jggg St./№6/7 Jiilij/Liiglio '96 letnik/anno VI IZ VSEBINE: | • иЗР Gost Naših obrazov: rocker Slavko Ivančič (str. 2) \ D^" Vse (ali skoraj) o lucijskem kartodromu јиЗТ Koncentrat novičk v Portofleših j D^ Anketa o "plažnem režimu" letošnjega poletja INajnovejše Portorožarije : d^P Avditorijeve poletne prireditve VPR\CELA SE J (VISOKK TURI STIC ^аШ NASA DOBRODOŠLICA: Opozorilo! Parkiranje ni zastonj! Če se hočete izogniti problemom (lisicam, pajkom... ipd favni) - plačajte pravočasno! ŽELIMO VAM PRIJETNO BIVANJE V NAŠEM KRAJU!!! Na fotografiji: LETOŠNJA NOVA PORTOROŠKA PRIDOBITEV vse za širitev in izboljšanje turistične ponudbe! VSI NAŠI (PROMETNI) REŽIMI: - Mesto Piran: mesto kot velika garažna hiša (vsak vstop/ izstop vozila pod nadzorom!) - Portorož: parkirnina ob štiripasovnici (od križišča cesta Obala/Solinska pot do križišča cesta Obala/pot k Taverni - v območju gradbišča Metropolova garaža) -permanentno 24 ur; količino (trajanje) parkiranja si boste lahko določili sami - več ko boste v parkirno uro na sredi štiripasovnice vstavili denarja, dlje boste lahko parkirali; - Režimi v Fiesi, na Bemardinu ... in še tu in tam... PORTOROŠKE TURISTIČNE REKLAME Pridite, ne bo vam žal! Morja imamo za bokal! (WtTtt-0 lU^y^j-^ Kdor poletno, vroče sonce išče, naj pri nas izbere parkirišče! Če vam je pri srcu direndaj, pridite ogledat si naš kraj! Ste avanturist? Vam je pri srcu hajka? Pridite, spoznali boste pajka! ' , z>^AH MOT &ЛМОКС! yT> СРГ/N Pridite, dobili boste sonce v dar! (Ostalo nudimo le za denar.) Če bi ne bili pri nas prijazni, naši bi hoteli bili prazni! Sonja Požar, Lucija * * * * * * NASI OBRAZI SEM TAKŠEN, KER SEM ŽIV Domače mi je bilo posedeti in pogovarjati se s Slavkom Ivančićem. Kot bi ga poznala od zdavnaj - od otroških nog, kot bi bila skupaj gulila šolske klopi in se podila po piranskih ulicah. Malo me je bilo strah, ko sem čakala nanj: on je namreč za slovenske razmere zvezda. Te so pa seveda zvezdniške. In nekatere okoli sebe mečejo dolge sence... Začudena potem ugotovim, da je svoje otroštvo preživel v Crikvenici na Hrvaškem, kjer se je rodil 28. novembra 1954. Glasba pa - kot da mu je bila usojena! Njegov oče je igral jazz, stari oče pa je celo pel v zagrebški operi. Tako se torej svoji glasbeni usodi ni mogel izogniti. Končal je srednjo glasbeno šolo na Reki in svoje življenje za vedno zaznamoval z glasbo. Petje po Rusiji, pri Bazarju, Casino Bendu, Faraonih... Kot je bilo v sedemdesetih letih modno, je imel tudi Slavko Ivančič takrat svoj bend. Z njim je z Reke leta 1976 prišel igrat na Bernardin v diskoteko Arcadio, kije takrat doživljala zlate čase. Pri nas seje kmalu počutil kot doma. Domač in všeč mu je bil celo tukajšnji dialekt, ki gaje prav rad prevzel. Ljudje so menda mislili, da je doma kje na Šentjanah. Konec sedemdesetih je spoznal svojo sedanjo ženo Ireno (sedaj učiteljico na osnovni šoli Lucija) in tako mu je usoda določila, da se v teh krajih ustali. No, ja - ustali...To je bila dolgo zanj zgolj želja. Še zdaj namreč zaradi svojega dela živi razpet med Ljubljano in Portorožem; prej - v nekoliko mlajših letih - pa ga je njegova glasbena pot vodila vsepovsod po Evropi - po Rusiji, kasneje po Avstriji, Švici, Nemčiji... Glasbena skupina iz Zagreba, s katero je v osemdesetih letih igral in prepeval po Rusiji, je za rusko mladež predstavljala zahod. Zaslužili so dobro, publika pa jih je sprejemala kot kakšne zvezde. Ko se je vrnil iz Rusije, je leta '84 z Danilom Kocijančičem ustanovil skupino Bazar, ki je delovala pet let in je dosegla precejšnjo popularnost (kar trikrat je zmagala na festivalu Melodije moija in sonca). Ko je drugič postal oče (leta 1986 se mu je rodila hči Iva, ima pa še starejšega sina Marka) "sem se ustavil", pravi Slavko. Potem je dolga leta igral (in pel) s portoroškim Casino Bendom, s katerim je služil po zahodni Evropi, vse dokler leta 1994 ni (ponovno) prišel - k Faraonom, s katerimi je na začetku osemdesetih let že sodeloval. Nepretrdi rock Slavko Ivančič pravi zase, da je že veteran naše rock scene; v Ljubljani pa ga uvrščajo že kar med legende. Faraoni bodo prihodnje leto slavili 30 let svojega obstoja. Za svojo tridesetletnico pa imajo velike načrte. Praznovanje tega spoštljivega jubileja naj bi se odvijalo vse prihodnje leto. Osrednji praznik naj bi bil veliki koncert - happening na odprtem - v Izoli, od koder Faraoni vlečejo svoje korenine. S pomočjo sponzorjev naj bi Faraoni posneli tudi svoj glasbeni videospot -kje drugje kot med egipčanskimi faraonskimi piramidami, ki so seveda njihove "druge korenine". Načrtujejo še posebno izdajo CD-ja (oziroma zgoščenke, kot ji po novem pravijo pri nas). Skupina Faraoni ima zdaj barvo glasu Slavka Ivančiča. To je sicer hripav, trd glas - a ne preveč -kot kakšen glas Joea Cockerja ali Bryana Adamsa. Dobra glasba je za Slavka nepretrdi rock. Rad posluša starega dobrega Roda Stewarta, Billyja Joela, Italijana Zucchera, pa Freddyja Mercuryja. "Ko zapojem njegovo Great pretender, se mi zdi, da se mu kar približam", pravi Slavko Ivančič. Faraoni so - tako na Obali kot v vsej Sloveniji - prava glasbena legenda, enako kot nekdanji Kameleoni. "Le da so Faraoni živi, da ekzistirajo!" je ponosen rocker Slavko. Ponosen je, da poje pri Faraonih, kot tudi na to, da so lahko igrali na nedavnem velikem srečanju mladih s papežem v Postojni. Peti znaš ali ne znaš! Na področju slovenske glasbe je po njegovem še veliko neurejenega. Glasbeniki nimajo svojega sindikata, tako da so avtorske pravice povsem nezaščitene. Preveč se še poje na "playback", ni pa nikogar, ki bi pevce lahko prisilil, da pojejo "v živo"... "Petje "v živo" pač pokaže ali znaš ali ne znaš peti", meni Slavko. Po osmih letih tujine je zdaj njegovo življenje bolj umirjeno. "Tujina je za mlajše", se nasmehne Slavko. Večinoma s Faraoni poje po Sloveniji, včasih skočijo v Italijo ali Švico, rad pa tudi poučuje mlade igrati kitaro... Zdaj je lahko torej več doma s svojimi... Beseda nanese še na - sedaj že njegov kraj - Portorož. "Prav žalosti me, ko ga gledam", na glas razmišlja, "nič ne gre na bolje, pa ne vem zakaj... Ali so na vodilnih mestih ljudje, ki niso domačini, ali je kaj drugega vzrok...", je prav otožen, "Pa Piran...! Boli me, da ne vemo, kaj bi z njim..." Zdaj se s Faraoni pripravlja na skorajšnji festival Melodije morja in sonca, ki se letos vrača v Portorož (festival bo v Avditoriju 19. in 20. julija). Nastopili bodo s - po Slavkovem mnenju res lepo pesmijo - za katero je besedilo napisal Drago Mislej (bolj znan kot Mef) z naslovom Sem takšen, ker sem živ... Livija Sikur Zorman PORTORO/ANOVI M A IT OGLASI Vas mučijo razne težave, ali se ne počutite dobro? Naredim vam radiestezi-jsko zaščito in vam odpravim bolezen ali vam olajšam bolečine. Bioener. Vlatka. Tel.: 25-056 opoldne ali zvečer. VMO Prodani pritlikave šnavcarke poper-sol, tel.: 70-220. VMO Prodam pony kolo kot novo. Cena po dogovoru. Tel. 25-056 (opoldne ali zvečer). VMO V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, Id bo izšel v istem mesecu. zdravilna moc i kristalov V Kopru bo 5. in 6. julija potekala delavnica Inštituta Essentie iz Ljubljane o zdravilni moči kristalov. Pričela se bo v petek ob 19. uri, v prostorih RK Koper, na Vergerijevem trgu 3. Kristali človeka že od nekdaj pritegujejo s svojo čistostjo in popolnostjo oblike. Danes pa se vedno bolj zavedamo, da kristali, poleg oblikovne lepote, izžarevajo tudi pretanjeno energijo, katere zdravilnost in blagodejnost lahko občutimo ob njihovi uporabi. Energiije, ki jih izžareva prav vsak mineral, nam pomagajo povrniti vitalnost, sproščenost, čustveni mir, spodbudijo ustvarjalnost... Delavnica je namenjena spoznavanju sveta kristalov, z njihovim nastajanjem globoko pod zemljo, z različnimi energijami, ki jih kristali izžarevajo, namenjena je odkrivanju njihovega izvora in vzroka za vpliv, ki ga imajo na človeka ali okolje... Delavnica vključuje različne preproste praktične vaje s kristali za sproščanje telesa, za čustveno umiritev, za pomoč pri samoz-dravljenju ter spoznavanje možnosti njihove uporabe. Vabljeni ste vsi, ki vas svet kristalov zanima za obogatitev vašega vsakdana. Prijavite se kar v Ljubljano, na telefon Inštituta Essentie, Židovska steza 2, tel. številka: 061/125-20-16. (NX) f, MI MED SEBOJ ČESTITAMO, ZAHVALJUJEMO, POZDRAVLJAMO i* i Krvodajalcu Janku NOVAKU, delavcu podjetja Droga, ki je nedavno že stotič daroval svojo kri, se v imenu mnogih zahvaljujemo: območna organizacija Rdečega križa Piran in PorI torožan. Res smo veseli priznanja, ki gaje Ministrstvo za delo, družino in socialo za leto 1996 podelilo naši krajanki in sodelavki (tudi) Portorožana Cesarini SMREKAH z Vilfanove ulice v Portorožu. Ob tej enkratni priložnosti ji iz srca čestitamo - vsi iz območne organizacije Rdečega 1 križa Piran in vsi pri Portorožanu. - -- --Zahvaljujemo se vsem, ki so nam s svojimi proizvodi ali delom pomagali pri slavnostni počastitvi 50-letnice osnovne šole v Portorožu, posebno še: ga. Stasji Mehora, Drogi Portorož, Delmar Izola, g. Gašperšiču, g. Dordeviču, g. Pavlu iz Kranja, g. Jermanu in cvetličarnima Orhideja v Luciji ter Cvet v Portorožu. Učitelji OŠ Portorož. ~ ~" ~ """ ~ J • - — -— Območni organizaciji Rdečega križa Piran se zahvaljujem za voščilo. Sonja Vse najlepše za že proslavljeni rojstni dan (16.6.) Jožid SORTA iz Lucije - kolegice šiviljskega in pletilskega krožka CI. —■—^јт^гЕ—--— Auguri affettuosi per il compleanno a Diego LAZAR (gli anni gli ha compiuti il 23 giugno) -dai famigliari. Dr. Mirani MALC, specialistki za fizikalno medicino in rehabilitacijo - akupunkturolog v Termah Portorož najiskrenejše čestitke. Izvedeli smo, da vam je AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V ABRUZZU (Italija) dne 31.5.1996 podelila častno članstvo - kot priznanje za Vašo strokovnost in odliko pri preda-ateljstvu oz. posredovanju znanja. Vsi Vaši pacienti, ki smo bili deležni Vaše prisrčnosti in humanosti, smo Vam hvaležni za vso Vašo požrtvovalnost, s katero ste - v veliko korist pacientov - prenašala nanje svoje znanje in sposobnosti. PONOVNO ČESTITAMO. Poleg mnogih priznanj, ki jih že imate - še eno iz sosednje države. Veseli smo, da se o Vas in Vašem delu sliši tudi onostran naših meja. S spoštovanjem: dr. Antonella Perussi, Udine, ing. Mirka Centa z družino, Koper, družina Fatur, Lucija, družina Kovačič, Izola in mnogi drugi pacienti iz Pirana, Izole, Kopra in od drugod po Sloveniji in izven nje. Konec maja je bil v času poteka mediteranske baneološke šole v Pescari v Italiji dr. Mirani MALC zaradi znanstvenega doprinosa pri šolanju zdravnikov mediteranskih držav, podeljen naziv častnega člana italijanske Akademije znanosti in umetnosti Abruzzov. Za ta dogodek ji iskreno čestitajo vsi člani Veslaškega kluba Piran. х^П^3—^—_ II 14 giugno hanno celebrato il loro compleanno Marco SVETTINI e Antonio TRENTO. Auguri dagli amici del coro. Sonji DEVIC iz Lucije, ki je svoj rojstni dan praznovala 16. junija, želijo vse najboljše volonterke Območne organizacije