boje z Benečani.135 20. okt. je pa zabeležen izdatek 35 gld. 48 kr., kar je bilo dano »den alhero gelangten Zwayen Herzogen Vonn Sachsen neben Zwen Samb136 Siiessen weines, auch vierzig Star haberns«. Tudi ti so šli v boje na Beneško.137 V mesecu avgustu leta 1618. je šlo skozi Ljubljano več transportov vojaštva. Bili so najbrž še zakasneli oddelki iz bojev z Benečani. Vsak tak transport je stal ljubljansko mestno blagajno precej novcev. Po odhodu vojaštva so se oglašali na magistratu peki in mesarji, ki so morali dajati vojakom kruh in meso (»ComiB Prott«, »ComiB fleisch«). špitalski oskrbnik se je pa navadno oglasil, naj mu magistrat povrne za seno, ki ga je porabilo vojaštvo.138 11. okt. 1618. leta se je oglasil na magistratu zadnji vojak, ki se je vračal iz bojev z Benečani. Bil je to »ThomaB Werber von Molzing (?) in Reich«. Pripo veduje, da je bil »in disem Venedigischen Veldleger Sechs Monat gewest«. Bil je celo ranjen v nogo. V Ljubljani je šel nekaj časa v službo »zu ainem Par- bierer«.139 Rad bi se vrnil domov na Nemško. Dobil je 1 gld. 20 kr. podpore.140 Nadaljnjo skupino tvorijo ujetniki, ki so jih Turki ujeli, odpeljali na Turško in od njih zahtevali visoke odkupnine. Ker ogromnih vsot za odkupnino navadno sami niso imeli, so morali potovati okrog in nabirati prispevke. Za čas, ko so odšli iz Turškega ozemlja, so morali pustiti tam talce. Večkrat se je tudi dogodilo, da so ujetniki naprosili svoje prijatelje in znance, da so okrog pobirali denar za njihovo odkupnino. Dobi mo v mestnih knjigah o izdatkih več beležk, ki so slične kakor naslednja: »Zweyen gefangenen vom Adel aus Vngern geben auf beuelich«.141 Vendar pa je pre cej tozadevnih pobotnic izgubljenih. 27. jul. 1612. leta se je zglasil na ljubljanskem ma gistratu vojni ujetnik »Jiian VVartolitsch Zu Samobor gebiirdig«. Dobil je 40 kr. Iz ohranjene prošnje je raz vidno, da je moral magistrat pisma (Kundschaft), ki jih je prosilec prošnji priložil, vrniti prosilcu (»hie- beyligunde Khundtschafften (: die Ich nach ersehung VViderumb Zu ruckh begere :«).142 18. dec. 1616. leta beremo v knjigi o izdatkih fol. 27., No. 66., naslednje: »dreyen Samblern Zu auBlosung der armen gefangenen Christen geben 3 gld.«143 Hodile so tudi organizirane skupine po deželi in zbirale od kupnine za ujete kristjane. 15. jun. 1618. leta sta prišla v Ljubljano 2 Poljaka »Peter Pastopaiskhy« in »HanB Dorotitsch . .. beede aus Landts Pollen«. Prvi navaja v prošnji tudi, da je iz Lublina. Oba sta bila v boju ujeta in odpeljana v Konstantinopel. Tam sta ostala 3 leta in nekaj mese cev, »nach villen erlittner vnd ausgestandner grosser Martter vnd Pein« sta bila rešena »durch Gottes . vnd seiner lieben Muetter der hochgebenedaitter Jungfrau Maria hilff«. Ušla sta in po morju dospela na Bene- čansko, od koder se zdaj vračata v svojo domovino Poljsko.144 11. okt. istega leta se je oglasil na magistratu pravo slavni duhovnik (»griechischer Priester«) Demetrij iz mesta Hagija v Rumeliji (napisano »Dieometrius auB der Statt Agia in Ramelia«). Bil je turški ujetnik in je pobiral odkupnino. Cenjen (»rancioniert«) je bil na 500 dukatov.145 Istega dne je bila dana tudi še podpora 3 gld. na podlagi prošnje, ki jo je vložil »Nicephorus Episcopus de Santo Monte«. V prošnji pravi, da je stanoval »am heiligen gebiirg Suetagora genant bey ConstantinopI«. Turki so ga ujeli in popolnoma oropali. Cenjen je bil na 800 dukatov.140 Najbrž ni bil osebno v Ljubljani, ampak je prošnjo vložil na magistrat kak pobiralec odkupnine, bržkone zgoraj omenjeni duhovnik De metrij. 23. nov. 1618. leta je potoval skozi Ljubljano neki Andrej iz Soluna (»Andreas Thessalonicensis«). Ujet je bil »von Tartarn« — misli bržkone na Turke. Mnogo je moral prestati v turškem ujetništvu, kjer je bil tudi cenjen na 300 dukatov v zlatu. Da pa je smel iz ujetništva pobirat prispevke za svojo odkupnino, je moral tam pustiti »weib vnd Zween Sohn Zu Pfanndt«.147 167 Navedel sem samo nekaj primerov o potovanju tur ških ujetnikov skozi Ljubljano. Zabeleženih pa je še mnogo drugih. V posebno skupino tudi lahko štejemo oropane ple miče, ki so potovali skozi Ljubljano. 