do domovine in države Vzgoja za ljubezen Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 13 Podružnične šole lahko učencem nudijo ozračje domačnosti. Z vpetostjo šole v kraj se učenci učijo živeti v skupnosti in jo sooblikovati. Prispevek predstavlja primere sodelovanja s krajem na podružnični osnovni šoli Bohinjska Bela. Podrobneje je predstavljenih nekaj naših dejavnosti s kulturnega področja, preko katerih so učenci spoznavali zgodovino šole, predstavili svoj kraj ter z medgeneracijskim sodelovanjem v muzikalu poudarili pomen domoljubja. Domoljubje se kali v domačem kraju Dejavnosti učencev v lokalnem okolju Naše šolsko leto v različnih obdobjih zazna- mujejo dejavnosti, ki učence povezujejo in preko katerih sodelujejo z različnimi sku- pnostmi izven šole. Učenci se povezujejo v okviru šolske skupnosti, sodelujejo z enoto vrtca, s krajevnim kulturnim društvom, prostovoljnim gasilskim društvom, vojašni- co in krajevno skupnostjo. S tem dejavno sooblikujejo odnose v svojem kraju. Že prvi dan šolskega leta prvošolcem pri- pravimo topel sprejem s kulturnim progra- mom. To je praznik za nas vse, saj v našo šolsko skupnost sprejmemo nove člane. V Veronika Koselj, prof. razrednega pouka, je učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, podružnična šola Bohinjska Bela. Ima 26 let izkušenj s poučevanjem na razredni stopnji tako na matični kot na podružničnih šolah. naši šoli sta dva od treh oddelkov kombi- nirana. Prednost kombiniranih oddelkov je v povezovanju, medsebojnem spodbujanju in pomoči med učenci različnih razredov. Kombinirana sta tudi oddelka podaljšanega bivanja. T udi športne dneve imamo skupne. Vse to omogoča druženje in povezovanje učencev različnih razredov. Vsako leto v decembru in na koncu šolske- ga leta pripravimo tudi srečanje s starši, s čimer krepimo povezanost naše šolske sku- pnosti. Šola in vrtec sta pri nas v isti stavbi. Otro- ci iz vrtca in šolarji se dnevno srečujejo, predvsem v času podaljšanega bivanja se na igrišču tudi skupaj igrajo. Starejši samoini- ciativno prevzemajo skrb za mlajše, mlajši se spontano učijo od starejših. Vrsto let smo enkrat mesečno skupaj peli ljudske pesmi in tako oživljali našo bogato kulturno de- diščino. Vsako leto skupaj pripravimo pro- slavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Pripravimo tudi pustni sprevod po vasi z rajanjem v vaškem jedru. Spomladi v domu krajanov pripravimo prireditev za žene in matere. Skupaj urejamo tudi šolski zeliščni in cvetlični vrt. Vsako leto šolarji sodelujejo s krajevnim kulturnim društvom na krajevni komemo- raciji, na krajevni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, pa tudi na posebnih dogodkih, npr. koncertih ali otvoritvah raz- stav. Več naših učencev se dejavno vključuje v podmladek prostovoljnega krajevnega ga- silskega društva. Skupaj z gasilci izvedemo vajo evakuacije, predstavijo nam svoje delo, gasilski dom, vozila in pripomočke, učen- ci se preizkusijo v gašenju ognja. Pomen dela gasilcev so učenci posebej začutili, ko je izbruhnil požar v krajevnem kulturnem domu. Gasilci so s požrtvovalnim delom re- šili, kar so mogli. Preprečili so, da bi požar zajel okoliške hiše. Na Bohinjski Beli imamo tudi vojašnico. Tam so nam vojaki pripravili športni dan, na katerem so učenci v delavnicah spo- znavali urjenje in delo vojakov ter njihovo opremo in vozila. Preizkusili so se tudi v