URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 4 Ljubljana, sreda 1. marca 1978 Cena 35 dinarjev Leto XXXV 196. Skupščina Socialistične republike Slovenije je, izhajajoč iz ustavnih temeljev, stališč VII. kongresa ZK Slovenije in X. kongresa ZK Jugoslavije, v prizadevanju za nadaljnje uveljavljanje delegatskega sistema, tekoče spremljala in analizirala uresničevanje delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v občinskih skupščinah in v Skupščini SR Slovenije. Tako je na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1975, po obravnavi poročila o uveljavljanju in izvajanju delegatskega sistema in delegatskih odnosoV v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v občinskih skupščinah in v Skupščini SR Slovenije, sprejela sklepe in priporočila za nadaljnje izpopolnjevanje delegatskega sistema. Na sejah vseh treh zborov dne 25. februarja 1976 je .pregledala, kako se uresničujejo sprejeti sklepi in stališča, predvsem z vidika delovanja občinskih skupščin kot konferenc delegacij za republiško skupščino in Zvezni zbor Skupščine SFRJ ter skupin delegatov za pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije, kakor tudi z vidika obveščanja v delegatskem sistemu in ustanavljanja in-formacijsko-dokumentacijskih centrov -ter sprejela ustrezni sklep. Na sejah vseh treh zborov dne 30. julija 1976 je skupščina obravnavala problematiko uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V prizadevanja za nadaljnje uveljavljanje delegatskega sistema so se aktivno vključile tudi družbenopolitične organizacije, predvsem Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, ki je na seji Republiške konference v marcu 1975, ter še na kasnejših sejah konference in drugih organov Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije razpravljala o uresničevanju delegatskih razmerij in delegatskega sistema ter o nalogah Socialialistične zveze delovnega ljudstva na tem področju. Obravnave v Skupščini SR Slovenije, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi sprejeta stališča, priporočila in sklepi so prispevala k uveljavitvi in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema, ki je kot revolucionarna pridobitev samoupravne socialistične demokracije dobil v obdobju svojega praktičnega uveljavljanja po sprejetju ustave polno veljavo ter postal sestavni del samoupravne socialistične zavesti in praktične družbenopolitične dejavnosti delovnih ljudi in občanov v naši družbi. Skupščina SR Slovenije je na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 6. julija 1977 razpravljala o tem, kako se izvaja delegatski sistem in uresničujejo delegatski odnosi v Skupščini SR Slovenije ter njenih telesih. Na podlagi te obravnave in izhajajoč iz stališč in sklepov, ki so jih sprejeli organi Zveze komunistov Jugoslavije, zlasti pa 30. seja Predsedstva Centralnega komiteja in organi Zveze komunistov Slovenije ter Republiška kon- ferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v zvezi z uresničevanjem delegatskega sistema je Skupščina SR Slovenije na podlagi 336. člena, prvega odstavka 342. člena, 344. in 358. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter na podlagi 237. člena in v zvezi z 241., 244. in 245. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela naslednja STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE o nadaljnjem uresničevanju delegatskega sistema v Skupščini SR Slovenije 1. V Skupščini SR Slovenije se je v obdobju od sprejetja ustave uveljavil delegatski sistem kot poglavitni mehanizem delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov za uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev na temeljih samoupravljanja. Skupščina SR Slovenije se je hkrati pričela uveljavljati kot organ družbenega samoupravljanja in je za njeno delo vse bolj značilno sporazumevanje in dogovarjanje. Tako postaja delegatska skupščina odločujoč dejavnik nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov in poglabljanja socialistične samoupravne demokracije in predstavlja obliko vse širšega podruž-bljanja odločitev o interesih in potrebah v celotni družbi. K taki uveljavitvi Skupščine SR Slovenije v celotnem delegatskem sistemu so še zlasti prispevala prizadevanja delovnih ljudi in občanov v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih organizacij, da se prek svojih med seboj povezanih delegacij in delegatov kot najodgovornejši dejavnik uveljavijo pri sprejemanju družbenih odločitev in tako postanejo dejanski nosilci celotnega družbenega razvoja. 2. Skupščina SR Slovenije je z nenehnim preverjanjem in ugotavljanjem, kako se razvija delegatski sistem in uresničujejo delegatski odnosi ter s sprejetimi stališči, sklepi in priporočili neposredno prispevala k utrjevanju in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema. Veliko prizadevanj je bilo usmerjenih v to, da bodo delegati in delegacije čimbolj povezani z življenjem in delom delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z njihovimi samoupravnimi organi ter z organiziranimi subjektivnimi silam z namenom, da se v družbenem odločanju zagotovi demokratično usklajevanje posamičnih interesov s skupnimi in s splošnimi družbenimi interesi in potrebami. Posebna pozornost je bila posvečena uveljavljanju načela zamenljivosti delegatov v Zboru združenega de- la in v Zboru občin, ki tako tudi v praksi postaja sestavni del skupščinskega sistema. 