Rdečega križa Piran. Na prvi poletni dan praznuje svoj rojstni dan naš župan Franko Fičur. Iskreno mu čestitamo! Med delavkami portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora so v zadnjem času svoj rojstni dan praznovale: ravnateljica Sonja HRABAR in Helena DODLEK, ki sta slavili že maja meseca, 7. junija je imela rojstni dan Lada TANCER, 21. pa Mihaela MEDVED, v juliju (21.) bo slavila še Ana PLEŠTINA. Vsem iskrene čestitke - od sodelavk in sodelavcev. NOVI PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE PIRAN Tokrat vam predstavljamo dva: Nadaljujemo s predstavitvijo novih predsednikov svetov krajevnih skupnosti naše občine. V prejšnji številki smo vam predstavili portoroškega (g. Janez Pečar), lucijskega (g. Borut Valenčič) in predsednika sveta KS Sečovlje (g. Ivan Dekleva). Tokrat vam predstavljamo tudi edino(M!) žensko med novoizvoljenimi predsedniki svetov krajevnih skupnosti občine Piran. Ženske so se v nekaterih krajevnih skupnostih uspele "preriniti" najvišje le do podpredsedniškega mesta. Marjetka Česnik: Za krajane si želi ceste, ki bi se izognila obeh mejnih prehodov (pa še marsičesa...) Marjetka Česnik je predsednica novoustanovljene Krajevne skupnosti Sveti Peter. Rodila se je pred 44. leti v Kočevju. Leta 1959 se je njena družina preselila v Piran, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo, nato pa še Gimnazijo. Ob delu je končala I. stopnjo ekonomije (poslovna smer) na Višji pomorski in prometni šoli Piran. Že od leta 1972 pa je zaposlena v Agenciji R Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Portorož (prej Služba družbenega knjigovodstva, SDK), ki ima od lani poslovalnico v Luciji. Od leta 1993 pa je Marjetka Česnik vodja ekspoziture. V Sveti Peter se je z družino preselila pred devetimi leti. Marsikaj je bilo zanjo in za vso družino na začetku drugače. Potem so se življenja na vasi, v Svetem Petru, navadili. Želeli so si, da bi tudi sami prispevali k razvoju, h kvalitetnejšemu življenju v vasi. Želja je velika, vendar je največja živeti s sokrajani in za kraj, v katerem živijo. Že to, da vas Sv. Peter sodi med demografsko ogrožena območja, pove, da čaka novi svet KS veliko dela. Marjetka Česnik si želi, da bi zgradili nadomestno cesto za krajane Sv. Petra in sosednjih vasi, ki bi se izognila obeh mejnih prehodov (v Sečovljah in Dragonji), da bi rekonstruirali cesto od Dragonje do Sv. Petra, zgradili primerno igrišče, pa pošto in še kaj. Neprimerne so tudi avtobusne zveze s Piranom. Tudi to bo treba čimprej urediti. Za podpredsednika sveta KS Sveti Peter je bil izvoljen Janez Forte. и^Г vilijan Toneie: Ker je Strunjan majhna skupnost, njen glas le stežka prodre vse do Pirana V Krajevni s k'up nos (i Strunjan pa so novi člani sveta za predsednika izvolili Viljana Tončiča, ki je to funkcijo (oziroma kot pravi sam dolžnost) opravljal že v prejšnjem mandatnem obdobju. Vilijan Tončič je bil rojen 28. januarja 1959 v Puli, danes pa živi v Strunjanu, kjer se je s starši naselil leta 1965, ko je štel šele šest let. Do 4. razreda je osnovno šolo obiskoval kar v domačem Strunjanu, končal pa jo je v Luciji. Šolanje je potem nadaljeval na srednji gradbeni tehnični šoli, nato je končal še I. stopnjo gradbene smeri na Tehnični fakulteti Univerze v Mariboru. Zaposlil se je seveda v gradbenem podjetju - v sedanjem SGP Koper, kjer dela še danes. Vilijan Tončič je poročen in oče dveh še majhnih otrok: triindvajsetmesečne Petre in šele osemmesečne Ane Marije. Za Krajevno skupnost Strunjan, katere svetu predseduje, pravi, da je pač majhna skupnost, zato se glasovi njihovih želja in potreb težko prebijejo preko Valete in Belega križa do piranskih občinskih struktur. V sedanjem mandatnem obdobju bo novemu strunjanskemu svetu še težje, kajti v občinskem svetu nimajo "svojega" svetnika (iz Strunjana), ki bi se lahko neposredno potegoval za interese njihovega kraja! Zato si bo Vilijan Tončič kot predsednik strunjanskega sveta prizadeval vzpostaviti čim tesnejše stike z Občino, da bi s skupnimi močmi poskušali rešiti najbolj pereče probleme Strunjana kot so: voda (še preko 20 družin je brez nje), kanalizacija, javna razsvetljava, (neurejena) marikultura in naravni del plaže, črne gradnje, nadomestni objekt Krajevne skupnosti Strunjan in še veliko drugega. Za podpredsednika sveta Krajevne skupnosti Strunjan je bil izvoljen Livio Giassi. Гродамо SE V PEHQ0llt PIZZERIA - POB * PERGOLA PORTOROŽ-PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 12.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki Meso na žaru Šampinioni na žaru k l>\ bi sviti krajevnih skupnosti nasi: občine bolje delovali... Po volitvah v svete krajevnih skupnosti naše občine (21 aprila letos) so se maja sveti konstituirali in pričeli s svojim delom. Pri tem pa so naleteli na številne objektivne težave ki terjajo poglobljeno in trajno sodelovanje z občinsko upravo, občinskim svetom in županom. Z željo, da bi se dogovorili za učinkovit način delovanja, je vodja kluba svetnikov Združene liste socialnih demokratov v občinskem svetu, ga.prof. Vojka Štular povabila člane svetov krajevnih skupnosti naše občine ki so simpatizeiji ali člani ZLSD, na skupni sestanek. Da bi krajevnim skupnostim omogočili am bolj uspešno delovanje, so sklenili županu in občinskemu svetu posredovati naslednje pobude: 1. Novo nastale Krajevne skupnosti Sveti Peter, Nova vas in Padna imajo specifičen in objektivno težak položaj, saj se pri svojem delu trenutno srečujejo z velikimi težavami delovanja, ker nimajo urejenih osnovnih materialnih pogojev za delo. Zato dajemo pobudo, da se jim zagotovi določena zagonska sredstva za ureditev in nabavo najnujnejših sredstev za delo. 2. Pri svojem delu želijo Sveti Krajevnih skupnosti strokovno pomoč občinske uprave, zato dajemo pobudo, da naj župan v okviru občinske uprave zadolži ustrezen urad in določi osebo, ki bo trajno zagotavljala informacije in strokovno sodelovanje in skrbela za povezavo med Sveti Krajevnih skupnosti in upravo Občine Piran. 3. Zaradi boljšega in uspešnejšega dela Svetov Krajevnih skupnosti in sodelovanja s Svetom občine Piran predlagamo, da se na občinske svete vabi predstavnika Sveta Krajevne skupnosti. 4. Sveti Krajevnih skupnosti Sveti Peter, Nova vas in Padna opozarjajo na izredno pereč problem prometa, zlasti v poletnih mesecih na vpadnici mejnih prehodov s Hrvaško. To je za krajane življenjskega pomena, saj je promet tako gost, da ne dovoljuje normalnega dostopa do njihovih domov in na polja. Zato je nujno, da Občinski svet in župan sprejmejo ustrezne sklepe in začnejo nastali problem reševati s pristojnim ministrstvom. 5. Sveti Krajevnih skupnosti Sveti Peter, Nova vas, Padna opozarjajo tudi na neurejeno problematiko zbiranja odpadkov, premajhnega števila kontejnerjev, ki so tudi zelo oddaljeni od hiš in na smetišče, ki je v njihovem neposrednem življenjskem okolju. Zato dajejo pobudo, da se javno podjetje Okolje in odgovorne osebe z vso resnostjo vključijo v reševanje problema. 6. Zaradi številnih življenjskih problemov predlagajo, da se pripravi problemska seja Občinskega sveta o Krajevnih skupnostih. Prepričam so, da morajo Občinske svetnice in svetniki težiti k reševanju nastalih problemov svojih sokrajanov. Z dobrim delom in trajnim sodelovanjem s Sveti Krajevnih skupnosti bo tudi v občinskem merilu preventivno rešen marsikateri problem. жш MAJDA MIKLAVEC tel. 70-929, Obala 114, Lucija, (Trgovsko poslovni center) SEMTERTJA PO PORTOROŽU USPEŠNA JAVNA PRODAJA V HOTELIH PALACE V portoroških Hotelih Palace so uspešno zaključili javno prodajo vojili delnic, v okviru katere so ponudili '30 odstotkov se neolastninjene (rednosti podjetja. Državljani Slovenije so vložili za 11 odstotkov več .ertifikatov in gotovine od ponujene vrednosti, v javni prodaji pa so ;odelovale tudi pooblaščene investicijske družbe. Skupna vrednost sred-;tev, ki so jih vložili občani in pooblaščene investicijske družbe, je presegla vrednost kapitala kar za 790 odstotkov. Zato seje cena delnic zvišala za zakonsko dovoljenih 30 odstotkov in sicer iz 1.112 tolarjev na 1.446 tolarjev za delnico. Občani, ki imajo prijavnih prodajah prednost pred pooblaščenimi investicijskimi družbami, bodo za svoja celotna vložena sredstva dobili ustrezno manjše število delnic, pooblaščenim investicijskim družbam pa bodo presežne vložene certifikate vrnili. Državljani Slovenije so tako postali lastniki 26 odstotkov premoženja portoroških Hotelov Palace in imajo skupaj približno 604.930 delnic, pooblaščene investicijske družbe pa imajo sedaj približno 98.900 delnic oziroma 4 odstotke premoženja Hotelov Palace. V postopku interne razdelitve so zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci in družinski člani pridobili 6,4 odstotni delež premoženja. Na Sklad Republike Slovenije za razvoj so Hoteli Palace prenesli 41,4 odstotke premoženja, na Slovenski odškodninski sklad 10 odstotkov in na Sklad pokojninskega in invalidskega premoženja približno 12,2 odstotka. Skupaj je delničarjev Hotelov Palace več kot 6200. PO SREČANJU INVALIDOV V PORTOROŽU Prvega junija, bilje lep sončen dan, seje v Portorožu, v Pivnici Hotelov Palace, zbralo kar 320 invalidov, da bi skupaj preživeli prijeten dan. Društvo invalidov občine Piran je bilo letos organizator tradicionalnega srečanja invalidov Obalno-kraške regije. Glavni namen teh srečanj je spoznavanje ljudi s podobnimi težavami in problemi, izmenjava izkušenj pri reševanju le-teh, pridobivanje novih in urtjevanje starih prijateljstev, saj vemo, daje vse lažje, če v nesreči nismo sami. V Portorož so vsi radi prišli, odhajali pa so zadovoljni. Potrudili smo se, da smo pripravili prijeten kulturni in zabavni program ter vse skupaj popestrili še s srečolovom in plesno glasbo. Dela je bilo veliko, a ob zadovoljnih obrazih, pohvalah in zahvalah udeležencev smo na vse hitro pozabili in bili tudi sami srečni z njimi. Iskrena hvala vsem sodelavcem, pokrovitelju tega srečanja, našemu županu - gospodu Fičurju, osebju Hotelov Palace in Uredništvu Portorožana. Še posebej pa prisrčna hvala vsem tistim, ki so s svojimi darili dobrohotno pomagali uresničiti naš program in s tem osrečiti veliko število invalidov. Kako prijeten je občutek, daje med nami še veliko dobrih ljudi! DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE PIRAN Predsednica Hilda Vuga MIKI MUSTER V VILI SAN MARCO V portoroški vili San Marco je Dolenjski muzej iz Novega mesta pripravil razstavo stripa in risanega filma Mikija Mustra, ki sojo odprli 20. junija in si jo je mogoče ogledati do 15. julija. PORTOROŠKA IDILA IZ LETA 1914 Prikupno dekle, ki požira na portoroški plaži, je MARZUTTO GRAZIA. Na sliki je imela 18 let - takrat, davnega leta 1914. Grazia je rojena leta 1896 na Seči in je večino svojega življenja preživela v Piranu. Letos julija meseca bo dopolnila 100 let. Sedaj živi v Trstu; je čila in zdrava. Njeni trije sinovi Tullio, Guido in Dino ter njena hči Fulvia, ji prisrčno čestitajo in seveda tudi vsi mi, ki smo ji hvaležni, da je na svoji