30. avg. 1613. leta se je oglasil »Humillimus servus Georgius Zabranih(us) Nobilis fluminis sancti Viti« (Reka). Pravi, da se je zatekel v Ljubljano »a prae- donibus spoliatus, ac in terra longinqua ignotus et hospes«. Kaj bolj natančnega, od kod gre in kam je namenjen, ne pove.148 30. dec. 1615. leta je šel skozi Ljubljano drug obu božani plemič »Simon Fuchs«, doma iz Zagreba (»von Agramb gepurtig«). S seboj je imel pisma. Pravi, da se je maja meseca preteklega leta (1614.) zaobljubil na romarsko pot v Loreto in Rim. To obljubo Bogu je tudi izpolnil. Na povratku se mu je zgodila nesreča. Benečani so ga na morju ujeli in vkovali v železje. Nato so ga prisilili, da je eno leto moral veslati na benečanski galeji. Končno je bil z božjo pomočjo rešen ujetništva in sedaj je na poti domov.149 V tedanji dobi je bilo zelo razvito potovanje roko delskih pomočnikov. Tudi o tem potovanju najdemo sledove v ljubljanskih mestnih knjigah o izdatkih. 27. jan. 1612. leta je bila dana podpora »einem ar- men Handtvverksman« 40 kr. Iz ohranjene prošnje je 87 AuBgaben 1606., fol. 33, No. 29. — 88 Kraj na severnem Ogrskem. — se Petrinja je trdnjava nasproti Sisku, ki jo je zgradil 1. 1592. — torej leto dni pred znamenito bitko 22. junija 1593. — bosanski paša Hasan Pridojevič. — 90 AuBgab Buech 1610., fol. 31, No. 55. — 91 AuBgab Buech 1611., fol. 30, No. 57. — 92 AuBgab Buech 1612., fol. 24, No. 10. — 93 Ibid., fol. 26, No. 53. — °4 Mišljen je tu najbrž Ivanič grad ob Lonji, ki je bil v graničarski dobi zelo važna trdnjava. — 95 AuBgab Buech 1612., fol. 27, No. 60. — 90 AuBgab Buech 1612., fol. 27, No. 71. — 97 Offen = Budim. — 9» AuBgab Buech 1612., fol. 27, No. 72. — 99 Poljsko. — 10° Ivan Vrhovec, Meščanski špital (Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta) LSM, 1898., str. 4. — 101 AuBgab Buech 1613., fol. 24, No. 31. — 102 Ibid., fol. 25, No. 44. — 103 AuBgab Buech 1613., fol. 26, No. 54. — 104 AuBgab Buech 1614., fol. 23, No. 28. — 105 AuBgab Buech 1614., fol. 23, No. 29. — 10B AuBgab Buech 1615., fol. 26, No. 61. — 107 AuBgab Buech 1616., fol. 23, No. 20. — 108 AuBgab Buech 1616., fol. 28, No. 74. — 109 AuBgab Buech 1618., fol. 35, No. 30. — "° Ibid., fol. 36, No. 43. — U1 Gruden, Zgod. slov. naroda, str. 846.-853. — «2 AuBgab Buech 1615., fol. 27, No. 65. 113 AuBgab Buech 1615., fol. 27, No. 74. — 114 AuBgab Buech 1616., fol. 24, No. 23. — 11S Pazin v Istri. — 110 AuB gab Buech 1616., fol. 24, No. 37. — 117 Ibid., fol. 24, No. 38. _ "s Ibid., fol. 24, No. 39. —119 Ibid., fol. 24, No. 40. — 120 AuBgab Buech 1616., fol. 24, No. 41. — i2i Ibid., fol. 25, No. 42. — i22 AuBgab Buech 1616., fol. 25, No. 48. — razvidno, da je bil to »Georg Khellner von Neudorff150 gepurtig«. V prošnji ne navaja podrobneje svojih raz mer, ampak pravi, da bodo mogli mestni očetje spo znati »Aus hienebenbeiligenden glaubvvirdigen Zeug- nus«, kako velika nesreča ga je zadela.151 22. jan. 1615. leta pa je bila dana podpora »Einem Armen Naglschmidt Vnd Saldaten Von Graz«. Pripo veduje, da je bil dalj časa v vojski. Nato mu je v Gradcu zbolela žena in trije otroci so bili brez kruha. Napotil se je po svetu in prišel med drugim tudi v Ljubljano. Bil je na povratku proti Gradcu.152 Vsak pomočnik, ki je hotel biti sprejet med mojstre, je moral potovati po svetu in se učiti obrti vsaj 3 do 6 let.153 Za sinove mojstrov se je zahtevalo, da je bil le 2 leti na tujem.154 Ko se je kak rokodelec izučil svoje obrti, ni dobil izpričevala ali doučnega pisma v roke, ampak le prepis. Original se je namreč shranil v »cehovski skrinji« (Zunftlade). S prepisom je po toval, če ga je kdo izgubil, je imel velike sitnosti, da je dobil novega. Dokazati je moral, da ni prepisa po nemarnem izgubil. Večkrat se je namreč dogodilo, da je pomočnik v hudih denarnih stiskah svoj prepis tudi prodal, s