56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 FRANCE DOBROVOLJC SEDEMDESETLETNIK : Z vidika Kronike bi mogli naslov pravza^ prav napisati tudi takole: Profesor France Dobrovoljc — 25 let član uredništva in lektoi- naše revije. Ko so namreč stekla vsa priprav- ljalna dela za izdajanje Kronike in za sestavo uredniškega odbora, so organizatorji imeli v mislih tudi izbiro lektorja, ki naj bi skrbel za lep in enoten jezik v prispevkih. Vrsto let je bil sedež Kronike v Gosposki ulici 15, v znani Turjaški palači; praiv tam sta imela svoje prostore tudi Slovenska knjižnica in njen upravnik, naš današnji jubilant, pred nekaj desetletji profesor francoskega in. slo- venskega jezika. Izbira lektorja potemtakem ni bila težavna, to še toliko manj, ker je profesor Dobrovoljc rad in z vso zavzetostjo prevzel novo nalogo. Od takrat do danes ni zamudil nobene seje in od takrat do danes mu je le malotkatera vrstica pri lektoriranju ušla izpred očd. Upamo in želimo, da bi še vrsto prihodnjih let ne prezrl ničesar, kar bi ne bilo lepo zapisano. Tu ne moremo nadrobno pisati o vseh pod- ročjih, kjer deluje naš jubilant, ker je tega veliko. Velja omeniti, da je bil več kot 12 let tajnik Slovenske maltice in je še vedno njen odbornik; še dlje deluje v Društvu bibliotekarjev Slovenije, kjer jje vrsto let vodil bibliograsiko sekcijo oz. komisijo. Ni pa le član uredniškega odbora Kronike, ampak je bil tudi sourednik in zvest sodelavec stro- kovne revije Knjižnice. Sicer pa se je ves zepiisal raziskovanju Cankarjevega življenja in dela in je izdatno sodeloval s komentarji, bibliografijami in samostojnimi teksti pri Cankarjevih Izbranih delih, Zbranih spisih, prevodih, objavah za mladino in podobno. Znatne napore v tej smeri je strnil v znani in kvalitetni Cankarjev aäbum, ki je izšel leta 1972. Pri vsem tem ne smemo prezreti njegovega siodelovanja pri Slovenskem bio- graskem leksikonu, ipri vseh 8 zvezkih Encik- lopedije Jugoslavije, zlasti pa še pri novosad- skem Leksikonu pisaca Jugoslavije, ki mu je urednik za slovensko književnost in marljiv sodelavec. Manj je scdeaoval pri Kroniki, kjer je s svojih dveh glavnih področij, ilirske dobe in cankaroslovja objavil dva prispevka: prevod članka Nov opis francoske Ljubljane iz 1813, delo franco^ega pisateljia in časnikarja Jeana Paula Bresia iz Limogesa, ki se je za časa Ilirije mudil v Ljubljani (1953), in Nov do- stavek k Cankarjevi bibliografiji (1954). S kraticama F. D. pa je napisal in memoriam Ob grobu našega sodelavca Rafaela Ogrina (1966). Ogrin je bil Vrhničan, sin cerkvenega slikarja Simona Ogrina, in je prispeval za Kroniko nekaj prav zanimivih doneskov za zgodovino vrhniškega mesta, pa tudi Dobro- voljčev rod izhaja iz vrhniške okolice, zato je kar nökaiko samo po sebi razumljivo, da se je naš urednik poslovil od človeka, ki je bil doma v Cankarjevi Vrhniki, bil pa hkrati dober poznavalec njene lokalne zgodovine. Celotni uredniški odbor Kronike čestita jubilantu in mu želi, da bi še naprej sode- loval pri reviji z isto vztrajnostjo kakor doslej ! Jože Šorn