3. Vse večje podružbljanje funkcije odločanja ter-je, da so skupščine kot mesto sporazumevanja ter dogovarjanja in s tem povezane oblike delegatskega sistema odprte za uveljavljanje interesov, ki se pojavljajo v celotnem družbenem prostoru v procesu sprejemanja družbenih odločitev na vseh ravneh odločanja. Izkušnje kažejo, da so ti procesi v vse večji meri prisotni zlasti v zadnjem obdobju delovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Ob tem je nujno ugotoviti, da ni bilo storjeno vse potrebno za to, da bi bila v delovanju delegatskega sistema in v delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti zagotovljena zadostna prisotnost subjektivnega dejavnika družbe, zlasti pa družbenopolitičnih organizacij ,znanstvenih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki lahko sodelujejo pri oblikovanju odločitev. Pri uresničevanju delegatskega sistema še vse prepogosto prihaja do zapiranja v nekatere oblike oziroma institucije, zato delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihove konference v svoji vsakdanji delovni praksi še marsikje niso dovolj učinkovito povezane s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in z vsemi drugimi de- # javniki organizirane socialistične družbene zavesti. Res je tudi, da so tudi družbenopolitične organizacije, kot nosilci ustvarjalne družbene zavesti, premalo aktivne v prizadevanju, da postanejo organiziran sestavni del samoupravne demokracije. Na to so vplivali različni pojavi, zlasti pa še vse premalo prisotna zavest, da imajo odločitve, sprejete v skupščini družbenopolitične skupnosti, splošen družbeni pomen. Zato morajo biti za takšne odločitve zainteresirani vsi družbeni dejavniki in le odločitve, sprejete na najbolj demokratičen način, lahko zagotovijo tudi njihovo zavestno spoštovanje, s tem pa tudi učinkovitost v družbenem življenju. 4. K nastajanju družbenih odločitev v delegatskem sistemu so v preteklem obdobju prispevali tudi sprejeti poslovniki Skupščine SR Slovenije in njenih zborov, napredek na področju informiranja delegatov in izpolnjen sistem programiranja dela Skupščine SR Slovenije in njenih zborov. Poslovniki Skupščine SR Slovenije in njenih zborov, ki so bili sprejeti v začetnem obdobju uvajanja delegatskega sistema, brez večjih izkušenj, so ustrezna osnova za organizirano delo delegatov neposredno v sami skupščini, pa tudi v celotnem procesu nastajanja stališč v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Spoznanja in izkušnje iz celotnega obdobja delovanja delegatskega sistema pa omogočajo in terjajo nadaljnje dograjevanje tako poslovnika Skupščine SR Slovenije kot tudi poslovnikov njenih zborov. Na področju informiranja delegatov, delegacij ter delovnih ljudi in občanov je bil dosežen znaten napredek z izdajanjem »Poročevglca» in njegovim stalnim izpopolnjevanjem, z ustanavljanjem INDOK centrov, kakor tudi z drugimi oblikami obveščanja, zlasti prek sredstev javnega obveščanja. Dosedanje izkušnje na področju informiranja pa omogočajo in narekujejo nadaljnje izboljšanje razmer na tem področju, kar velja še posebej glede zahtev, naj bo informacija dostopna vsem, ki sprejemajo družbene odločitve in taka, da omogoča popolno javnost dela skupščine. Izpopolnjeni sistem programiranja dela skupščine in njenih zborov je omogočil, zlasti v zadnjem obdob- ju, da se lahko delegati in delegacije, njihove konference, občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti v vse večji meri pravi čas pripravijo in neposredno vključujejo v obravnavo in oblikovanje stališč glede sprejemanja odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. II 1. V nadaljnji izgradnji delegatskega skupščinskega sistema si je treba ne samo prizadevati, da bodo v vseh skupščinah družbenopolitičnih skupnosti dejansko prevladovali avtentični interesi delovnih ljudi in občanov, organiziranih v vseh oblikah družbenega življenja, pač pa tudi, da bo delegatski sistem zagotovil, da bodo skupščine postale v še večji meri stečišče ustvarjalnih sil samoupravne socialistične družbe in dejavnik povezovanja in usklajevanja vseh družbenih vplivov na oblikovanje in sprejemanje odločitev ter na uresničevanje teh odločitev prek izvršilnih, upravnih in drugih organov. 