katerim je potem kdo drug po svetu sleparil. Zato je vsak ceh zelo pazil, preden je izdal nov prepis z zadružnim žigom.155 123 Ibid., fol. 25, No. 53. — i2* AuBgab Buech 1617., fol. 24, No. 23. — 125 Ibid., fol. 25, No. 29. — i2fl AuBgab Buech 1617., fol. 26, No. 41. — i27 Neuburg leži v Vorarlbergu pri Koblachu v okraju Feldkirch. — i29 Ta kraj leži na Češkem in se piše po pravilnem nemškem pravopisu Bischkowitz; češko Bvškovice v okraju Melnik, severno- vzhodno od Prage. — 130 AuBgab Buech 1617., fol. 27, No. 65. — 12S Ibid., fol. 27, No. 48. — 131 VVallenstein (tudi VValdenstein) je znan tudi po tem, da je spravljal hrano v oblegano Gradiško. — 132 AuBgab Buech 1617., fol. 28, No. 80. — 133 Pravilno pisano Dampierre, ki je tudi spravljal hrano v oblegano Gradiško. (Gruden, Zg. si. n., str. 853.) — 134 AuBgab Biiech 1617., fol. 28, No. 81. — 135 AuBgab Buech 1617., fol. 28, No. 82. — 13° Samb = 1 tovor = 100 bokalov. — 137 AuBgab Buech 1617., fol. 28, No. 84. — 138 AuBgab Buech 1618., fol. 37, 38. — 139 Par- bierer = padar. — 14° AuBgab Buech 1618., fol. 39, No. 86. — 141 AuBgab Buech 1588., fol. 30. — 142 AuBgab Biiech 1612., fol. 26, No. 55. — 143 AuBgab Biiech 1616., fol. 27, No. 66. — 144 AuBgab Buech 1618., fol. 37, No. 58. — 146 Ibid., fol. 39, No. 83. — "« AuBgab Buech 1618., fol. 39, No. 85. — 147 Ibid., fol. 39, No. 90. — 148 AuBgab Buech 1613., fol. 26, No. 62. — 149 AuBgab Buech 1615., fol. 28, No. 77. — 150 Kje je bila ta Nova vas, je težko reči, ker je mnogo krajev tega imena. — i5X AuBgab Biiech 1612., fol. 24, No. 20. — 152 AuBgab Buech 1615., fol. 25, No. 43. — 153 Vrhovec, Ljubljanski meščanje, str. 231. — 154 Ibid., str. 233. — 155 Ibid., str. 226. (Dalje prihodnjič) 168 POTOVANJA SKOZI LJUBLJANO MED LETI 1581. DO 1618. IN PODPORE NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU (Konec) FRANC SOJER Potujoči pomočniki so imeli tako zvani »Wander- buch«. Sem se je podpisal mojster, ko je pomočnik odšel od njega, če pomočnik ni bil v službi pri »po štenem mojstru«, t. j. pri takem, ki je član kake za druge, mu mojster ni mogel staviti svojega podpisa v »Wanderbuch« in ta čas se pomočniku ni štel v ono dobo, ki jo je moral prebiti na tujem. Zanimivo je, kako je iskal v Ljubljano došli po močnik dela. Oglasiti se je moral najprej pri »oče tu«,156 ki je poslal takoj po najmlajšega mojstra. Ta je vodil tujega pomočnika okrog vseh mojstrov in iskal dela zanj. Najprej ga je vedel k najstarejšemu, ako ga ta ni mogel porabiti, sta šla šele k drugim moj strom po delu vpraševat, in sicer oziraje se na nji hovo starost. Vdove so zavzemale tisto mesto kakor njihovi umrli možje. Zdaj šele, ko sta obletela vse mojstre, je dobil najmlajši pravico do dela iskajočega pomočnika. Pomočnik se je moral izkazati s potreb nimi pismi (»Kundschaften«). če pa so bili vsi moj stri v Ljubljani s pomočniki preskrbljeni, je moral vsak mojster dajati novodošlemu pomočniku nekaj dni hrano in stanovanje. Ko je pomočnik na ta način obral vse mojstre, je moral naprej. V Ljubljano došli pomočniki so se morali oglasiti na »rokodelski po staji« (»Herberge«). Tu so dobili tudi hrano in sta novanje, če mojstri njihovega rokodelstva niso imeli navade, da bi tuje pomočnike sprejeli za nekaj dni v svojo hišo.157 Razumljivo je, da v mestnih knjigah o izdatkih ni mnogo sledov o rokodelskih pomočnikih, oziroma nji hovem potovanju skozi Ljubljano, ker ti niso imeli na magistratu ničesar opraviti in niso dobili mnogo podpor, ker so zanje skrbeli cehi. Posebno skupino tvorijo tudi pogorelci. 