fotografiji ovekovečila tudi naš Portorož. Fotograf neznan. Dino Viezzoli ČIGAVO JE VSAKOLETNO "SMETIŠČE" OB KOPRSKI? Po drevoredu se pripeljem v Portorož. Pričakovanje mon-denega Portoroža... Pogled mi zaide nekam na levo: med drevesi pomendrana trava -, zapuščina vozil, ki so tu našla svojo senco... Povsod smeti, pločevinke, odpadki. Vse je skrajno neurejeno - iz leta v leto! Na "Okolju" mi porečejo, da je to površino ob republiški cesti dolžno vzdrževati Cestno podjetje Koper. Morda je to res. Toda - oni so v Kopru, Portorož pa je tu. V naši občini! Koprska cesta pa je v Portorožu! Je del celostne podobe naše občine. Čigavo je to zemljišče meter od ceste in kdo je lastnik naslednjih treh metrov? Nekdo od nas bi moral bdeti tudi nad Koprsko cesto! In poklicati v Koper. Predvsem pa menim, da je to področje toliko pomembno, da mora biti deležno večje nege, kot določajo norme za obcestne površine, katerim sledi Cestno podjetje Koper. Za te "višje" standarde pa bi morali poskrbeti kar sami. V sezoni je treba uvesti VSAKODNEVNO čiščenje ob Koprski cesti -glavni vpadnici v Portorož. Enako velja za Center Portoroža! Še prej pa bi morali ta predel - ki prihajajočemu najprej pade v oči -vsaj nekoliko bolj estetsko urediti! In če tamkaj ne želimo vsevprek parkiranih vozil - je treba namestiti vsaj vrvico. Predvsem pa je potreben (učinkovit!) nadzor, ki pa učinkuje le, če služi svojemu namenu in sicer: ko odpravlja pomanjkljivosti! Javno pozivam pristojne, da začno z reševanjem problema nečistoče in neurejenosti območja ob dostopu v Portorož, ki se ponavlja iz sezone v sezono. S tem javnim pozivom upravičeno pričakujem, da bo letošnja slika drugačna. Predsednica TD Portorož: Andreja Humar Fatorič vsi (ali skoraj) o kartodromu /.rasi i bo si i di n V nekaterih medijih smo v zadnjih mesecih zasledili marsikaj zanimivega o Iuajskem kartodromu. Zanimivo je bilo videti in slišati zgovorno gestikulacijo in sočno govorico glavnih protagonistov na TV tedniku, brali smo v Delu, predvsem resnico g. Ivana Čeliga, (sicer tudi občinskega svetnika), pa v Slovenskih novicah. Tako smo se pripetij kartodroma v Luciji lotili še mi - in sicer s plati gospoda Bojana Trohe. "Glede na situacijo, kije bila, so se zadeve medtem do določene mere uredile. Vendar je mnenje članov Karting kluba, da je občina (oz. njen Sklad stavbnih zemljišč, ki mu predseduje g. Župan * op.uredništva) naredila napako, ko je dala zemljišče kartinga v najem neposredno g. Ivanu Čeligu. Potem je Karting klub z g. Čeligom sicer podpisal pogodbo, katera ureja razmerja med uradnim najemnikom (I. Čeligo) in Karting klubom (KK) o uporabi karting steze in objektov ob njej. Klub tako uporablja stezo za svoje potrebe, za treninge drugih klubov in za druge dejavnosti v dopoldanskem času. Čeligovo podjetje (KART POKAL d.o.o.) pa stezo in ostalo uporablja v popoldanskem času v turistične namene in "rent" usluge," pripoveduje član Karting kluba, g. Bojan Troha. Kartodrom je imelo prej v najemu Avtomoto društvo Pinko Tomažič Piran, v okviru katerega je tedaj deloval Karting klub. Ko se je klub osamosvojil od AMD Pinko Tomažič, je prevzel tudi kartodrom (menda je KK prevzem steze AM društvu tudi plačal). Pogodba, ki sta jo - da bi umirili razgrete odnose in da bi obe stranki lahko še naprej nemoteno uporabljali kartodrom - podpisala Karting klub in g. Čeligo, vsebuje tudi klavzulo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da druga drugi ne bosta povzročali težav ali o nasprotni stranki delali antipropagande v javnosti (beri: javno prali umazanega perila). Vendar so člani Karting kluba ob enem zadnjih vikendov doživeli - elegantno povedano -prerivanje med predstavnikom kluba in g. Sandijem Čeligom, kar se je zgodilo (klavzuli navkljub) med treningom, ko ima KK, po pogodbi zagotovljeno uporabo steze. Incident je popisan tudi na Policijski postaji v Portorožu. "Sicer pa se zdaj v klubu bolj ukvarjamo s pripravami na prihajajočo dirkalno sezono. V programu so še tri - od teh ena mednarodna - karting dirke", pove Bojan Troha o dejavnosti kluba. Vendar pa vseeno meni, da bi za klub bila idealna rešitev, ako bi se nedvoumno opredelilo, kdo je uporabnik (najemnik) kartodroma. Sicer se člani Karting kluba zavedajo, da kartodrom ne sodi v urbano naselje (marsikoga moti hrup in izpušni plini). "V interesu Karting kluba in športa je, da bi nam občina dala v uporabo zemljišče, kjer ne bi motili krajanov in bi lahko nemoteno opravljali svojo dejavnost - tekmovalni šport, ki ga imajo mnogi mladi radi." (Neuradno pa smo izvedeli, da je bil g. Ivan Čeligo najprej član Karting kluba, kar je potem - ko je bil na listi DeSOUS izvoljen še v občinski svet - izkoristil v svoj prid: od Sklada stavbnih zemljišč je dobil zemljišče kartodroma v najem (za 1.200 DEM mesečno). Tako je Karting klub ostal tako rekoč praznih rok. No, potem sta klub in Čeligo z neke vrste podpogodbo čudno zadevo "zgladila". A zakaj ni Sklad občine dal zemljišče v najem klubu?? Nerazumno!?! Res je sicer, da klub Skladu zanj ni plačeval najemnine, a posredno - kot član KK - najemnine ni plačeval niti svetnik Čeligo!) Čudna so pota svetniška... Vlatka Kozlovič V Luciji so na območju, kjer y sinki nekdanja zp|ezniskn postaja zgradili se en stanovanjski stoljm' (ta je v prožno sončno rumenih tonih). V njem je 38 stanovanj, (pna kvadratnega metra pa je 2380 DEM/m2. Zatrjujejo, da je cena povsem upravičena (saj so sam stolpič in stanovanja v njem boljše kvalitete (dvigala'). Stanovanjski blok, ki ima v pritličju tudi poslovne prostore, je zgradilo podjetje SGP Koper, investitor pa je piransko Komunalno stanovanjsko podjetje OKOLJE, ki je vsa stanovanja že prodalo. Poleg tega bloka bodo zgradili še enega, ki naj bi - vsaj za nekaj časa - zaključil tovrstno gradnjo v Luciji. lsz Mercator Degro TU so vroči poletni dnevi Za prijetno počutje izberite oblačila NATURE PROJECT BENETON SPORTSYSTEM v prodajalni SONČEK LUCIJA kratke hlače, majice, bluze iz bombaža, ki se prijetno nosi in vzdržuje preživite poletne dni kar najlepše vaš najbližji sosed v DEGRO PORTOROŽ TUDI TURIZMU JI V INTI RI SU ČISTO MORJI: V okviru mednarodne navtične razstave INTERNAUTICA '96, ki ;je od 29. maja do 2. junija potekala v Marini Portorož, je turistično združenje Protour organiziralo tudi okroglo mizo na temo: "Okolje in navtični turizem". Za isto mizo so se pogovarjali tako predstavniki organizacij, ki skrbijo za varovanje morja, kot tudi predstavniki marin. Turizem se Včasih kaže v manj prijazni luči do ljudi in okolja, vendar alternativa sodobnemu turizmu ne more biti "neobstajanje" turizma. Potrebno je izadovoljiti različne turistične potrebe in pri tem ohraniti okolje ter upoštevati interese prebivalcev turističnih območij. Navtični kot tudi ostali turizem se je v preteklosti odlikoval z relativno agresivnim odnosom do naravnega okolja, vendar pa je njegova uspešnost neposredno odvisna od kvalitetnega in čistega okolja. Zato je sobivanje turizma in organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem narave, nujno. Direktor Marine Portorož, g. Enes Lojo je na okrogli mizi poudaril, da večjih napak v razvoju marine niso naredili in da je tudi njim v interesu, da delujejo v sožitju z naravo, saj so njihovi gostje ekološko osveščeni. Za ohranjanje čistega morja so prav gotovo bolj kot urejene marine problem komunalni privezi za mala plovila, ki so brez ustrezne infrastrukture. Stanje našega morja ni povsod vzpodbudno in prav turistični delavci bi morali biti za njegovo čistost najbolj zainteresirani. V tej luči je pomembno tudi dejstvo, da so organizatorji INTERNAUTICE na sejmu predstavili tudi organizacije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in varovanjem morja. Skrb za obalni pas je vsekakor tudi promocija, s katero je potrebno nadaljevati in ji - skrbi namreč - v bodočnosti dati še večji poudarek. A.T. MODRA ZASTAVA V MARINI PLAPOLA TUDI LETOS V Marini Portorož, največjemu slovenskemu pristanišču za jahte od začetka junija letos ponovno plapola Modra zastava (lani je zaplapolala prvič). Modra zastava je zahtevnim turistom kažipot za kakovostno in okolju prijazno turistično ponudbo ter za storitve na ravni evropskega vrha. Za osvežitev spomina naj bralce spomnimo, da je Modra zastava simbol predvsem za čisto in varno marino ali plažo, ki jo upravljajo z upoštevanjem lokalnega prebivalstva, podeljuje pa jo Fundacija za okolje varstveno vzgojo v Evropi (F.E.E.E.) na podlagi mnenja nacionalnih komisij, ki spremljajo in preverjajo izpolnjevanje pogojev za njeno dodelitev. Podelitev Modre zastave je naši Marini in vsej občini v čast, je pa hkrati tudi obveza, saj se je zanjo treba vsako leto znova izkazovati. Modro zastavo je letos dvignil piranski župan Franko Fičur. Na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridobivanje hrane v Občini Piran (Uradne objave, št. 1 S/92) Zupan občine Piran razpisuje NATEČAJ za dodelitev nepovratnih sredstev za intervencije v kmetijstvu za leto 1996 Vsebina in pogoji razpisa: 1. Razpisana sredstva so zagotovljena v proračunu občine Piran za leto 1966 in so namenjena za: 1. Regresiranje pridelave Sit 3.600.000,00 sadne in jagodne sadike do 20% trsne cepljenke in žične opore do 20% oljčne sadike do 50% testiranje škropilnic do 50% folie in mreže do 20% rastlinjaki do 30% namakalni sistemi do 30% specialna mehanizacija do 25% II. Strokovno izobraževalne naloge 50-100% Sit 600.000,00 III. Planiranje agromelioracije 20-100% Sit 1.000.000,00 (ali strokovne podlage za namakanje) 2. Na razpis se lahko prijavijo kmetijski proizvajalci, ki imajo zemljišče v občini Piran. 3. Prednost pri podelitvi regresa bodo imeli interesenti: - katerim kmetijstvo predstavlja edini in glavni poklic - kateri imajo bolje obdelane površine - kateri bodo zasadili večje komplekse - in imajo primernejšo lego za nasad, ter pripravljeno zemljišče 4. Vloga mora vsebovati: - naslov prosilca, EMŠO, velikost in lokacijo predvidene obnove - dokazilo o razpolaganju z zemljiščem - dokazilo o statusu prosilca - zapisnik o terenskem ogledu in mnenje kmetijsko svetovalne službe - račun 5. Vloge za dodelitev sredstve sprejema Občinska uprava Občine Piran, Tartinijev trg 2 in Kmatijska svetovalna služba Koper, Ul. 15. maja 17, do 10.9.1996. 6. Vloge bo obravnaval v septembru Odbor za kmetijstvo pri Zupanu Občine Piran. 7. Prosilci bodo o izidu natečaja obveščeni v roku 15 dni po izteku natečaja. Župan Franko Fičur, Lr. mm ........ IZ SOSEDNJE LUCIJE avtomatizacija pakiranja in paleti-zacije v proizvodnji kave in čajev Bilo je 14. junija letos, ko sta v Drogi d.d. Portorož PC Začimba na Seä minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek in generalni direktor Droge g. Matjaž Čačovič svečano prerezala trak in tako otvorila avtomatizirano linijo za kavo in čaje. S tem se je po letu dni v Drogi Portorož, PC Začimba uspešno zaključil projekt avtomatizacije in posodobitve proizvodnega procesa predelave, pakiranja in paletizacije v proizvodnji kave in čajev. Z nabavo novega pražilnika in mlina so se za 25 odstotkov povečale zmogljivosti predelovanja kave. Modernizacija pakiranja in uporaba robotov je odpravila težja fizična dela zaposlenih. Poudariti pa velja tudi ekološki vidik, saj so z odstranitvijo zadnjega starega pražilnika prenehale tudi emisije škodljivih plinov v okolje. Z lanskim zagonom najsodobnejšega pakirnega stroja (IMA C2000) je doživelo največjo posodobitev in povečanje kapacitet predvsem tako imenovano družinsko pakiranje in pakiranje v ovojno vrečko. Na celotni liniji čajev obsega avtomatizacija nadzorovano vodenje vseh kartončkov čaja, njihovo selektivno usmerjanje ter kontrolno tehtanje vsakega izdelka, nadalje sortiranje različnih izdelkov, oblikovanje transportnih enot, njihovo označevanje... Pri nabavi opreme in strojev so sodelovali poleg tujih tudi domači dobavitelji. Glavno delo pri projektu celotne avtomatizacije so nosili strokovnjaki Droge. Razvojno-raziskovalno delo pri avtomatizaciji so opravili skupaj s sodelavci Instituta "Jožef Štefan". Omeniti še velja, da je projekt delno subvencioniralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru svojega programa za spodbujanje tehnološkega razvoja Slovenije. Z dokončanjem projekta so v Drogi uresničili zastavljene cilje kot so: povečanje ekonomskih učinkov proizvodnje in humanizacija delovnih pogojev. Hkrati so naredili velik korak k obvladovanju proizvodnje in s tem k mednarodnemu certifikatu kakovosti ISO 9001. Dušan Poberaj Ob svečani otvoritvi avtomatizirane linije za kavo in čaje v Drogini Začimbi na Seči. SOZALJE Pretreseni ob nenadni smrti Dina STANIČA globoko sočustvujemo z njegovo družino, še posebej z njegovim bratom Emilom. Prijatelji iz pevskega zbora Skupnosti Italijanov Piran. Sožalju vsej družini STANIČ se pridružuje tudi Portorožan. oki snemala i i po 11 vasiii krajev V sodelovanju in огфпп/гн i|i Тпгг.Пппчјп dnr'.tvn Portorož jp rjv.tri-|ska nočloiuilnn iHrvi/ija (OHF) v moju pri no-, -j^mnlrj svojo priljubljeno vccVrno zabavno rjlrr.beno oddajo WKJN DIH MUSIK SPIKI/r (Ko glasba igra). Popularne pevre "spremlja" ozarljp naših krajev: pj. rana, Portoroža, Forma vi ve. Stninjanskecjn zaliva, Sečovelj',kih solin, Mahničeve vinske kleti v Dragonji, Jernejevega kanala... Posneli so kar 16 prizorov, ki se bodo zvrstili v štirih posameznih večernih oddajah. Oddaje so med Avstrijci kot tudi Nemcih, ki jo prav tako spremljajo, zelo priljubljene. Ekipa ORF je bila nastanjena v Hotelih Palače, katerim se TD Portorož zahvaljuje za sodelovanje. Prav v teh dneh (24.06. ob 11.h) smo nekatere prizore že lahko videli tudi v prenosu Euronews. MNENJE: funkcionalna zemljišča v občini piran Čeprav smo se v teh dneh vsaj formalno "pridružili" Evropi, je naša miselnost še vedno zaostaja. V občinskem svetu smo na primer obravnavali prodajo t.im. funkcionalnih zemljišč. Ali je funkcionalno zemljišče anahronizem socializma ali ne, ima lahko vsak svoje mnenje. Toda povsod v Evropi je zemlja zemlja in njena cena je lahko zgolj tržna, pa četudi nima nobene praktične vrednosti za nobenega razen za kupca, ker pač leži pred njegovim pragom. Kadar v naši ob čini zemljo kupujemo, vemo, kako visoko ceno ima. Ko pa to isto zemljo ob čina prodaja kot "funkcionalno", pa cena naenkrat mo čno pade. Dosedanji kriteriji, ki slonijo na nekem odloku iz leta 1980, so seveda nesprejemljivi in jih je treba modernizirati in postaviti v današnji čas. Predvsem je logika stvari, da lahko govorimo o funkcionalnih zemljiš čih le tedaj, ko je tako zemljišče neizogibno potrebno za dostop do stanovanjskega objekta, za ureditev parkiriš č, za dostop do pomožnih objektov in podobno. Praviloma gre torej za majhne koš čke zemljišča, sporna pa je lahko površina nad 300 ali 400 kvadratnih metrov, saj merijo nekatere stavbne parcele naših ob čanov v celoti toliko metrov. Zakaj potem pod blagovno znamko funkcionalnega zemljiš ča razproda-jati tako velike dele stavbnih parcel v najbolj dragocenem slovenskem prostoru? Kadar je taka prodajna nujna, pa naj se ob čina obnaša kot dober gospodar oziroma bolje povedano - kot podjetje. Funkcionalna zemljišča lahko občina tudi odda v najem - zlasti če so večja - in na ta način polni občinsko blagajno dlje časa. Lahko se tudi primeri, da zainteresirani pod opisanimi pogoji funkcionalnega zemljiš ča ne bodo hoteli ne kupiti ne vzeti v najem. Pravila pa lahko v takem primeru določijo, da mora koristnik na svoje stroške zemljiš če vzdrževati in tudi plačati "uporabnino". Glede na ustavno načelo, da smo vsi državljani pred zakonom enaki, je pomembno, da občina s prodajo funkcionalnih zemljišč nikogar ne favorizira. Mag. Josip Rugelj ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TART1NIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594. 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU. PRODA'1. MENJAVI IN NAJEMU VSEH V/RS F NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI PRODAJAMO: - Hiše v Seči, Nov i vasi. Piranu. Izoli - Zazidljive parcele in kmetijska zemljišča - Stanovanja različnih velikosti \ Kopru. Izoli. Piranu - Poslovne prostore v Luciji in Piranu URADNE URE od PO-PE od 8-1 5 ure in SR od 8-1 7 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru) ZAUPAJTE NAŠI STROKOVNOSTI IN IZKUŠNJAM. PORTOFLESI - V Sečovljah so vpoaistitev Dneva slovenske državnosti pri osnovni šoli postavili temeljni kamen za novo telovadnico. - Pri zdravstvenem domu Lucija, na zemljišču pred kompleksom Marine že nekaj let zapovrstjo med turistično sezono obratuje manjše zabavišče za otroke. Kakšnih sto metrov od tod (za objektom Trgovsko poslovnega centra, tik ob kartodromu) pa sije letos izborilo dovoljenje za obratovanje še eno zabavišče oz. podjetje KART POKAL, d.o.o., čigar lastnik je znani občinski svetnik g. Ivan Čeligo. Le čemu nam bosta dve zabavišči na tako majhnem prostoru? (Menda bo to novo namenjeno predvsem občinskim svetnikom za razvedrilo po dolgotrajnih, mukotrpnih sejah. Menda bo imel v luna park dostop tudi kakšen prav posebej posvečen občinski uradnik, ki se je izkazal za dovolj ubogljivega), in je bilo pri izdajanju dovoljenja za omenjeno zabavišče na občini celo nekaj težav (nekaj uradnikov ni bilo dovolj "upogljivih"). Pa je vrli svetnik občine "znorel" (to je mišljeno metaforično, da ne bo pomote in bi se nas kdo lotil kot seje Mladininega novinarja dr. Rupel). Zaključek basni je tak, da imamo zdaj v centru Lucije dve zabavišči: eno za svetnike, drugo za otroke. To se bomo (vsi) imeli "fajn"! Če zadnje dni niste peljali mimo gradbišča Metropolove garažne hiše: sejo gradijo in z gradnjo tudi veselo zamujajo. - Stanje v območju Vojkovega doma, kjer (ne)teče postopek denacionalizacije (gl. prejšnjo številko Portorožana) je nespremenjeno. Trava raste, stavba Vojkovega doma nadaljuje z razpadanjem, okolica ostaja zanemarjena... - Hurrra za Župana! Mibex group je odstranil ostanke ruševin bivših hotelov Helios in Orion. Le kaj neki je župan obljubil Mibexovcem, da so se odločili za to za marsikoga (razen za poznavalce) presenetljivo potezo? Bo obljubo lahko izpolnil? - Na lucijskih (Liminjanska ulica) in posebej še portoroških ulicah (del Senčne poti, na Sončni poti, na Vilfanovi ulici) so pognali "ležeči policaji". Poskusite se zapeljati preko njih s hitrostjo na primer 60 kilometrov na uro! - Na Fizinah - v skladišču soli Monfort - že tretjič odpirajo market (najprej je bil Renex, potem Andor - oba pa sta morala zapreti vrata). Tokrat upamo, da bo nad trgovino bdela srečnejša zvezda. Novi lastnik je Mihael Guzič, ki že uspešno vodi market Minicoop v trgovski ulici na Bernardinu. • Na Bernardinu pobirajo parkirnino (50 SIT). Nekateri domačini prisegajo, da jih do jeseni zlepa ne bo na Bernardin po nakupih. - Z uvedbo novega prometnega režima v Piranu so se zelo obirali. Zdaj vsi nestrpno pričakujemo, kako se bodo vsega hudega navajeni občani prilagodili. (?) - Hortikulturno društvo Portorož je iz svojih sredstev (pridobijo jih z organiziranjem vsakoletnega majskega sejma cvetja v Marini) posadilo borovce ob cesti za Piran (do bernardinskega križišča). - Na bemardinski strmini so kar nekaj časa delali nova, dodatna tenis igrišča, ki so jih zdaj končno usposobili. - Glidnijo v piranskem (nekdanjem) parku so žalujoči pognojili. APEL KRAJANOM: Јага kača portoroškega TV kabelskega sistema Svet Krajevne skupnosti Portorož se je lani pomladi odločil zaupati napeljavo TV-kabelskega sistema v Portorožu podjetju CETRA, d.o.o., ki je že vzpostavljalo tak sistem v Piranu. O tem kdo oz. katero podjetje naj v Portorožu gradi komunikacijski kabelski sistem, se je prejšnji Svet KS Portorož dolgo odločal. Ker je v KS Piran napeljava kabla potekala (dokaj) uspešno in ker je bila cena za kabelski priključek ugodna, se je Svet KS Portorož odločil za CETRO. Ki pa žal ni izpolnila pričakovanj - in predvsem ne tistega, kar se je s pogodbami obvezala. V coni A v Portorožu (ki jo je določilo podjetje CETRA) bi morali že lani jeseni naročniki gledati kabelsko televizijo. (Medtem je KS Portorož poskušala razumeti težave, v katerih se je podjetje CETRA znašlo in skupaj najti ustrezno rešitev, ki bi omogočila napeljavo kabelskega TV sistema tudi v Portorožu. Zal kompromisne rešitve ni bilo). V KS Portorož je bil izvoljen nov Svet, ki se želi lotiti tega gordijskega vozla. Predvsem si jemlje k srcu problem tistih krajanov, ki so priključek KaTV že vplačali. Tiste, ki priključka niso plačali s posredovanjem Krajevne skupnosti Portorož, temveč so ga vplačali neposredno v pisarni podjetja CETRA v Piranu na Levstikovi 7, prosijo, naj to sporočijo v tajništvo KS Portorož (po telefonu 73-046 ali pismeno). Ko bo KS Portorož imela evidenco vseh plačnikov, bo novoizvoljeni Svet KS sklical zbor krajanov, da bi skupaj sklenili, kako naprej! Svet KS Portorož prosi vse za potrpljenje (in razumevanje). rt>AVEL £ na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. portoroški /bor pri jani /ii pavlu ii V svojem dve in pol letnem delovanju si je Portoroški pevski zbor nabral že precej uspehov in se uveljavil tudi izven naših meja. V nepozabnem spominu vseh pevcev, ki so bili oktobra lani v Rimu, je prav gotovo nastop pred papežem na sprejemu v sali Nervi. V nabito polni dvorani, ki sprejme 16 tisoč ljudi, je zbor zapel slovensko ljudsko Pastirc pa pase ovce tri. Kasneje so dodali še nekaj domačih pesmi in celo državno himno ter tako imeli najširši avditorij doslej. V Vatikan so noši pevci prinesli tudi darilo za papeža - oljčno vejico, izrezljano v dogo razsutega vinskega soda, v katerem je leta zorel refošk in les obarval v vinsko rdečo barvo (naredil jo je Zorko Dežjot iz Kopra). Darilo predstavlja simbol miru iz Dežele refoška. Žal darila ni bilo mogoče izročiti papežu osebno; v njegovem imenu ga je od Portoroškega zbora prevzel nekdo iz njegovega spremstva. Lani decembra je zbor od Državnega tajništva v Vatikanu zbor prejel pismo (v slovenščini!), ki ga citiramo v celoti. Vatikan, 7. Dec. 1995 Spoštovani gospodje, Svetemu očetu je bil zelo drag Vas dar, ki »te mu ga