nekaterih vojaških spretnostih. V vojašnici je naš pevski zbor že večkrat nastopil na pri- reditvah ob njihovih obletnicah. Dejavni člani krajevne skupnosti nam radi priskočijo na pomoč v delavnicah ob raz- ličnih dnevih dejavnosti. Tako so učence že učili izdelovanja punčk iz cunj, šivanja, izdelovanja lesene krmilnice za ptice, peke kruha in priprave zeliščnih namazov. Posebej pa krajane poveže vsakoletni kra- jevni praznik Marjetin sejem. Učenci celo Pogovor s teto Šolo. Foto: arhiv POŠ Bohinjska Bela. do domovine in države Vzgoja za ljubezen 14 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 sredi poletnih počitnic pridejo na vaje in nastop v kulturnem programu, ki je del pri- reditve. Učence učimo solidarnosti najprej v med- sebojnih odnosih, pa tudi v odnosih do obrobnih skupin. V sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa učenci izdelu- jejo voščilnice za ostarele krajane in na- stopajo v domu starejših v Radovljici. Pod okriljem Karitas izvedemo Tek podnebne solidarnosti in sodelujemo v akciji Pokloni zvezek. S skupino starejših učencev smo obiskali tudi stanovanjsko skupnost enote centra za usposabljanje, delo in varstvo na Bohinjski Beli. Ko je bil pred nekaj leti v požaru uničen krajevni kulturni dom, smo v sodelovanju z vrtcem pripravili krajevno dobrodelno prireditev ter tako po svojih močeh prispevali h graditvi novega doma. Zgodovina šole Na krajevni prireditvi ob obletnici šole na Bohinjski Beli smo v kulturnem domu zgodovino šole predstavili z dramatizacijo. Učenci so uprizorili pogovor s teto Šolo, kjer so ji po domače zastavljali vprašanja, ona pa jim je pripovedovala o svojih bo- gatih doživetjih. Na ta način smo učencem približali del šolske zgodovine na njim lažje razumljiv način. Pri tem smo želeli preteklost povezati s sedanjostjo, saj je po- osebljena teta Šola učencem pripovedovala spomine na svoja doživetja. Učenci so med pripravami na nastop z velikim zanima- njem sprejemali informacije o nekdanji šoli. Tudi svoje starše in stare starše so povpra- šali, kako je bilo, ko so oni obiskovali našo šolo. V šolo so prinesli njihove predmete, ki so jih tu uporabljali včasih. Nekdanjo šolo so primerjali z današnjo in pripovedovali, kaj se jim je zdelo zanimivo, kaj jih je prese- netilo, v čem je današnja šola drugačna, kaj je danes lažje, boljše. Pripovedovali so tudi, kaj jim je v nekdanji šoli všeč, kaj bi ohranili in kaj spremenili. Na podlagi zapisov v šolski kroniki sem napisala scenarij za uprizoritev pogovora učencev s teto Šolo. Učenka iz petega razre- da je v vlogi tete Šole s sabo pripeljala star lesen voziček, v katerem so bili predmeti iz nekdanje šole. Učenci so izdelali sceno za odrsko postavitev. K živosti pogovora je pripomogla raba lokalnega govora, ki ustvarja ozračje do- mačnosti. Z njim se učenci identificirajo, saj ga uporabljajo doma in v medsebojnih pogovorih. Hkrati pa ga prepoznavajo kot vrednoto svojega okolja, ki skupaj z lokal- nimi govori drugih področij predstavlja bogastvo slovenskega jezika. Preteklost smo učencem približali tudi s folklornimi oblačili, poleg tega pa smo deklicam lase spletli v kite. Tako so se učenci bolj vživeli v nekdanjo šolo. Spoznavanje domačega kraja Pripovedka o Babjem zobu nad Bohinj- sko Belo je bila izhodišče za ilustracije učencev, na katerih je v njihovi domišlji- ji oživel Babjezobski zmaj. Pripravili so razstavo, na