8. marca 1599. leta se je zglasil v Ljubljani »Gregor Schelpach« s svojim tovarišem, ki se je podpisal »hanns Rolanndt«. Bila sta odposlanca »der Statt Neuroden in der schlossing gelegenen«. To mesto je namreč pogorelo. Prošnja omenja, da je bilo »180 Heiisser obgepranndt«. Priloženo je bilo prošnji tudi pooblastilo tamošnjega magistrata. Iz vse prošnje diha globok religiozen duh, popolnoma značilen za ono dobo. Na zunanji strani je napisana rešitev prošnje, kjer župan Anthoni Feichtinger daje mestnemu bla gajniku nalog, da izplača prosilcema 2 gld.158 9. dec. 1605. leta so ljubljanski mestni očetje po darili podporo »dem Josephen Bratez Stattschreiber Zur Ruedolfswerth«. V prošnji pripoveduje, da je 3. okt. ob 11. uri izbruhnil požar, ki je uničil zelo mnogo hiš v Novem mestu. Med pogorelci je bil tudi on. Z ženo in 5 otroki je bil postavljen skoraj na be- raško palico. Da bi pa bila prošnja čimprej uslišana, navede tudi to, da je bil njegov oče Ljubljančan. Rad bi svojo družino še to zimo spravil pod streho, t. j. da bi sezidal novo hišo. Tudi iz te prošnje se vidi globoko versko čustvovanje one dobe, ko vse obrne na Boga. Najprej pravi, da je Bog poslal strašno ka zen nadenj in na koncu prošnje pa zatrjuje, da mest nih očetov ne bo nikoli pozabil v svojih vsakdanjih molitvah.159 4. avg. leta 1606. so dobili skupno 2 gld. 3 pogorelci »Marren Crainer, Khuez Fratsch, Mathesen Egger oll drey burger Von Villach .. . grossen Prunst Vnd dann- hero Zugestandnen Armueth vvillen.«100 16. istega meseca zopet beremo na pobotnici, da naj mestni blagajnik Canzian Thomader izplača »Gordola [ime] vveisen burgerin vnnd ledrerin Zu Villach, Irer erlittnen wissenthchen Prunst halber aufl Barmher- zigkhait dreissig khreizer«.161 O požaru v Beljaku moremo nekoliko zvedeti iz na slednje prošnje, ki jo je vložil na ljubljanski magi strat dne 4. sept. 1606. leta »Armer in grundl abge- pruner Man, Adam Renner, Riemener«. V prošnji pravi, da bo mogoče že iz njegovega poročila spoznati, »Wie Laider den ersten tag Juni dits Jarš (namreč 1. 1606.) die ganze Statt Villach in Kharndten durch ein groB Vnuersechen feuer in grundt abgebrunen, dardurch Ich armer burgersman , vnd meines handt- vverchs ein Riemer sambt \veib . vnd khlainen khin- derlen neben anndern burgern mer vmb aH mein ge- habtes vermogen, arbeit, vnd werckh Zeug khomen vnd grosse nott vnnd Armuet geratten, Derowegen Ich gedrungen worden Zuerhaltung VVeib vnd khlainen khinderlen [wie auch vvieder erkaufung meines v/erch Zeug] neben Andern auch E: E: F: W: vmb dero Christliche Steiier anzulangen«. Mestni župan Mihael Preys je prošnjo uslišal in dal blagajniku nalog, da izplača prosilcu 30 kr.162 1. dec. 1606. leta srečamo zopet nekega pogorelca iz Beljaka na magistratu. Imenoval se je Martin Lech- ner. Prišel je z ženo in otrokom prosit pomoči, ker mu je uničil požar hišo. Magistrat mu je podaril 1 gld.183 30. okt. 1609. leta je dobil 2 gld. podpore »Jacob lepardt... ein armer abgebrunen Man auB Khern- dten«. V prošnji pravi: »das nicht allein genugsamb ist, das ich in dritten Jahr ain khrannckhait in Mei- nem laib habe«, ampak ga je Bog udaril še s tem, da mu je neki zlobnež zažgal hišo, in sicer na dan sv. Mi haela leta 1609.164 29. okt. leta 1610. sta prišla v Ljubljano 2 pogorelca iz Velikovca, in sicer »Andree Lang« in »Georg Frey- berger«. Pravita, da sta meščana in obrtnika »zu V61- khenmarkht in Kherndten«. Požar jima je uničil vse.185 Iz Velikovca sta prišli 11. febr. 1611. leta tudi 2 po- gorelki, in sicer »Margaretha Freyberin« in »Scola- stica Weberin«.188 22. febr. 1613. leta sta dobila 2 pogorelca skupno 2 gld. Ohranjeno je samo nakazilo, ki ga je poslal takratni mestni župan Janez Sonce blagajniku Janezu Kumpergerju (»HanB Khumperger«), naj izroči pod poro »Zwayen abgeprunen burgern in der Capi«.167 211 2. maja 1613. leta je prišlo v Ljubljano 19 pogorel- cev meščanov iz Loža, in sicer 16 moških in 3 ženske- vdove. Pravijo, da je nastal požar »den 20. yozt ver- \vichnen Monats Aprillis, dises 1613 Jarš vmb Mittags Zeyt«. Požar je uničil »uns armen ellenden Burgers Perschonen Vngefarlich , in ainer halben stund 21 Heiiser : 9 dresch Thorn : sambt ainer Pad Stuben : auch allen vnsern Haab vnd Guett : so wir mit vnsern harten schvvais vnd Bluett erobert , in Rauch aufgan- gen«. Pravijo, da jim ni nič drugega pričakovati kakor beraške palice (»allain des Petlstabs Zugewarten