želeli izročiti. Njegova svetost se zahvaljuje za Vašo izredno pozornost in ko Vas srčno vzpodbuja, da nadaljujete Vaše umetniško in kulturno udejstvovanje, vsem Vam in Vašim družinam z veseljem od srca podeljuje apostolski blagoslov. Naj izrabim to priložnost, da Vam zagotovim svoje iskreno spoštovanje. Vaš vdani v Jezusu Kristusu Giovanni Battista RE, namestnik Konec citata Pismo so portoroški pevci prefotokopirali tolikokrat, da ima vsak pevec spomin na koncert v rimski cerkvi Sv. Ignaca, katerega so posneli tudi za radio Vatikan. S Portoroškim zborom je takrat sodeloval tudi odlični Moški komorni zbor iz Izole. Maijetka Stegel: SVETI PETER (5. nadaljevanje - konec) Kmečka kuhinja - "kužina" Kuhinja je bila v glavnem bivalni prostor (predvsem pozimi). Sredife "kužine" je bilo ognjišče ("gunjišče") mediteranskega tipa, kjer so pripravljali hrano in pekli celo kruh. To so delali tako, da so na segreto ploskev položili testo in ga pokrili s konkavnim pokrovom ter posuli z žerjavico. Koje bila še razvita owereja, so delali tudi sir in prekuhavali mleko. Kuhinjaska oprema je bila skromna, narejena doma ali pa so jo izdelali vaški rokodelci. Sčasoma se je pojavila meščanska oprema, predvsem v bogatih hišah. Po letu 1950 so ognjišče začeli opuščati. Tako pa je izumrlo tudi večerno družabno življenje ob ognjišču. Domači, pa tudi gostje, so imeli navado posedati po klopeh, plesti košare, kramljati, peti, igrali so "briškulo" (igra s kartami) in drugo. Ognjišča pa so nadomestili sodobni štedilniki. Eno redkih ohranjenih ognjišč je seveda v Tonini hiši. Grajeno je iz opeke Nad njim je lesena napa, ki usmerja dim v "kamin" (dimnik). Ob robu se napa zaključi s policami, na katerih je našla svoj prostor posoda in ostali pribor. Posoda je izvirala iz Furlanije in je bila glinena, iz gline so bili tudi viči. Takšno posodo so izdelovali tudi v hrvaški Istri v vasi Rokolj. Zamenjavali so jo za živež. Najpomembnejši med posodo pa je bil bakreni kotel za kuhanje polente. Ta je visel na verigi ("kadena"), prtirjeni na drog pod vrhom nape. Krožniki in jedilni pribor pa so bili leseni. K ognjišču so sodili še ognjiščni pripomočki: lopatka za žerjavico ("špaleta"), klešče za prijemanje žerjavice ("mulete") in železno stojalo za drva (zaglavnik). Na slednjega so postavili žareča drva. Na povišani stranici stojala so greli jedi in pijačo. Pri kuhanju so nad ognjem uporabljali trinožno stojalo, kamor so pristavljali ponve in lonce. Po istrsko se takšno stojalo imenuje "trpje". Za razpihovanje plamena so uporabljali kovinski meh oziroma "puhovko". Leseni predmeti v kuhinji so bili še: miza, klop, stoli, skrinja (po domače "kason") - rabili sojo za shranjevanje žitaric, mleinih izdelkov, slanine, masti. Prav tako iz lesa so bili tudi sklednik ("stalaža") - stojalo za sklede, nečke ("neklje") in omarica, na kateri je stala posoda z vodo ("benk od vode"), ter žličniki - za lesene žlice. Soba - "kamra" Soba je služila le za spanje. V njej so najprej imeli zidane niše s policami, ki so jih kasneje nadomestili s prosto stojćimi omarami. Ob Kotel za kuhanje polente začetku tega stoletja je staro pohištvo začela izpodrivati mestna oprema. Včasih so namesto nizke omare s predali uporabljali skrinjo ali "banjko". To je prinesla v hišo nevesta s svojo doto. Še kasneje pa je nizko omaro s predali zamenjala visoka omara. Namenjena je bila za spravljanje oblačil, posteljnine, zaves, prtov. Delovna obleka je pogosto visela na žici ali trstiki, pritrjeni na stropne tramove. Okrasne tekstilne predmete so izdelovale doma ženske. To so bili vezeni prti, zavese, posteljna pregrinjala ("kovertaiji"). Po prvi svetovni vojni pa so začeli organizirati tečaje. Postelje so bile sprva na lesenih nogah ("kavaletih"), kasneje so jih nadomestile postelje za eno "peršono in pol". Te so že sodile kmest-nemu pohištvu. Žimnice so bile napolnjene s koruznico, blazine z volno, ijuhe so tkali doma (konopljino platno), oddeje pa so bile volnene. Kasneje so posteljnino začeli kupovati. K sobni opremi je spadal tudi "lavaman" -prosto stoječa omarica s posodo za umivanje in ogledalom. Nad posteljo so visele nabožne slike. To so bile reprodukcije, ki so jih kupovali v glavnem v Trstu in Kopru. Svetili so si s petrolejkami, ki jih najdemo še dandanes. Uveljavile so se konec 19. stoletja: do tedaj pa so si svetili z oljenkami ("luminčki"). Sveče so bile drage in so jih uporabljali le v posebnih priložnostih. Opremljanje stanovanja je bilo odvisno predvsem od gmotnega stanja posameznih družin, oddaljenosti od sredir kot sta Koper in Trst, pa tudi koliko je bil posameznik pripravljen sprejeti nove, moderne kose notranje opreme. Mnoge stare predmete najdemo po istrskih domovih še dandanes. Ti nam pričajo o bogati istrski kulturi in o življenju domcfinov. Nekateri teh predmetov pozabljeni ležijo na podstrešju ali služijo drugemu namenu, ponekod pa so ohranili nekdanjo namembnost. Konec Uporabljena literatura in viri: -ANTON MELIK: Slovensko Primoije (Slovenska matica, 1960) - PRIMORJE: 15. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV ((Zveza geografskih društev Slovenije. 1990) • Pomoč Vakerja Pikla iz Portoroža pri zbiranju različnih podatkov (takrat še študenta arhitekture) • Tonina hiša: Pomorski muzej "Sergeja Mašera" Piran (1985 -Raven) • Igor Presl - etnolog: Zapiski o zgodovini vasi - Obiski oziroma ogledi vasi Sv. Peter • Pripovedovanje Giovannija Sikuija, ki se je rodil in nekoč tudi živel v Svetem Petru. 10 portorožan it. 6/7 UIMIOGRRDnJA ■ PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132 PRIVATIZACIJSKE DELNICE PRIHAJAJO Kot smo že napovedali v Portorožanu, seje končno začelo trgovanje s privatizacijskimi delnicami. Čas sicer ni idealen, saj je slovenski fi nančni prostor letošnje leto prepoln škandalov (Mladinska knjiga, Salus, Dadas, Primofin, Finmedia in najnovejša Kreditna banka Triglav). Vendar je dejstvo, da so prve delnice tukaj. V časopisih se pojavlja vsepolno ponudb o odkupih delnic in o njihovih odkupnih cenah, po domovih pa trkajo "akviziterji". Pričakujemo, da bo najkasneje v dveh letih mogoče prodati praktično katerokoli delnico. Izpostaviti se nam zdi potrebno pojav teh "akviziterjev" ki odkupujejo delnice po domovih. Opozoriti moramo, da je bolje takim osebam naših delnic ne prodati, saj je velika verjetnost, da bi zanje na trgu lahko iztržili bistveno več. "Akviziterji" namreč izkoriščajo neznanje ljudi in kupujejo tudi delnice, ki že kotirajo na borzi po nižjih cenah, kot so na borzi. Zato predlagamo, da tisti, ki želi prodati svoje "certifikatne delnice" to stori direktno preko borzne hiše, ne pa preko raznoraznih borznih posrednikov. Zagotovo pa je najboljše, da se počaka kotacijo na borzi, saj so tam cene običajno višje. Tipičen primer je Droga, kjer so ponujali pred kotacijo do 10.500 sit na delnico, ko pa je začela kotirati na borzi, seje cena dvignila so 15.000 sit, (50% razlike pa zagotvo ni za odmet.) Trenutno je možno od nam pomembnejših podjetij prodati naslednje "privatizacijske" delnice in po sledečih cenah: kotira na borzi grupa delnic cena na delnico Droga Portorož DA G cca. 14.000 sit Mercator Ljubljana DA vse cca. 4.000 sit Kolinska Ljubljana DA G cca. 1.400 sit Mitol Sežana NE C,G cca. 900 sit Luka Koper NE G cca. 850 sit Marina Portorož NE C,G cca. 3.800 sit Lek Ljubljana NE G cca. 7.000 sit Poleg teh delnic se na borzi trguje še z delnicami Grosist Gorica, Pinus Rače, Slovenijales Ljubljana, Lesnina EMI SI. Bistrica, Lisca Sevnica, Loka Šk. Loka, Tovarna sladkorja Ormož, Hoteli Kranjska gora. Tržne so samo delnice iz javnih prodaj. Povedati moramo še, da so cene pri vseh delnicah relativno nizke in da bodo z leti zagotovo narasle. Kapital in dobički podjetij namreč zagotavljajo dolgoročno višje cene. To pa je po drugi strani seveda priložnost za tiste, ki denar imajo in te delnice kupijo. Najverjetneje jim ne bo žal. Držati pa se morajo nekaj osnovnih načel in sicer slediti stanju na trgu, biti morajo potrpežljivi, ne smejo podleči paniki, zadovoljiti se morajo z nepreveliki zaslužki in predvsem - naj ne nalagajo v eno samo delnico, pa naj je cena še tako ugodna. Praksa pove, daje vse mogoče, zato staviti samo na enega konja - pa naj je še tako dober - ni priporočljivo. Leon Klemše dipl.oec. - borzni posrednik borzno posredniška družba 15 PFC _Interfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■ vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo tudi storitve __terminskih poslov in leasing. _15 AEORIZMI O ŽENSKAH * Lepa ženska je zaklad, ki gaje težko varovati samo zase. * Ženske včasih odpustijo tistemu, ki zlorabi priložnost, nikoli pa tistemu, ki jo zamudi. * Lepa ženska ugaja očesu, dobra srcu; prva je dragulj, druga pa zaklad. ' Ženska nas pogosto spodbuja k velikim rečem, pozneje pa nam preprečuje, da bi jih uresničili. k Zelja po ugajanju se rodi v ženskah še pred potrebo po ljubezni. * Kadar govorite z žensko, "poslušajte" predvsem tisto, kar vam pripoveduje z očmi. ' Res je, da ženske preveč govorijo; a še tako ne povejo polovico tistega, kar vedo. * Moški govorimo o ženskah vse, kar se nam zljubi; ženske pa delajo z moškimi, kar se jim zljubi. * In končno si zapomnimo: ženske ne odpuščajo nobenemu, ki ne uspe. Lojze Petvar ČLOVEK ČLOVEKU - ČLOVEK ill! ko stotič daruješ svojo kri... Pomagati svojemu bližnjemu večinoma razumemo kot nudenje pomoči v samem trenutku stiske: žal pa je tedaj dostikrat že prepozno. Stiska je zgolj posledica vrste predhodnih, neugodnih okoliščin, katerih ne moremo vedno preprečiti, lahko pa jih predvidimo in upoštevamo kot eno od možnosti. Tako je razmišljal tudi g. Janko NOVAK, ko je daljnjega leta 1962 izbral krvodajalstvo kot obliko pomoči sočloveku. Kot pravi sam, si je preprosto želel storiti kaj dobrega in kar bi bilo v njegovih močeh. Če bi bil vpliven politik ali neskončno bogat, bi izbral drugačno pot - tako pa je postal krvodajalec, anonimni dobrotnik, ki priskoči na pomoč v trenutku človeške stiske. Janko Novak, že devetindvajset let delavec portoroške DROGE, je že stotič daroval kri. To je jubilej, katerega ne gre spregledati! Še posebej, ker je Janko Novak človek, ki je v naši občini največkrat daroval kri. Pravi pa, da bo z darovanjem krvi nadaljeval, dokler mu bo zdravje to dovoljevalo. Skromno še doda, da ni bil njegov namen doseči številko sto, temveč pomagati pri reševanju zdravja in življenja drugih. Ima redko krvno skupino 0-, katero s transfuzijo lahko sprejmejo vse osebe, s katerokoli drugo krvno skupino. Si9. PRED 2. SKUPSCINO DELNIČARJEV DROGE PORTOROŽ Portoroška Droga sklicuje v letošnjem letu že 2. skupščino delničaijev. Delničarji tega zelo uspešnega podjetja bodo 18. julija ocenili poslovne rezultate za leto 1995 ter razdelili ustvarjeni dobiček. Minulo poslovno leto je podjetje zaključilo uspešno. Celotna realizacija je znašala 9,2 milijarde tolarjev, kar pomeni 11 odstotkov več kot v letu 1994. Fizični obseg proizvodnje je bil večji za 4, prodaje pa za 1 odstotek, delež izvoza v celotni