Milan Natck - šcstdesetletnik
Osemnajstega julija 1993 je Milan Natek stopil v sedmo desetletje svojega plodnega življenja. Rodil se je v Podvrhu pri Braslovčah in preživel tam otroška leta. Prvo znanje in življenjske nauke jc dobil v gomilski osnovni šoli. V nižjo gimnazijo seje vpisal v Žalcu, v višjo pa v Celju in jo leta 1954 končal. Istega leta sc je vpisal na Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze za enopredmetni študij geografije in ga v začetku leta 1960 zelo uspešno absolviral.
Po odsluženju vojaškega roka jc bil 1. marca 1961 nastavljen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete kot asistent pri prof. dr. Antonu Meliku. Asistentsko in pedagoško delo jc sier vestno opravljal, a bolj se je ogreval za raziskovalno
delo. Ko se je na takratnem Inštitutu za geografijo SAZU leta 1966 odprlo prosto delovno mesto asistenta, seje zanj prijavil in ga dobil. Leta 1969 je napredoval v višjega strokovnega sodelavca, šest let kasneje pa je bil imenovan za razsikovalnega svetnika, naziv, kakršnega ima še sedaj.
Smisel za razsikovalno delo je jubilant pokazal že v času študija na univerzi. Rezultat sta dve Prešernovi nagradi za študente leta 1958 in I960, in sicer za deli "Gomilsko. hmeljarska vas v Savinjski dolini” in "Dobrovlje” (diplomska naloga). Z njima je že nakazal smer svojega bodočega razvoja v raziskovalni sferi na področju geografije, deloma pa tudi njej sorodne etnologije, ki imata na družbeno-geografskem, zlasti na humanističnem področju mnoge slične točke.
V	več kot tridesetletnem strokovnem delovanju na raziskovalnem in še posebej na publicističnem področju jubilanta lahko štejemo kot enega najplodovitcjših slovenskih geografskih piscev. Njegov dosedanji opus jc izjemno obsežen, saj ga sestavlja okrog 460 bibliotečnih enot. Med njimi so najštevilnejša knjižna poročila (230), predvsem o geografskih delih, sledijo razprave in druge strokovne objave (108), krajših strokovnih prispevkov, objavljenih predvsem v Geografskem obzorniku, je 44, cnciklopedijskih gesel je 43, raznih drugih poročil pa 37.
Čeprav so najpomembnejše razprave in druge strokovne objave, naj na tem mestu omenimo najprej številčno najmočnejša knjižna poročila. Že pri recenzijah njegovega dela za reelekcije in elekcije je bilo poudarjeno, da je jubilant naj-vestnejši poročevalec o izišlih geografskih in deloma tudi etnoloških delih v dnevnem časopisju, najpogosteje v Delu, v geografskih revijah. Planinskem vestniku in Novem tedniku, pri poročilih pa sc navadno ne zadovoljuje le s prikazi del, marveč jih tudi ocenjuje, po potrebi kritizita in daje sugestije za dopolnilve.
Jedro jubilantove strokovne publicistike predstavljajo znanstvene in strokovne objave kot rezultat raziskovalnega, v največji meri terenskega dela. Velika večina obravnava družbenogeografsko problematiko s prebivalstvenega in nanj vezanega gospodarsko-socialncga aspekta, predvsem na področju Spodnje Savinjske doline, jubilantove rojstne pokrajine, seže pa skupaj z njo tudi na širšo Celjsko kotlino. Znanstvenoraziskovalne študije omenjenih regij ga po Mešičevi klasifikaciji upravičeno uvrščajo med regionalne specialiste.
Prvi strokovni objavi jubilanta segata 31 let nazaj, ko je dopolnil in razširil deli, za kateri je dobil Prešernovi nagradi za študente, z naslovom, Gomilsko, hmeljarska vas v Savinjski dolini in Zemlja in človek na Dobrovljah. Prva je izšla v Geografskem zborniku, 1962, 69-142, druga pa v Celjskem zborniku 1962, 36-82. V Ich dveh revijah jc objavil tudi večino krajših razprav, izven teh pa nekaj še v Geografskem vestniku. Savinjskem zborniku. Geografskem obzorniku, Dialogih. Teoriji in praksi. Zgodovinskem časopisu. Hmeljarju, Naših razgledih in še kje. Nekaj prispevkov ima tudi v lokalnih zbornikih, več pa v zbornikih s simpozijev, posvetovanj in kongresov, na katerih je aktivno sodeloval z referati.