ha- ben«). Ljubljančane prosijo, naj jim pomagajo »auf das wir sambt vnsern armen Weybern vnd klainen khindern Zu ainer \Vonung gelangen konten«. Na koncu je 19 podpisov, ki pa niso lastnoročni, ampak je vse napisala ona roka, ki je pisala ostalo prošnjo. Dobili so skupno 4 gld.168 2. dec. 1613. leta je dobil 1 gld. 20 kr. pogoreli Novo- meščan »armer, ellender Alter handwerchs Man, Ja- cob Igel, Burger Vnd Riemer Zu Rudolfs werth«. Pri poveduje na dolgo in široko, da mu je pogorela hiša, kjer je izvrševal svojo obrt. Sedaj je z ženo in 5 otroki brez strehe in brez kruha, ker je prišel popolnoma ob vse, kar si je mukoma pridobil v potu svojega obraza.189 28. aprila 1614. leta sta prišla zopet 2 pogorelca s Koroškega. Bila sta to »Lenhardt VVollgang Vicarien in Marckht Capell Inn Kharendten Vnd N: der Khirch- probst der Pfarrkhierchen S. MihaelliB daselbst«. Pra vita, da je pogorela župna cerkev sv. Mihaela. Uničen je tudi stolp in zvonovi. Prosita »einen Alemosion«, da bi mogli zopet postaviti božji hram. Dobila sta 2 gld.170 Vse kaže na to, da so bile nekdaj zelo močne vezi med Koroško in Kranjsko. Tudi žene vojakov so potovale skozi Ljubljano. 24. sept. 1615. leta je prišla v Ljubljano »Maria Prukherin«, žena nekega vojaka iz Kar lovca, in pro sila na magistratu za podporo, ker ji je mož zbolel."1 ženske so se prištevale moževemu poklicu. 30. jan. 1617. leta je prišla na ljubljanski magistrat »Marga reta StrauBin Corporallin vnder dem kho : Hispani- schen Regiment«. Imela je s seboj otroka. Bila je naj brž kje pri možu v bližini fronte, pa je nato odšla v zaledje.172 28. febr. 1617. leta je prišla »Barbara VVackerstai- nin arme Soldatin« in prosila podpore. Pravi, da je »auB Landts Pairn«. Mož je bil v benečanski vojski ranjen in leži sedaj v Gorici »bei dem Feldscherer«.173 Potuje z otrokom. Dobila je 30 kr.174 Iz Ljubljane so pošiljali tudi razna odposlanstva v druga mesta. 12. febr. 1581. leta je mestni blagajnik dobil nalog, da izplača »dem Juri Khaltschitsch so von wegen des gefangenen Tiierkkhen geen Ziuidat geschiecht« 1 gld. 32 kr.175 še večkrat pozneje dobimo zabeležene pri mere, ko je kak Ljubljančan peljal ujetega Turka iz Ljubljane. Tako je 4. marca istega leta blagajnik zo pet plačal 3 gld. 12 kr »dem Caspar Khardal so von wegen des gefangenen Tuerckhen geen Ziuidat ge- schieckt worden Pottenlohn bezalt«.176 Da se je v Ljubljani nahajalo vsak čas nekaj ujetih Turkov, ni nič čudnega. Valvasor pripoveduje o njih, da so 1. 1416. pomagali celo pri gradnji ljubljanskega obzidja.177 Večkrat se je tudi zgodilo, da so pošiljali iz Ljub ljane razne zločince, ki jih niso obsodili na smrt, pa so vendar imeli na vesti hude pregreške, v ogrske ru- dokope za ves čas njihovega življenja. Ali pa so jih obsodili, da so morali tam vlačiti ladje proti vodi (»verurtheilt zum Schiffszihen«).178 Mnogo je šlo tudi odposlanstev v Idrijo, zelo pogo stokrat v Gradec in tudi v Beljak. Decembra 1616. leta je potoval skozi Ljubljano nad vojvoda Ferdinand. V zvezi s tem obiskom je zabele žil mestni blagajnik v knjigo o izdatkih več izdat kov.178 Morda je potovanje nadvojvode Ferdinanda v kaki zvezi z istočasnimi boji z Benečani. V poslednjo skupino popotnikov skozi Ljubljano moremo šteti one, katerih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed navedenih skupin. L. 1606. 21. aprila je bila podeljena podpora »ainem Khaisrischen trabanten«. V prošnji se je podpisal »vndertheniger HanB DanckI der Rom : Chay : May : gewester leib drabant«. Pripoveduje, da je bil pred 20 leti v »Crabatischen graniz«. Sedaj pa potuje »weg von Prag aus lants Bechemb«. Kako je prišel na Če ško, o tem prošnja popolnoma molči. V prošnji tudi ni nobenega moledovanja, ki se navadno dobi v proš njah one dobe.180 4. sept. 1606. leta je dobil na magistratu neki pro silec 1 gld. Njegovo ime ni zabeleženo. Ohranjena pa je pobotnica, na podlagi katere je bila izdana podpora. Ta pobotnica je priporočilno pismo, ki ga je napisal »Mathias