prodaji pa je znašal 17 odstotkov. Tudi produktivnost so v letu 1995 povečali (za 5%), medtem ko so čisti dobiček povečali kar za 71%. V Drogi nadaljujejo tudi s politiko intenzivnega investiranja: posodobili so proizvodnjo paštet v Argu ter avtomatizirali linijo za proizvodnjo čajev in kave v Začimbi. Veliko pozornost so namenili uvajanju standarda ISO 9001. Osnova za delitev dobička na skupščini bo ustvaijeni čisti dobiček poslovnega leta 1995 v višini 632 milijonov SIT. Delničarjem bodo predlagali, da se 411 milijonov SIT nameni za rezerve, 222 milijonov SIT pa naj bi uporabili za izplačilo dividend (784,00 SIT brutto dividende na delnico oz. neto dividende 588,00 SIT na delnico). Dividende bodo pripadle tistim delničarjem, ki bodo na dan skupščine vknjiženi kot imetniki delnic na centralnem registru pri Klirinško depotni službi, izplačane pa bodo v roku enega meseca po skupščini. V tem letu pa načrtujejo v podjetju 5% rast obsega prodaje, 14% povečanje prihodkov od prodaje, nadaljevali bodo z intenzivnimi vlaganji ter si prizadevali za pridobitev certifikata kakovosti ISO STARI KRVODAJALCI PRIDOBIVAJO NOVE Ob dnevu krvodajalcev (4. junij) so svojo kri darovali tudi naš župan Franko Fičur, njegova žena Elizabeta ter predsednica območne organizacije Rdečega križa Piran Ana Jakič. Naj povemo, da sta Ana Jakičeva in župan že "stara" krvodajalca, medtem ko je županova žena svojo kri letos darovala prvič. Za to jo je seveda pridobil njen mož. Z DAROVANJEM KRVI DO VARNEJŠEGA JUTRI! Se pripravljate ali pa morda odhajate na zasluženi letni dopust? V hribe, na moije, ob reke, jezera? Ali ste pomislili na možnost, da se lahko TUDI VAM (bog ne daj) zgodijo neugodne "počitnice", ki se jih ne boste spominjali po prijetnih trenutkih? Prometna nesreča, gorski plaz, nenadno obolenje krvaveče rane na želodcu, nenadna obolenja in krvavitve povezane z obolenji jeter in še kaj. Vse to so nevarnosti, ki vas lahko doletijo tudi na počitnicah. Da bi bilo krvi dovolj JUTRI tudi ZATE, jo daruj DANES za sočloveka, ki jo potrebuje danes, ta trenutek! Kri lahko daruješ ob: - torkih: 7-11 ure - četrtkih: 7-16.30 ure - petkih: 7-9 ure v Splošni bolnišnici Izola na oddelku za transfuziologijo. Ne nalagajmo zgolj denaija, temveč tudi svojo humanost. Nekoč, pa četudi čez 100 let, se nam bo gotovo obrestovalo. Pa šalo na stran, kjer je vsaj kanček resnice. Valentina KLEMŠE ^MSLA £Цј> I Nfl PL6ŽI PORTOROŽ ODPRTO VSfiK DAN DO 24. ÜRE PRIJETNO IN DOMfiČE VZDUŠJE VABLJENI 12 portorožan št. 6/7 Julij 1996 ČLOVEK ČLOVEKU - ČLOVEK MINISTROVO PRIZNANJE CESAR1NI S MRE KAR Na predlog komisije za izbor kandidatov za nagrade in priznanja na področju socialnega varstva je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop sklenil podeliti priznanje s področja socialnega varstva za leto 1996 tudi naši krajanki gospe Cesarini Smrekar. Prejela ga je osebno od ministra 6. junija na Brdu pri Kranju. Cesarino Smrekar sta na podlagi Javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in so-"T cialne zadeve predlagali Območna organizacija Rdečega križa Piran in Republiški Rdeči križ. Med mnogimi prijavljenimi so bili izbrani le nekateri: Ana Bevc (upokojena socialna delavka iz Novega mesta), doc.dr. Marija Ovsenik (prodekanica Visoke šole za socialno delo v Ljubljani), Zmaga Prost (dioplomirana psihologinja, direktorica Centra za socialno delo Ravne na Koroškem), doc. dr. Bernard Stritih (docent na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani), Ludvik Bernik (socialni delavec, vodja Doma oskrbovancev v centru slepih in slabovidnih Škofja Loka), Francka Bertalanič (rejnica in posvojiteljica iz Izole), Janez Križmanc (upokojenec, predsednik sveta Loterije Slovenije), Ivica Matko (diplomirana socialna delavka, direktorica Podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov SAVA v Kranju) in Cesarina Smrekar (prostovoljka Območne organizacije Rdečega križa Piran). Kdo je pravzaprav "naša" Cesarina Smrekar, kakšen človek je? Težko je to povedati na kratko, težko povedati v besedah. V njej je globoka človečnost, ki se na zunaj kaže tudi v njenem prostovoljnem delu pri Rdečem križu, kjer vztraja že več kot dvajset let. Njeno delo niso zgolj topli stiki z ljudmi, ki potrebujejo pomoč (seveda je tudi to). Velik del svoje življenjske energije posveča tudi širjenju načel Rdečega križa in humanih medčloveških odnosov, kakor tudi pridobivanju donatorjev humanitarne pomoči. V stiku s sočlovekom pozna njegovo ime in njegovo življenjsko zgodbo. Iz toplega pogovora s človekom razbere, kaj potrebuje, spozna in začuti njegovo trpljenje. Tudi njej življenje ne prizanaša s tegobami povezanimi z nabiranjem let in zdravstvenimi težavami. Vselej pa jo volja in neverjeten občutek odgovornosti do še bolj trpečih ljudi čudežno postavita na noge. Cesarina ne odkloni pomoči nikomur. Ne ozira se na vero, narodnost ali na način življenja tistega, ki jo potrebuje. Najbolj je nesrečna, ko se sočloveku godi krivica. Tedaj temperamentno vzplamti in se še bolj potrudi, da bi človeka potolažila. Njeni veliki ljubezni sta petje v zboru in poezija. Tudi sama je avtorica mnogih pesmi. Kot sama pravi, se je iskra kakega dogodka tako globoko dotakne, da v trenutku zlije svoje občutke na papir. Cesarina Smrekarjeva je res izjemna ženska. Njeni sokrajani in soobčani se z njo iskreno veselimo podeljenega priznanja Ministrstva za delo, družino in socialo. Počaščeni smo, da med nami živi tako plemenita in hkrati preprosta ženska, kot je prav Cesarina Smrekar. Valentina Klemše kavarna GALERIJA um Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo! OKROGLA OBLETNICA OB 20. OBLETNICI VRTCA MORJE LUCIJA V počastitev letošnjega jubileja lucijskega vrtca Morje so 29. maja v vrtcu pripravili okroglo mizo z naslovom Kako dolgo naj vzgojiteljica spremlja skupino otrok. Ravnateljica vrtca prof. Milenka Uhelj Oštir je udeležencem omizja predstavila zanimive ugotovitve ankete, ki jo je opravila med starši malih varovancev vrtca in njihovimi vzgojitelji. Večina staršev se je strinjala, da naj bi otrok ostal z isto vzgojiteljico vsa leta svojega bivanja v vrtcu. Vzgojiteljice pa menijo, da bi otrok po tretjem letu starosti lahko svojo "nadomestno mamo" tudi zamenjal. Tako je še vedno deležen polne mere čustvene varnosti in stabilnosti, kar je za rano otroštvo zelo pomembno, vzgojitelju pa zamenjava skupine ponudi možnost preverjanja svojega strokovnega znanja in nadaljnjo osebnostno rast. Voditeljica okrogle mize, ravnateljica Gimnazije Piran, prof. Vojka Štular (tudi nekdanja ravnateljica vrtca v Luciji) je spretno načela tudi vprašanje vzgojiteljeve profesionalnosti in vpetosti v etični kodeks vzgojiteljevega dela. Še zmeraj so namreč odprta nekatera vprašanja kot na primer: do kod naj seže domačnost s starši, kdaj se začne pretirano osebno predajanje svojemu poklicu, do kakšne mere je em-patija (vživljanje v drugega) še pozitivna... Vse to je še prepuščeno subjektivni presoji vzgojiteljev. Etični kodeks ravnanja v vrtcu pa bo marsikaj dorekel. Seveda bosta vzgojiteljičina osebnost in njena strokovna usposobljenost zagotovilo za vzpostavljanje vzpodbudnega vzdušja v skupini. Študijski dan lucijskega vrtca Morje je še posebej popestril dr. Peter Praper, klinični psiholog in univerzitetni profesor, ki je, med drugimi, povedal zanimivo misel: od vzgojiteljice se lahko "odveže" le tisti otrok, ki se je nanjo dobro navezal. Okrogle mize so se udeležili ravnatelji in strokovni delavci obalnih in regijskih vrtcev, Svetovalnega centra, portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora in Osnovne šole Lucija. Marta Beseničar PničaJmje < »Ä o- Jluciji (o- (dwwcju (JUikfmia ЉесјАа) p^>nH'i v vrstah J K Portorož je bil Niki Brec, ki je zmagal v kategoriji do 27 kg in v absolutni konkurenci. Prva mesta so osvojili se Nejc Štukelj (do 30 kg). Staš Bevc (do 40 kg) in Luka Grosi (do 46 kg). Adis Bećirović pa je delil prvo mesto v kategoriji do 50 kg. Nedavno so nadebudni portoroški judoisti delali izpite za pasove. 30 otrok seje opasalo z belo-rumenim pasom. 18 z rumenim. 12 letni Nejc Štukelj pa kot edini z oranžnim pasom! Trener Kovač je za mlade ljubitelje juda "stkal" pester poletni spored. Udeležili so se že judoističnega tabora v Pordenonu, od 7. do 14. julija bodo v Montegrignanu, 28. julija bodo za en teden odpotovali v francoski Cannes, dvakrat pa bodo "taborili" v Izoli, in sicer od 15. do 22. julija ter od 2. do 18. avgusta. Andrej Žnidarač OPCINE NAD TRSTOM - MEDNARODNA TEKMA V INLINE HOCKEYU PRVO MESTO ZA PIRANSKE MLADE HOKEJISTE Mlada ekipa (do 15 let) hokejistov Športnega društva iz Pirana seje na povabilo zamejskega športnega društva "Polet" z Opčin 9. junija udeležila prijateljske tekme v hockeju na rolerjih. Pirančani so dejansko krojili potek tekme. Končni izid tekme Piran Polet je bil 18:0. Za najboljšega igralca - strelca je bil proglašen Jernej Letica, za najboljšega vratarja pa Benjamin Fidler, saj je ostal praktično brez dela (beri strelov in zadetkov). D.B. MISLI * Najboljše misli ostanejo neizrečene. * Velike želje povzročajo le razočaranja. * Cena svobode je skromnost. PORTOROŽ ANO V ŠPORTNI KOTIČEK DRŽAVNO PRVENSTVO 1996 INLINE HOCKEY POKAL SPRITE SLOVENIJA PIRANSKI HOKEJISTI OSVOJILI PRVO MESTO Piranska ekipa v hokeju na rollerjih je na petem turnirju državnega prvanstva, ki seje odigral 15. junija v Velenju, presenetila tudi najbolj optimistične. Po treh zaporednih zmagah (sistem turnirja je na izpadanje) so kot prvo ekipo premagali Kranjsko Goro s 3:2, v drugem kolu pa ekipo Sportline z Bleda s 5:1 ter v četrtfmalni tekmi še ljubljansko ekipo Semkol Stars z rezultatom 5:3. V finalni tekmi so se pomerili z jeseniško ekipo Bauer Acroni. Po prvem polčasu, ko je rezultat ostal neodločen (0:0), se je boj nadaljeval v drugem delu tekme, ko je po začasnem vodstvu Bauerja, naš igralec Tomaž Vnuk z dvema zaporednima zadetkoma, dokončno odločil izid tekme. Poleg fenomenalnega igralca Tomaža Vnuka gre omeniti še odlično igro piranskega vratarja Tomija Bartoleta, s petnajstimi leti nedvomno najmlajšega vratarja letošnjega državnega prvenstva Inline Hockey. Rezultati petega turnirja 1. ROLLER HOCKEY PIRAN 2. BAUER ACRONI JESENICE 3. SEMKOL STARS LJUBLJANA Začasna lestvica državnega prvenstva: 1. LUNA RADOVLJICA 39 točk 2. BAUER ACRONI JESENICE 37 točk 3. SEMKOL STARS LJUBLJANA 34 točk 4. ROLLER HOCKEY PIRAN 31 točk 5. KRANJSKA GORA 24 točk BJ). MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE PIRAN LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGILINFATICI MANUALI KOPER ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA l PORTOROŽ CENTER POREČ MAYGUT FIZIOTERAPIJA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA PISMA PORTOROŽANU KAKO DOLGO BOMO PREBIVALCI BELEGA KRIŽA 41 DRUGORAZREDNI OBČANI? Cas bi že bil, da se neha načrtovati in zapravljati denar in se konkretno uredi Belokriška cesta, ki za tak promet kot ga ima, sploh ni primerna. Prihaja nova sezona, napake se ponavljajo in iz leta v leto je