* Podrobni bibliografski pregled del Milana Natka je v: Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU, 304-309, Ljubljana 1975; Biografije in
Kljub lahko dostopni in pregledni jubulantovi bibliografiji naj na tem mestu omenimo vsaj nekaj odmevnejših strokovnih področij, ki jih je obdeloval, in pomembnejših del, ki se nanje nanašajo. Veliko je pisal o večplastni selitveni dinamiki. Na prvem mestu je obsežna, 98 strani zajemajoča študija Delovna sila i/. drugih rcpubllik Jugoslavije in posebej v Ljubljani, Geografski zbornik. 11/1969, 405-503, ki jc v praksi zelo uporabljena in velikokrat citirana še danes. Nekaj iz te študije je vključil v referat na 9. kongresu jugoslovanskih geografov v Sarajevu 1972; referat je bil objavljen v Zborniku 9. kongresa, 351-362, Sarajevo 1972. O priseljevanju delovne sile v Slovenijo je pisal v Naših razgledih, 16/1967, na celjsko območje v Celjskem zborniku, 1968, o sezonskem zaposlovanju na celjskem območju pa v Celjskem zborniku, 1969/1970.
Popolno ali le delno geografsko sliko je prispeval k monografiji nekaterih krajev v Spodnji Savinjski dolini (Gomilsko, Žalec, Polzela. Letuš in Podgorje, Trnava), razen teh pa je podrobno, na 113 straneh obdelal podkoren (georafski zbornik. 8/1973, 281-394).
V	več študijah je analiziral zemljiško-poscstno strukturo, tako njene geografske značilnosti v Sloveniji leta 1981, za isto leto pa še razvoj njene sestave v Podkorenu, odnos zemljiško-posestne strukture do prebivalstva v celjski regiji ter zemljiško-poscstno strukturo in velikost kmečkih gospodarstev v Koprskem primorju.
Za raziskovalno nalogo Poplavna področja na Slovenskem je Milan Natck prispeval več tehtnih študij, in sicer: Poglavitne družbenogeografske značilnosti poplavnih območij; Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini; geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem; Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati (skupaj s štirimi drugimi avtorji); Kmetijska izraba Ljubljanskega barja; Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile v porečju Krke; Izraba vodnega pogona v porečju Voglajne. Skoraj vse imenovane študije so bile objavljene v Geografskih zbornikih. V okvir raziskav poplavnih področij sodi tudi daljši prispevek o učinkih poplavne ujme 1.11. 1990 v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je jubilant objavil v reviji Ujma št. 5 in 6, posebej pa je pisal tudi o Nekaterih geografskih vidikih poplavnih območij na Slovenskem v zborniku Poplave v Sloveniji (1992).
Milan Natek je pisal tudi o razvitih in nerazvitih območjih na Slovenskem, o razvitosti koroške regije in celjskega področja v okviru Slovenije. Obširneje jc obravnaval ožjo prebivalstveno problematiko, naslanjajočo sc predvsem na statistične podatke, kot: o rasti števila prebivalstva, o sodobnih demogeografskih pojavih, o sestavinah prebivalstvenega prirastka v nekaterih slovenskih pokrajinah, o selitveni dinamiki v Sloveniji v posameznih časovnih obdobjih, itd.
bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 251-257, Ljubljana 1988; po letu 1985 pa v Letopisih SAZU 1985-1992.