Soholoch . parochus Graecensis Styriae utriusque facultatis doctor , et cathedrae S : Petri Romae protonotarius«. Tukaj priporoča župnik iz Gradca nekoga — imena ne navaja —, ki je bil »in bello liuonico« »inter Polonos et Sueuos gesto« oro pan vsega svojega premoženja in je sedaj v največji stiski »cum sua paupere uxore et liberis«. župnik ga priporoča, naj mu pomagajo »aliqua pia et benigna ope«, kar jim bo Bog povrnil »in futuro seculo« in tudi sam jim bo skušal povrniti (»et ego , quantum in me erit pari gratitudine recompensabo«). Priporo čilno pismo je bilo napisano »Styriae 26. Augusti Ao 1606.« Bilo je zapečateno.181 26. marca 1607. leta je zabeležen izdatek 30 kr. »einem Armen auBlander«. Na pobotnici je podpisan »Arnoldt KnaB Von Groningen auB FriB Land«. V svoji prošnji navaja, da je na morju prišel ob vse svoje premoženje. Sklepati bi se dalo, da je bil po morščak, ki se je vračal iz kakega pristanišča ob Ja dranskem morju v svojo domovino proti severu. Ko je izgubil vse svoje imetje, mu ni kazalo nič drugega kakor se »auf die Strassen begeben«. Pot ga je zanesla tudi v Ljubljano.182 20. aprila 1609. leta pripoveduje v svoji prošnji neki »Matheus VVallach auB Pollonia Purtig«, da je do sedaj služil »Pei dem gdn [= gnšidiglichen] Brunor VVottoni ein Jarlang«. Sedaj je namenjen potovati v Gradec, kjer je v službi njegov brat. Mestne očete prosi, naj mu podele »ein Zer Pfening«. Prošnja je bila uslišana. Rešitev prošnje, ki jo je podpisal »Vice Burgermaister«, je napisana v laškem jeziku.183 7. dec. 1610. leta je dobil neki »Simon Khoderman von Veldbach« 30 kr. podpore. Kam je potoval, ni znano.184 24. febr. 1612. leta je dobil 1 gld. podpore »Tobias Hoffman von Regensburg«. Pravi, da potuje iz Prage. 212 Tam je namreč 3 leta bil v službi pri gospodu Matiju Hundeckherju, ki je bil »Kol : kayl : Mayl : Camrer«. Nato se mu je zahotelo po Italiji, šel je na pot. Dole tela ga je nesreča. Bil je napaden in popolnoma oro pan s svojimi tovariši (»Neben andern meinen Mit- geferten«). Očividno ni potoval sam, ampak v družbi. V boju z roparji mu je bilo zadanih celo »13 smrtnih ran« (»auch mit dreyzehn Todtlichen wunden besche- digt vnd vervvundet worden wie soliches der Augen- schein bezeugt vnd dargeben thuet«. Imel je torej celo potrdilo, da je bil napaden.185 7. dec. 1612. leta je bila dana podpora 1 gld. »einem Suplicanten«. Bil je to »Georg Khrener von Eltsch«.186 V prošnji popisuje zanimivo svoje dosedanje življenje. Pripoveduje, da je bil v službi pri najodličnejših oseb nostih, tako pri rimskem cesarju in kralju v habsbur ški hiši, dalje pri raznih grofih (»vnder denen \VolI- geborenen Grafen vnnd herrn Georgio Basta vnd Gra- fen Belgioiosa vnnd herrn Veldtobristen in ober Hun- gern vnd Siebenbiirgen«). Pripoveduje tudi, kako je »offt vnnd VillmalB In wichtigen vnnd Zum Theil geferlichen Commissionen vnd diennsten gebrauchen lassen«. Pravi, da zna tudi več jezikov (»auch etlicher Sprachen khiindig«), da je šel dvakrat s cesarskim odposlanstvom na Porto (»Zudem auch mit ermelter Khay : Mgt : Oratorn vnd Nunctys nach der Otto- manischen Porten Zwaymall Verraist«). Nato je šel »propter Votum nach Loreta vnnd Italiam«. Sedaj pa se vrača »nach wienn vnd osterreich«. Na poti v Pal mo so ga italijanski vojaki popolnoma oropali (»bin Ich vnderwegs Zwischen Cernian187 vnd Palma Von etlichen Italianischen Soldaten , So Von Venedig nach palma gegangen , angetastet , geplindert vnnd aller meiner Claider vnd Zerung beraubt vrorden«). Prosi, naj mu pomagajo z denarno pomočjo, da bo mogel čimprej dospeti do svojcev in zopet stopiti v cesarsko službo.188 8. marca 1613. leta je dobil podporo 40 kr. neki »Sigmund Altenhauser von Judenburg aus der obern Steyer March gepurtig«. Bil je v Ljubljani z ženo vred. Pravi, da ga je napadla bolezen in da je porabil že ves svoj denar, ki ga je v potu svojega obraza pri služil (»was Ich mit meinem harten schweiB ver- dient«).189 15. julija istega leta je bila zopet dana