kateri so ilustracije sestavili v zgodbo. Skupaj z vaškimi ženami so iz filca sešili Babjezobske zmajčke. V okoliških krajih je nekoč služboval Va- lentin Vodnik, ki je napisal tudi pesem Belska. V njej opeva lepoto Bohinjske Bele z okolico. Pesem je postala himna Bohinjske Bele. Učenci so se je naučili in z njo so nastopali na prireditvah. Tudi sami so pri pouku slovenščine ustvarjali pesmi o svojem kraju. Ob tem so bili pozorni na značilnosti svojega kraja in na to, kako ga doživljajo sami. V pesmih so napisali, kaj vse se jim v doma- čem kraju zdi pomembno, značilno, lepo, posebno. Svojo pozornost so usmerili na bogastvo naravne in kulturne dediščine svojega kraja. V pesmih so izrazili tudi svoj odnos do domačega kraja. V njih so pokazali, da jim je ta kraj zelo všeč in da radi živijo v njem. Ob obletnici šole so se prvošolci eno od pesmi naučili deklami- rati in so jo ob koreografiji predstavili na krajevni prireditvi. Muzikal V elik, zahteven in odmeven projekt medge- neracijskega sodelovanja je muzikal Čarov- nik iz Oza, ki je plod sodelovanja med našo podružnično šolo in Kulturnim društvom Bohinjska Bela. Z muzikalom smo žele- li povezati različne generacije v skupnem projektu, hkrati pa z izbiro vsebine pouda- riti vrednote prijateljstva, poguma, sodelo- vanja, medsebojne pomoči in domoljubja. Večmesečna priprava z učenjem pesmi in plesov, skupnimi vajami na odru ter pred- stave so zahtevale veliko truda, časa in usklajevanja, hkrati pa so nas povezale in osrečile. Učenci so se v tem procesu učili odgovornosti, timskega dela, usklajevanja, strpnosti, sodelovanja, razvijali so pripa- dnost, ustvarjalnost, prizadevali so si za skupen cilj ter gradili pozitivno samopodo- bo. Pri pripravi in izvedbi muzikala je so- delovalo enainpetdeset ljudi vseh generacij, od tega osemnajst učencev naše podružnič- ne šole. Učenci so uživali v igranju, petju, plesu in so radi nastopali. Zaključek Podružnična šola, kjer se med seboj vsi po- znamo, je prostor graditve skupnosti, ki se od doma in vrtca širi naprej. Povezanost podružnične šole s krajem je pomembna stopnja v življenju učencev, saj jim pomaga graditi osebnost v sodelovanju z drugimi, pripadnost kraju, rodu in domovini Slove- niji ter jih uči prispevati svoj delež k obli- kovanju skupnega prostora. Tako mlade pripravljamo za naslednje korake, ko se s prehodom na matično šolo njihovo obzor- je širi. Želimo in upamo, da bodo ukoreni- njeni in utemeljeni v ljubezni do domačega kraja rasli v zrele in odgovorne državljane. Viri • Delovno gradivo za modul Tradicija (2015). Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj. • Ferjančič, Primož (2010): Postati državljan. V: Vzgoja, letnik 12, št. 47, str. 10–12. • Šinkovec, Silvo (2017): Vzgojni načrt v šoli. Ljubljana: Založni- štvo Jutro, Inštitut Franca Pedička. Prispevek je v celoti objavljen: Koselj, Veronika (2019): Domoljubje se kali v domačem kraju. V: Ašič, Erika (ured.) (2019): Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Zbor- nik. Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slovenije, str. 316–324. [Elektronski vir]. Dostopno na: https://www.dkps.si/fileadmin/ user_upload/MK_2019_zbornik.pdf. Otroci iz vrtca in šolarji se dnevno srečujejo, predvsem v času podaljšanega bivanja se na igrišču tudi skupaj igrajo. Starejši samoiniciativno prevzemajo skrb za mlajše, mlajši se spontano učijo od starejših.