V	zadnjem času usmerja jubilant raziskave v proučevanje hribovskih kmetij. Podrobno jih jc raziskal na Dobroveljski planoti, na obrobju Spodnje Savinjske doline, v Pomečju in na Pohorju, izvzemši Slovenjegraško Pohorje, kjer so že bile proučene. Povsod tod je že opravil zamudne terenske raziskave, zbral z anketiranjem številne podatke Jih kabinetno analiziral in deloma tudi že sintetiziral. Na podlagi izdelanih osnovnih smernic za geografsko proučevanje hribovskih kmetij bo vsa navedena že raziskana področja hribovskih kmetij pripravil tudi za objavo. Kompleksne tovrstne študije je že pripravil in objavil za področje jugozahodnega dela Spodnje Savinjske doline in za vzhodni del Dobroveljske planote. Fragmentarno. predvsem poglobljeno analizo prebivalstvenih razmerje objavil za hribovske kmetije v Zgornjem Pomežju, Zgornjem Pohudinju in na Pohorju, s širšega geografskega gledišča za hribovske kmetije v Mežiški dolini in v porečju Hudinje, o kmetijah kot jedrih gospodarske in socialne preobrazbe hribovskega sveta v porečju Hudinje, objavil pa je tudi zanimiv sestavek o tem, kako hribovske kmetije vplivajo na pokrajinsko strukturo Mežiške doline. V zaključni fazi je njegova študija o hribovskih kmetijah na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline. V letu 1993 je načrtoval raziskavo hribovskih kmetij na Kobanskcm in Kozjaku, ki je, žal zaradi odklonjene denarne pomoči Ministrstva za znanost in tehnologijo odpadla, je pa nujna zaradi tamkajšnjih tipičnih hribovskih kmetij in primerjave z že raziskanimi sosednjimi pohorskimi kmetijami.
Milan Natek vseskozi zelo čiktivno sodeluje pri uresničevanju raziskovalnega programa akademijskega geografskega inštituta. V novejšem času je vključen tudi pri raziskovalnem projektu regionalnogeografske monografije Slovenije z obdelavo mezoregije Celjska kotlina in pripravo splošnega opisa makroregije Jugovzhodna Slovenija, sodeluje pa tudi pri izdelavi geografskega terminološkega slovarja za področje dcmogeografijc. za 3. knjigo Krajevnega leksikona Slovenije je obdelal občino Žalec, za Encikolpedijo Slovenije in Jugoslavije pa 30 enciklopedičnih gesel.
Aktivno sc je udeležil različnih geografskih zborovanj v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Z referati je sodeloval na zborovanjih slovenskih geografov, in sicer od šestega v Velenju leta 1964, do petnajstega v Koprskem primorju 1990. leta, na kongresih geografov Jugoslavije pa od šestega povojnega leta 1961, ki jc bil v Ljubljani in na nadaljnjih.
Milan Natek se je močno vključil tudi v društveno delo. Tri leta jc bil podpredsednik GDS (1980-1982) in predsednik njegove sekcije za znanstvenoraziskovalno delo, dve leti pa predsednik ljubljanske podružnicc GDS (1970— 9172). Od leta 1984 je pri Zvezi GDS predsednik komisije za nagrade in priznanja, leto dni tudi za kadrovske zadeve, ter leto in pol predsednik komisije za tisk. Krajši čas jc bil tudi sekretar Zveze geografskih društev Jugoslavije. Predsedoval jc pripravljalnemu odboru za posvetovanje Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja in odboru za odkritje spominske plošče prof. Franju Bašu v Kamenčah pri Braslovčah.
Od julija 1981 do aprila 1983 jc bil tajnik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Je član Znanstvenega sveta imenovanega inštituta, uredniškega odbora Geografskega zbornika. Geografskega vestnika in Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletja. S 1. januarjem 1992 je sprejel zahtevo in nehvaležno mesto upravnika Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Leta 1976 je dobil plaketo mesta Mikulov v ČSSR, leta 1979 pa priznanje Skupščine občine Žalec. V letih 1981 in 1985 seje strokovno izpopolnjeval na Geografskem inštitutu Bolgarske akademije znanosti v Sofiji.
Skupaj s čestitkami želimo jubilantu, da bi še naprej slovenski geografiji dajal vsaj toliko, kot ji je doslej; iz zgornjega pa vemo, da je bilo tega zelo veliko. Milan, še mnogo zdravih in uspešnih let!
Drago Meze