podpora »einem Armen«. Bil je to »Ambrosius Voitt von Frei- burgg«. V prošnji ne navaja nobenih podrobnosti.190 Istega dne se je zglasil na magistratu tudi »Adam Pfainer Von Salzburg«. Po poklicu je bil pisar. S sabo je imel »Testimonien«. Pravi, da je bil pred štirimi leti pohabljen od hudobnih ljudi in čarovništva. (»Vor vier Jahren vergangen, bin Ich durch boser leuth falsche khunst vnnd Zauberey In den euster ellend vnnd verderben gesetzt worden«. Kasneje je bil oro pan razuma in ne samo to, ampak tudi ohromel je na vseh svojih udih (»Ich nit allain gantz vnd gar mei ner vernunfft vnd sinne beraubt, sondern auch an allen meinen glidern des Leibes erkrumpt gewesen, vnnd In den vierte Jahr vnaufhorlichen schmerzen erdulden muessen«). Končno, pravi, je zopet zadobil zdravje »durch allerley miti vnnd Arzney.«)191 15. nov. istega leta beremo tole zanimivost v mest nih knjigah o izdatkih: »Einem Puechpindter von Clagenfurth wegen praesentierter Callender« 6 gld. V prošnji pravi: »Es ist ein alter loblicher und christ- licher gebrauch, vnd alter herkhomen das ein Christ den andern, vmb dise Zeit, ein gluckselliges Neues Jar vvunscht, vnd daneben Zu einem Christlichen ge- denckh Zeichen was verehren thuet. Weilen nun Ich armer Puechbintter bin, habe E : Fur : Er : vnd W : hiemit dise drey Neue Calender verehren welle«. želi jim še dolgo vladanje. Dobil je precejšnjo vsoto 6 gld. Najbrž koledarji niso bili toliko vredni. Je pač to svojevrsten način prodajanja.192 26. avg. 1616. beremo v knjigi o mestnih izdatkih fol. 26, No. 59 »Pettern Pelligrini Paumaister vmb das er von Gorz alher geraist, vnd Zu aufpauung aines Neuen Thurms am Wasser beim Vizdombthor, ein model gemacht, auf beyligendes decret Verehrt 10 gld.« 10. febr. 1617. leta se je zglasil na magistratu »HannB Zeiller von Miinchen«. V uvodu svoje prošnje pravi, da ne bo svetovalcev nadlegoval z dolgo proš njo, ker so že »mit andern Hochvvichtigen negotys occupirt«. Zato bo njegova prošnja samo »khurzes Clag Libell, sine molestia«. Potuje po deželi in išče primerne zaposlitve. Ne more pa dobiti nobene službe, ker je »diB Landts Sprach nit khundig«. Prosi mestne svetovalce, naj mu pomagajo »mit ainem Viatico«.193 14. aprila istega leta je dobil 1 gld. podpore »ga- briel wegchaubt von Khzpichl auB ThyroI.«194 Pripo veduje, da je dalj časa bil uslužben »in Osster Reich«. Pozneje pa je zbolel in moral prodati celo obleko.195 12. maja 1617. leta se je oglasil »HannB Domber gebiirttig Von Niernberg«. Imel je s sabo ženo in otroka. Namenjen je bil v vojaško službo v Eger na Češko (»Egger In Pomen«).196 Pravi, da je na desni roki poškodovan. Dobil je 2 gld.197 Potovanje v tedanjih časih je bilo precej težavno. Večinoma so morali potovati peš po prašni in trdi cesti. Potovanje s poštnim vozom — edinim promet nim sredstvom tedanje dobe — je bilo zelo drago in so si ga lahko privoščili le premožnejši sloji. »Od Ljubljane do Novega mesta so šteli pet poštnih postaj ter je veljala prevoznina za eno osebo po vrednosti današnje valute nad 1000 din.«199 Za potnike so bili po deželi nameščeni razni go- stinjci. Tako je bil gostinjec vrh Ljubelja, ki ga je vzdrževal vetrinjski samostan.199 Bilo je raztresenih po deželi tudi mnogo gostiln. Da pa bi prišlo čim več gostov v ljubljanske meščanske krčme, ni smelo biti eno uro okrog Ljubljane nobene krčme (odlok Fri derika IV.).200 Potovanje je bilo zvezano z velikimi nevarnostmi predvsem zaradi zelo razširjenega roparstva. Pogosto krat naletimo v prošnjah, ki so jih vlagali različni potniki skozi Ljubljano na ljubljanski magistrat, tožbe, da so bili oropani. Koncem 16. stoletja so se pojavili na Goriškem mnogi pobegli zločinci iz Bene čije, ki so z drznimi napadi vznemirjali mirno prebi valstvo. Deželni glavar Porcia je zaradi pogostih umo rov predlagal dunajski vladi, naj prepove ljudem nositi orožje, naj ustanovi deželno stražo in naj vse tuje zločince izžene iz dežele. Prepovedi so sicer izšle, pa se niso