stanje slabše. Z novimi prometnimi tablami v križišču pri Tomiju seje stanje še poslabšalo. Smo brez pločnikov in razsvetljave in nekdo bi za to moral odgovarjati. Namenski denarje bil, celo mednarodni krediti za traso nove ceste. Belokriška cesta pa nima niti uporabnega dovoljenja, pa še vedno nič. Toliko se govori o varnosti, pa naši prometni strokovnjaki niso v stanju urediti niti krožnega prometa. Kdaj bo Stara cesta postala v dolino enosmerna do odcepa v vrtnarijo oziroma križišča s Prečno ulico? Izpeljevanje na Belokriško cesto ni samo nevarno ampak povzroča neznosen hrup: gume cvilijo, da ne govorimo o izpušnih plinih, ki se pri tem nabirajo, daje postalo vse skupaj že neznosno. Čeprav se ve, da je Belokriška cesta eno samo križišče, nimamo pravilno postavljene omejitve 40 km na uro, niti označenih prehodov za pešce in še bi lahko navajala nepravilnosti. Ne vidimo izhoda, razen da se kakšen "veliki funkcionar", ali pa morda župan preseli na naše območje in doseže red, na katerega čakamo že dolgo vrsto let, policija pa tako ne ukrepa. Navadno se pelje z avtomobilom, kontrole hitrosti in drugih nepravilnosti pa ne registrira. Prav rada bom gostila vsakega funkcionarja, ki se bo želel o vsem predhodno navedenem osebno prepričati. Boža Kovaač Belokriška cesta 48, Portorož f ICcNCSO bo TUVi "RAZSYEfiJAVO.' )___ v ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO It* Salon obratuje v pritličju Grand Hotel Emona na Bernardinu X, Telefon: 475-6010 M 1 R E L A Se priporoča ra/vi ava ponarejeni c,a dinarja v avli vpi ovnt ranke kopi r Polet ud sezono je tu. s tem j)d tudi čas večje skrbi glede ponaredkov denorjo. V ci vi i Splošne Ixinke Koper, na Pristaniški ulici 14, so loko ГЈ. junija postavili zelo zanimivo in koristno razstavo o ponarejenem denarju. Vsebina razstave je zasnovana tako, da zajema kratek zgodovinski presek pravega in ponarejenega denarja do leta 1991, naš denar od bona do tolarja ter vse najpomembnejše tuje valute, ki so pri nas predmet razpečevanja ponarejenega denarja. Namen razstave je seznaniti javnost z glavnimi značilnostmi pravega in ponarejenega denarja. Razstava bo odprta do 15. julija 1996, torej skoraj mesec dni. Vabimo vse občane, še posebno pa tiste, ki se pri svojem delu srečujejo z denarjem, da si jo ogledajo. D.K. К/Л/^За ^јМОК iy*EU TUt)i WSTfo/O ^VCNMlEIEfJlH TLKf. TEHNIKA d.o.o. Lucija gradbeništvo, inženiring, trgovina 6320 Portorož, Seča 43, tel./faks: 066/72-214 JJU VOLILnJIJ-O o (SLONOV AJJ UG-ASM1LA ^^ DOMIŠLJIJA... Galerija Casino gosti Lojzeta Logarja V našim bralcem že znani Galeriji portoroške igralnice Casino so 22. junija odprli razstavo akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Slikar je sodeloval že na številnih skupinskih razstavah v domovini in tujini, imel pa je tudi več kot sedemdeset samostojnih razstav. V Galeriji Casino, kjer predstavlja slike iz cikla Davidovi vrtovi iz ustvarjalnega obdobja v lotih 85-95, gostuje prvič. Ha otvoritvi je umetnika in njegovo delo predstavila umetnostna zgodovinarka Hives Marvin. turistično informativni center občine piran V pritličju stavbe Krajevne skupnosti Portorož na Obali 16 od junija dalje deluje prenovljeni Turistično informativni center Občine Piran - na kratko ga imenujejo TIC Portorož, katerega dejavnost zdaj izvaja Turistično društvo Portorož, strokovno vodenje TlC-a pa je Občina zaupala njegovi predsednici Andreji Humar-Fatorič. Prejšnja leta je v tem prostoru prav tako delovala turistično informativna pisarna, s katero je upravljala Obalno kraška turistična poslovna skupnost (OKTPS), kasneje združenje Protour. Večinoma pa je delovala v poletni turistični sezoni. Prav Turistično društvo je tej informativni pisarni v zadnjih dveh letih dvakrat podelilo "turistični osat" (zaradi neuglednega videza in neurejenosti), saj v ničemer ni dosegala ravni, ki si jo zasluži turistični kraj, kot je Portorož. Letos se je torej premaknilo na bolje. Predstavniki Občine Piran, Turističnega društva Portorož in Avditorija so se namreč dogovorili, da z letošnjim poletjem turistično informativni center prevzame Turistično društvo. Iz občinskega proračuna je bilo za vzpostavitev TlC-a namenjenih 3 mio. SIT. Čeprav že na pragu turistične sezone - so konec maja začeli z urejanjem prostora. Pri napisih na vratih in v prostoru so celo prvi v občini uporabili pravkar izbrano in nagrajeno novo celostno podobo Občine Piran. Predsednica TD je poskrbela še za polepšanje okolice z namestitvijo kamnitih posod s cvetjem, svoje osebje pa je oblekla v prijetne vinsko-rdeče uniforme, ki se v barvi prav tako inspirirajo pri celostni podobi občine in rdeče vrtnice Portoroža. Njihovo izdelavo je sponzorirala igralnica Casino Portorož, sešili so jih v Modnem krojaštvu Piran, ki so se še posebej potrudili! Turistični informativni center so torej uradno odprli 8. junija letos. Na svečani otvoritvi so ob vseh povabljenih pogrešali morda prav ključne ljudi našega turizma oz. uporabnike turistično-informativnih storitev - predstavnike turističnega gospodarstva občine. (Vabilu se je odzval le hotelski direktor Zdravilišča Krka v Strunjanu). Nov Turistični informativni center (TIC) prinaša tudi nekaj novosti, ki že upoštevajo nekatere smernice iz novega Zakona o pospeševanju turizma in uvaja nekatere nove dejavnosti. Poleg zbiranja in posredovanja turističnih informacij za goste zbira in vodi podatke o zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti in drugih turističnih tokov v občini. Uveden je register in posredovanje lokalnih turističnih vodnikov. TIC vodi Knjigo pohval in pritožb gostov v kraju, svojo skrb pa bo posvečal tudi varstvu turista kot potrošnika ter nudil še turistično servisiranje posebnim delegacijam in obiskom v Občini Piran. Vodja TlC-a upa, da bodo lahko poslovali celo leto. Za sedaj imajo zagotovljena sredstva za poslovanje do konca sezone (oz. do septembra). Odprto imajo vsak dan - non stop od 8. do 22. ure. Za delo tega centra bo nujno zagotoviti še dodatna finančna sredstva. Zato bodo uvedli - kot drugod po Sloveniji - članarino za tiste, katerih informacije in promocijska gradiva posredujejo gostom (torej za turistično gospodarstvo in druge manjše uporabnike). Upajo, da se bodo temu odzvali vsi, saj je (bo) v korist celotnega kraja in občine. V novem TIC-u (Turističnem informativnem centru) je zavel svež veter. (Levo je Andreja Fatorič Humar, Vodja TlC-a in predsednica Turističnega društva Portorož). NAS MEJ MO SE $ PORTOROŽA1MOM I m |AN1'7.K0VA DOMAČA NALOGA: 1iiri/i m v našem kraju (Prosti spis) V našem domačem kraju je turizem pomembna gospodarska panoga. Dokaz o tem so hoteli in turistične agencije. Moj tata pravi, da jih bo kmalu več kot turistov. Če ta napoved drži, bo turistična ponudba letos zelo kvalitetna, saj se bo vsaka agencija ali druga turistična enota lahko popolnoma posvetila svojemu gostu, ga stregla in razvajala. Največ turistov obišče naš kraj poleti. Temu se reče višek tur istične sezone. Moj tata pravi, da poleti tudi druge stvari dosežejo svoj višek: na primer cene. problemi okrog parkirišč ter količine smeti. Pravi tudi, da se imamo zahvaliti neiznajdljivosti turističnih delavcev, da ta višek ne traja skozi vse leto. Ko namreč bo - nekoč v daljni prihodnosti -turistična ponudba vablljiva in dobra tudi v drugih letnih časih, nam bo trda predla. Moj tata pravi, da je znake o pričetku turistične sezone težko prezreti. Ko začne cestno podjetje zlagoma krpati luknje v asfaltu in urejati križišča, ste lahko prepričani, da prvi turisti že prihajajo. Svetilke javne razsvetljave sredi noči skrivnostno ugašajo, kar pomeni, da je tudi nočno življenje turistov že v teku in sa se mnogi že zabavajo s tavanjem in spotikanjem, ko iščejo pot do prenočišča. V zgodnjih jutranjih urah na zelenicah kosilnice ropotajo veselo budnico, pozno ponoči pa hrupna glasba iz gostinskih lokalov poskrbi za uspavanko; včasih se ji pridružijo mili zvoki težkih motorjev, ki naznanjajo, da ljuba mladina zapušča diskoteke. Čisto zares pa turistična sezona izbruhne takrat, ko v žarkem poletnem soncu zadehtijo smetnjaki. Tata meni, da je nekdo v naši občini trdno prepričan, kako te vonjave dajejo naši obmorski klimi posebno, vabljivo značilnost, kot da bi že avtomobilski izpušni plini ne zadostovali. Moja mama pa je prepričana, da nekdo v občini vidi v smeteh poceni in slikovito dekoracijo krajevnih ulic ter dvorišč. Jaz pa sumim, da je počasno, neredno odvažanje polnih smetnjakov maslo Društva ljubiteljev živali, saj so smeti dobrodošla igrača in istočasno vir prehrane potepuškim psom in mačkam, ki neutrudno brskajo po dišečih ostankih hrane, ki jih raznašajo in puščajo tam, kjer jih nato vroče sonce predela do nerazpoznavnosti. Glede na to, da so prepolni smetnjaki lahko tudi vir okužbe, sumim, da imajo celo zdravstveni delavci svoje prste vmes, saj ponavadi okužba zahteva zdravniško pomoč, kar zdravstvu zagotavlja delo in zaslužek Zelo pomemben del turistične ponudbe so tudi parkirišča. Ko se turist ure in ure vozi naokrog ter išče parkirni prostor, dodobra spozna kraj in zaživi z njim. (Prednost te ponudbe bo bržkone letos ovirala garažna hiša pod Metropolom - če bo seveda zgrajena do predvidenega datuma, kar bi bil izjemen dosežek v zgodovini našega gradbeništva.) Če mu pajek kasneje odpelje avtomobil, ima turist zagotovljeno še dodatno razvedrilo, ko se sprehodi do zbirališča odpeljanih vozil. Ob tej priliki se utegne spoznati tudi z besedno folkloro čuvajev zbirališča in odide domov poln zanimivih vtisov. Letos uvajamo za voznike še novo obliko razvedrila - ukleščanje avtomobilov (narobe parkiranih, da ne bo pomote) v tako imenovane lisice. To bo veselo, ko voznik svojega konjička ne bo mogel odpeljati in bo iskal tistega, ki mu bo lahko odklenil pot v Svobodo! Seveda pa si gost v letovišču poleg zabave želi tudi počitka. Ker so noči zaradi vesele glasbe in drugih prireditev še kar hrupne, lahko čez dan nemoteno počiva v gostinskih lokalih, ko čaka, da ga natakarji končno le uzrejo in postrežejo. Malo je sicer nerodno, če je gost istočasno tudi lačen, vendar nas izkušnje učijo, da včasih dolgo čakanje in počitek pokvarita apetit, kar je dobro za ohranitev idealne telesne teže. Skratka, naš kraj ima vse lastnosti dobrega letovišča. Prav zato se močno čudim, da moja mama in tata vsako poletje silita na počitnice drugam, češ da sta potrebna počitka in razvedrila. Sonja Požar, Lucija MINI QUI/ Nadaljujemo s krogom nagradnih vprašanj. Obkrožite pravilni odgovor in ne pozabite, daje žrebanje 31. februaijat 1. Kazimir je: - osebno ime - častilec vinske kapljic, ko se pozno ponori vrača domov 2. Rotacija je: - vrtenje, obračanje - način premikanja po preobilici zaužitih maliganov 3. Pravilni izraz za opotekajočo hojo je: - sentimentalnost - semtertjametalnost 4. Allegro cantabile je: - oznaka za način izvajanja v glasbi - oznaka za pevsko razpoloženega vinskega bratca Sonja Požar, Ladja VREČARJEVA PESEM (Prosto po narodni pesmi) Si vrečo bom kupil, bom na Sečo zavil, prijatelje