izvršile. Dežela je bila še vedno polna ne varnih tujcev in plemstvo jih je rado jemalo v svojo službo. Kolikor več oboroženih slug je kdo imel, toliko imenitnejši je bil. Posledica je bila, da je propadala javna nravnost, da javne oblasti niso imele nobene 213 veljave in se sodniki niso upali izvrševati svoje dolž nosti.201 Vsak del Kranjske je imel svoje nadležne goste. Na Notranjskem so bili istrski in čiški roparji, na Go renjskem rokovnjači, ki so bili večinoma domačini, na Dolenjskem pa uskoki.202 Stičen pojav so bili tudi »absagerji«. To so bili ljudje, ki so hodili s puškami pod obleko okoli, nepričakovano ustavljali ljudi in jih silili, preteči jim z umorom, priseči strogo prisego, da se bodo ravnali po pismih, ki jih jim bodo dali oni ter o tem ne pripovedovali nikomur nič.203 166 »Oče« je bil predstojnik ceha. — 157 Vrhovec, Ljub ljanski meščanje, str. 140.—143. — 1B8 AuBgab Buech 1599., 160 AuBgaben 1606., fol. 33, No. 26. — 161 Ibid., fol. 33, /ol. 110, No. 3. — 15» AuBgab Buech 1605., fol. 29, Q. — No. 28. — la2 AuBgaben 1606., fol. 33, No. 30. — 163 Ibid., fol. 34, No. 34. — »M AuBgab Buech 1609., fol. 29, No. 37. — «5 AuBgab Buech 1610., fol. 30, No. 53. — 1M AuBgab Buech 1611., fol. 29, No. 23. — 167 AuBgab Buech 1613., fol. 24, No. 26. — 168 AuBgab Buech 1613., fol. 25, No. 33. — 1M AuBgab Buech 1613., fol. 27, No. 75. — "° AuBgab Buech 1614., fol. 24, No. 37. — 171 AuBgab Buech 1615., fol. 26, No. 56. — 172 AuBgab Buech 1617., fol. 25, No. 24. — 173 Feldscherer = (padar) = voj. ranocelnik. — m AuB gab Buech 1617., fol. 25, No. 27. — 17B AuBgab Buech 1581., fol. 33, No. 18. — 176 Ibid., fol. 33, No. 19. — 177 Vrhovec, Meščanski špital, LSM 1898., str. 53., op. 2. — "8 Vrhovec, Ljubljanski meščanje, str. 105. — 17B AuBgab Buech 1616., fol. 30. — 18° AuBgaben 1606., fol. 32, No. 12. — l81 AuB gaben 1606., fol. 33, No. 31. — 182 AuBgaben 1607., fol. 32, No. 13. — 183 AuBgab Buech 1609., fol. 29, No. 22. — 184 AuBgab Buech 1610., fol. 31, No. 57. — l85 AuBgab Buech 1612., fol. 25, No. 24. — 186 Težko je dognati, kje je ležal ta kraj. Neki kraj z imenom Elsch leži na Češkem v okraju Pfraumberg. — 18T Cernian = Cervignano, mesto v Fur- laniji blizu morja ob železnici Trst—Benetke, ob nekdanji italijansko - avstrijski meji. — 188 AuBgab Buech 1612., fol. 28, No. 81. — 18B AuBgab Buech 1613., fol. 24, No. 28. — 19° Ibid., fol. 26, No. 52. — 191 AuBgab Buech 1613., fol. 26, No. 53. — 1B2 Ibid., fol. 27, No. 71. — 1BS AuBgab Buech 1617., fol. 25, No. 25. — 194 Danes se ta kraj piše Kitzbuhl in je mesto na vzhodnem Tirolskem nekako med dolino Inna in Pinzgausko dolino. Po tem kraju se imenuje tudi del Alp »Kitzbuhler Alpen«. — 1BB AuBgab Buech 1617., fol. 25, No. 34. — 19° Eger je pokrajina in mesto na zapadnem češkem. Za to mesto je bila dolga borba med Nemci in Čehi, ki se je končno odločila na korist Čehom. — 197 AuBgab Buech 1617., fol. 25, No. 37. — 198 Jenko, Ko nam je stekla prva železnica, Kronika L, 3., str. 169. — 199 Gruden, Zgodovina si. n., str. 412. — 20° Vrhovec, Ljubljanski meščanje, str. 207. — 201 Gruden, Zgodovina si. n., str. 1084. — 202 Ibid. — 203 Dimitz, Geschichte Krains, II., str. 56. Literatura Ivan Vrhovec, Die wohllobliche landesfurstliche Haupt- stadt Laibach, 1886. Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih, 1886. Ivan Vrhovec, Topografiški opis Ljubljane, Letopis Slo venske Matice, 1885. Ivan Vrhovec, Meščanski špital, LSM 1898., str. 1.—112. August Dimitz, Geschichte Krains von der iiltesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Laibach 1874. Fr. Komatar, Das stadtliche Archiv in Laibach, Jahres- bericht d. Oberrealsch. Laibach 1903./04. Fr. Komatar, Kranjski mestni arhiv, Jahresbericht des Gymn. Krainburg 1912./13., 1913./14. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933. Anton Melik, Slovenija I. Ljubljana 1935. Dr. Karlin, V Kelmorajn, Celovec 1903. Dr. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV., Ljubljana 1915. 214