povabil, do zore ga pil. Na Obalo priti, to me veseli, nočni mir kaliti, kadar se mi zdi, kadar se mi zdi, brez vseh skrbi -dokler občina to pusti! Sonja Požar, Lucija VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN tel.: 066/76-719 adaptacije stanovanj postavitev pregradnih sten montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog pleskarska dela montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru 24 portorožan it. 6/7 ji OBALNO OBMOČJE BERNARDIN -SKLADIŠČI SOLI Poskusi, dei bi vsaj na papirju dorekli, kako naj uredimo portoroško območje Fizin (oziroma - kot so ga uradno poimenovali obalno območje Bernardin - skladišče soli) so se zaceli že v letu 1У87. Projek tivno podjetje Invest biro iz Kopra, ki mu je Občina Piran naročila, naj najde najboljšo rešitev, je predstavilo že precej variant, a so jih vse zavrnili (nekatere krajani na javnih obravnavah, druge so"padle" zaradi strokovnih argumentov, tretje zaradi nasprotujočih si interesov...). Lani pa seje Občina morala s tem območjem spet spoprijeti, kajti Visoka pomorska in prometna šola v Portorožu, ki je del ljubljanske Univerze , je predlagala, naj se počitniški dom Železarne Ravne (hotel Korotan) nameni za potrebe visokošolstva. Bodoče visokošolsko središče (nekoč morda celo tretja nacionalna Univerza?) naj bi vključevalo Visoko šolo za hotelirstvo in turizem, Visoko šolo za varstvo okolja, Visoko šolo za upravljanje - management, Visoko pomorsko in prometno šolo, program športne vzgoje za študente, piranske klube vodnih športov, pa raznovrstno sodelovanje srednjeevropskih Univerz (v prostoru Alpe-Jadran). Ministrstvo za šolstvo in šport je medtem objekt "Korotan" od ravenskih železarn že tudi odkupilo. Tako, ideja se zdi mnogim dobra. Treba pa ji je dati (tudi) pravne osnove, da se območje nekdanjega počitniškega doma za železarje lahko spremeni v visokošolski kompleks. Rezultat tega je bila štirinajstdnevna razgrnitev dveh variantnih strokovnih rešitev za ta del naše obale (iztekla se je 22. junija). Bistvena dilema, ki se je lotevata različici rešitev, je - ali naj vodni športi (jadralni, ki bi se mu pridružili še veslači, plavalci...) ter center za usposabljanje na morju ostanejo na sedanji lokaciji (pred vstopom v turistični kompleks Bernardin) ali pa naj se preselijo v skladišče soli (oz. njegov del) Monfort. Glede na odločitev - se pred bodočim centrom vodnih športov pred-ideva še nasutje obale. Javne obravnave, ki je bila 20. junija v Krajevni skupnosti Portorož, so se udeležili pretežno neposredno zainteresirani za tisto območje : predstavniki Jadralnega kluba Pirat, Veslaškega kluba Piran, pa Droginih skladišč soli, Hotela Bernardin in koprskega Istrabenza (OMV), opazna pa je bila odsotnost predstavnikov (bodočega) Visokošolskega središča. Zanimivo je, da so vsi zainteresirani zagovarjali status quo: vse dejavnosti naj torej ostanejo, kjer so. Seveda pa so se strinjali, da bi morali območje sedanjega jadralnega kluba in prostora za usposabljanje na morju urediti! Sodoben center vodnih športov potrebuje pač primerne prostore, zato bi bilo tik ob morju treba zgraditi nove objekte (celo zaprti olimpijski bazen). Ljudje na javni obravnavi so svoje rekli (udeležila sta se je tudi dva občinska svetnika - oba pripadnika Zelenih Pirana), vendar pa njihova odločitev še ni končna. Zadnjo besedo (potem ko se bodo zagotovo vmešali še najrazličnejši interesi, pobude, utopiče ideje, če hočete...) naj bi imel občinski svet. (Pre)kratek košček slovenske obale ječi pod pezo zgrešenih odločitev v preteklosti, zato ni odveč reči, daje vsak poseg na njej treba vsaj trikrat pretehtati... Livija Sikur Zorman ш: ZAVAROVANI DELI SLOVENSKEGA MORJA Medobčinski zavod /.a varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je izdal zgibanko "Zavarovani deli slovenskega morja", ki je namenjena predvsem domačim in tujim navtičniin turistom in je tiskana v slovenskem, italijanskem, angleškem ter nemškem jeziku. V uvodnih bededah zgibanke je v nakaj besedah orisano stanje slovenskega obrežnega pasu ter poudarjen pomen morskih zavarovanih območij nasploh. Osrednji del publikacije predstavlja v besedi in sliki osnovne poteze Naravnega spomenika Debeli rtič, Naravnega rezervata Strunjan in Naravnega spomenika Rt Madona, vsebuje pa tudi veljavne varstvene režime na omenjenih območjih. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Lojze PETVAR iz Lucije 2.000 tolarjev, ga. Filipič s Senčne poti 1.500 tolarjev, Ankica IBRIŠEVIČ 1.000 tolarjev, Jasna KRMAC iz trgovine "JAGODA" v Luciji 3.000 tolarjev, Cvetka POŽAR 2.000 tolarjev in Giorgio SMILOVIČ z Ladjedelniške rebri 2.000 TOLARJEV. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Iz arhiva zbiralca fotografij Mitje Jančarja. Številka / numero 6/7 * julij / luglio 1996* letnik / anno VT Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Radi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tisk / stampa PIGRAF, do.o. Izola* naklada / tiratura 3.000* izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose* tel.: 066 / 73-046* cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Marjetka STEGEL, Hilda VUGA, Alja TASI, Sonja POŽAR, Dušan POBERAJ, Sandra KUMP, Lojze PETVAR, Valentina KLEMŠE, Marta BESENIČAR, Vlatka KOZLOVIČ, Josip RUGELJ, Andreja HUMAR-FATORIČ, Leon KLEMŠE, Dino VIEZZOU, Višnja POTOVAR, Nada TRUNKŠIRCA, Amalia PETRONIO, Fulvia ZUDIČ, Andrej ŽNIDARŠIČ in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI in Giani CETIN. AVDITORIJ PORTOROŽ * petek, 5. julij ob 21.00 pri svetilniku na piranski punti OTVORITEV PIRANSKIH GI.ASRENIH VEČEROV: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: Milan Horvat. program: Verdi. Smetana, Kozina. Čajkovski. Rossini (Koncert smo pripravili v sodelovanju z Imago Sloveniae - v okviru oživljanja slovenskih starih mestnih jeder. Cena vstopnice je 1.500 SIT. za študente in upokojence 1.200 SIT) * sobota, 6. julij ob 21.00 - Avditorij Portorož, letno prizorišče KONCERT POPULARNE IRSKE FOLK SKUPINE: DUBLINERS, ki je lani nastopila in navdušila mnogoštevilno publiko v Križankah (V primeru dežja koncert odpade. Cena vstopnice je v predprodaji 2.000 SIT, na dan koncerta pa 2.500 SIT. Organizator: Maona Piran.) * sreda in četrtek, 10. in 11. julij ob 20.00 - Avditorij Portorož, letno prizorišče - REGGAE ADRIA SPLASH: MEDNARODNI FESTIVAL REGGAE GLASBE (nastopajo: Freddie Mc Gregor, Planet People, Del Arno Band, King Sounds, Starky Banton, Black Uhuru, Half Pint, F.O.U.R., Jimi Rasta. Organizator koncerta: FROSA d.o.o. in ROCK & DUB Ljubljana, Igor Kristl (tel.:061-1338-608 in 061-1338-614). Cena vstopnice v predprodaji: 2.800 SIT, na dan koncerta 3.500 SIT, oba koncerta: 5.000 SIT) * petek, 12. julij ob 21.00 - Križni hodnik РКОС.КЛМ I\ JIH "J Piran hmnsh (jln'.ljf'Hi vrfVii TOMAC ANA MARIJA flavta, s klavirsko spremljavo (Kr/ša učenka glasbene šole Piran. danes uspešna flavtistko, se bo uri hmnskil) glasbenih večerih predstavila prvič. Cena v,topnih' v 1.500 SIT, za študente in upokojena 1.200 MT ) * sobota, 13. julij ob 21.00 Avditorij Portorož, letno prizorišče ROCK KONCERT LAČNI FRANZ (Cena vstopnire v predprodaji jje 1.200 SIT, na dan koncerta pa 1.500 SIT ) * sreda, 17. julij ob 21.00 - Prvomajski trg Piran: ULIČNO GLEDALIŠČE PLAN SI ET IZ BELGIJE (Vstopnine ni.) * petek, 19. julij ob 21.00 - Križni hodnik Piran - Piranski glasbeni večen. MEŠANI KOMORNI ZBOR - LJUBLJANSKI MAD RIGALI STI pod vodstvom Matjaža Ščeka. (Po petih letih od ustanovitve so si Ljubljanski madrigalisti pridobili trdno mesto med najboljšimi slovenskimi zbori. Poleg koncertiranja, udeleževanja različnih tekmovanj, na katerih so dobili že celo vrsto zlatih odličij, in televizijskega snemanja, je zbor izdal tudi dve kaseti in dve zgoščenki. Cena vstopnice je 1.500 SIT, za študente in upokojence 1.200 SIT.)_ * petek, 19. in sobota 20. julij ob 21.00 Avditorij Portorož, letno prizorišče: FESTIVAL MELODIJ MORJA IN SONCA (Organizacija: agencija Plahutnik d.o.o., Koper. Informacije: 066/272-068)_ * sreda, 24. julij ob 21.00 Avditorij Por 'aro/. k'no pri/or i-'/p KONCERT KNAPOVSKF "FOLK ROCK PLEH" GLASBE ORLE KI c '\VJ vstopnic c v predprodaji j P ] 2QQ M'f, na dni i когк erta po ] "300 MT.) • petek, 26. julij ob 21.00 Križni hodnik Piran Piranski glasbeni večeri: CHOPINOV VEČER SONJA PAHOR TORRE (Italija) klavir (Izvršna slovenska pianistka Sonja Pa-I)or Torre, doma iz Kopra, ki že več let živi in dela V Messini in ki je lani ob spremljavi orkestra uspešno koncertirala v Ljubljani. Cena vstopnice je 1.500 s IT, za študente in upokojence i 200 SIT.) • petek, 26. julij ob 18.00 - Avditorij Portorož, letno prizorišče - OTROŠKI PROGRAM: SPIDI IN GOGI (Cena vstopnice: 1.500 SIT) * sobota, 27. julij ob 21.00 - Avditorij I Portorož, letno prizorišče - ROCK KONCERT: MISS PORTOROŽA IN KONCERT NENA BE-L LANA TER SKUPINE ĐAVOU (Cena vstopnici v predprodaji je 1.200 SIT, na dan koncerta p 1.500 SIT.) * torek, 30. julij ob 21.00 - Prvomajski trg ali Križni hodnik v Piranu - gledališče OBRAZA iz Celja: G. Feydeau: MAČEK ŽAKLJU (režija: Miha Alujevič) FILMSKE USPEŠNICE v juliju vsak petel ! in nedeljo ob 2130 na letnem prizorišču Avditorija splošna banka koper NOV URNIK V AGENCIJAH PORTOROŽ in BERNARDIN V agencijah Splošne banke Koper v Portorožu in Bernardinu smo za poletne mesece podaljšali urnik poslovanja. Od 3. junija do 14.9.96 boste lahko vaše denarne zadeve opravljali: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 sobota: od 8.30 do 12.00 ono ^ п ,0° v; •O 00 IL GIARDINO D4NFANZIA -'■'ILA COeClCNELLA" INVITA ALL'ISCRIZIONE DEI BAMBINI NELLE SEZIONI D'ASILO DI PIRANO-LUCIA-SICCIOLE-STRU GNANO L'ISCRIZIONE E APERTA A TUTTI I BAMBINI NATI NELLE ANNATE 1989-1994 I BAMBINI POSSONO FREQUENTARE PROGRAMMI DI DURATA DIVERSA CON PAGAMENTO DIFFERENZIATO PROGRAMMA COMPLETO PROGRAMMA DIMEZZATO - 5 ORE PROGRAMMA RIDOTTO - 3 ORE L'ATTIVITA EDUCATIVA VERRA ARRICHITA CON ULTERIORI PROPOSTE DIDATTICHE: - ATTIVITÄ D'INTERESSE: corso di inglese, corso di pittura, corso di ceramica, corso di ginnastica ritmica, corso del piccolo alpinista,... - INCONTRI CON I GENITORI: laboratori creativi, pic-nic, gite,... - PROGETTI: "ALLA RISCOPERTA DELLE TRADIZIONI" "FILASTROCCANDO" PER ULTERIORI INFORMAZIONI CHIAMARE AL NUMERO TEL. 70-411 INDIRIZZO: GIARDINO D'INFANZIA "LA COCCINELLA" FASANO 3, 6320 PORTOROSE ш VRTEC "LA COCCmJEJLLA" VABI K VPISU OTROKE V ODDELKE VRTCA V PIRANU-LUCIJI-SECOVLJAH-STRUNJANU V VRTEC VPISUJEMO OTROKE ROJENE OD LETA 1989 DO LETA 1994 IZBERETE LAHKO MED NASLEDNJIMI PROGRAMI: CELODNEVNI PROGRAM POLDNEVNI PROGRAM - 5 URNI KRAJŠI PROGRAM - 3 URNI VZGOJNI PROGRAM POPESTRIMO Z DODATNIMI DEJAVNOSTMI: - INTERESNE DEJAVNOSTI: angleščina, likovni krožek, gimnastika, planinski krožek, gnetenje z glino,... - SREČANJA S.STARŠI: ustvarjalne delavnice, pikniki, izleti,... - PROJEKTI: "NAŠE BABICE SO PRAZNOVALE TAKO..." "FILASTROCCANDO" POKLIČETE NAS LAHKO PO TELEFONU 70-411 OTROKE VPISUJEMO V VRTCU "LA COCCINELLA" FAZAN 3, 6320 PORTOROŽ