2. Skupščina SR Slovenije se bo celoviteje in bolj učinkovito uveljavila kot delegatska skupščina, če bodo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti povsod resnično zaživele kot ključni člen celotnega delegatskega sistema in bodo povsod ustrezno politično in družbeno vrednotene. Zato je potrebno: — doseči še večjo povezanost delegacij in delegatov z delovnimi ljudmi in občani v njihovih temeljnih samoupravnih organizacijah-in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah tako, da bodo povsod postale organska in nedeljiva celota samoupravnega sistema; — da postane glavni smoter aktivnosti Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, sindikatov in drugih družbenopolitičnih (organizacij njihovo neposredno vključevanje v demokratično razreševanje vprašanj in oblikovanje stališč, ki jih zavzemajo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Tesna povezanost delovnih ljudi in občanov in njihovih delegacij ter delegatov z organiziranimi družbenimi silami ter samoupravnimi organi bo zagotovila prisotnost njihovih avtentičnih interesov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem pa bodo morale delegacije in delegati bolj kot doslej seznanjati delovne ljudi in občane v samoupravnih organizacijah in skupnostih z obravnavami in odločitvami v skupščinah; — doseči, da bodo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti pri oblikovanju stališč še v večji meri upoštevale tudi razmere in potrebe drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi skupne in splošne družbene interese in potrebe; — prevladujočo dosedanjo prakso, da delegacije obravnavajo predvsem vprašanja iz občinske pristojnosti, je treba preseči tako, da bodo temeljne delegacije obravnavale tudi tista vprašanja, o katerih odločata republiška ali zvezna skupščina, in zavzemajo do njih stališča, kadar ta vprašanja zadevajo pomembnejše interese delovnih ljudi in občanov ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti. Se posebej to velja, ko skupščine družbenopolitičnih skupnosti sprejemajo programe razvoja, ko odločajo o pomembnih sistemskih vprašanjih in ko sprejemajo odločitve o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe. Pri tem je pomembno organizirano uveljavljati in- terese temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v vseh skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. ji. V prizadevanjih za večjo učinkovitost skega sistema ho potrebno več pozornosti posvetiti vlogi, organizaciji in sestavi konferenc delegacij in njihovim metodam dela in vzpostavljanju ter razvijanju drugih trajnejših ali občasnih oblik medsebojnega sodelovanja in povezovanja delegacij, zlasti pa: — da delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih povezuje delo oziroma drugi skupni interesi ali interesi v družbenopolitični skupnosti, v konferencah delegacij in v drugih oblikah medsebojnega sodelpvanja in dogovarjanja soočajo interese, predloge in stališča, ki so se izoblikovala v njihovih organizacijah in skupnostih, jih medsebojno usklajujejo in se dogovarjajo za skupna stališča in rešitve glede zadev, o katerih bodo odločali v skupščinah; — preseči dosedanjo zaprtost konferenc delegacij v izključno delegatske strukture in jih razvijati kot obliko najširše družbene konzultacije o mnenjih, stališčih in predlogih posameznih delegacij ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. To pomeni, da je treba v delo konferenc vključevati vse ustvarjalne družbene sile, od družbenopolitičnih do znanstvenih in strokovnih organizacij, skratka vse socialistične in demokratične ustvarjalne sposobnosti družbene skupnosti. Tak način dela konferenc delegacij bo odprl delegatski sistem vsem družbenim strukturam, saj bo prek njega dosežena večja družbena integracija o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo delegatske skupščine; — da je od narave in pomembnosti vprašanj odvisno, katere delegacije oziroma delegati ter predstavniki družbenopolitičnih, strokovnih in drugih organizacij bodo kot konferenca delegacij obravnavali posamezna vprašanja iz pristojnosti občinske, republiške ali zvezne skupščine in glede katerih je potrebno uskladiti fazlične interese in stališča ter dati delegatom, delegiranim • y te skupščine, skupna stališča za njihovo delo. Pri tem kaže bolj uveljaviti že uvedeno prakso, ko so zbori občinskih skupščin, razširjeni s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, znanosti in stroke kot konference delegacij, obravnavali vprašanja iz pristojnosti republiške ali zvezne skupščine, usklajevali stališča, se dogovarjali za skupne rešitve ter pošiljali delegata v Zbor združenega dela in v Zbor občin Skupščine SR Slovenije; — da bodo pobude za sklicanje konferenc delegacij prihajale s strani posameznih delegacij, s strani občinskih skupščin in njihovih zborov, s strani Organizacij Socialistične zveze, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Pri tem je treba posebej skrbeti, da bo vsaka sprejeta pobuda tudi v organizacijskih, tehničnih, materialnih in drugih pogledih- učinkovito uresničena; — da se-z odloki občinskih skupščin oblikovane konference delegacij za delegiranje delegatov v posamezne zbore občinskih skupščin ne sestajajo zgolj ?atp, da bi določile delegata za seje zdPFPv, pač pa da se usmerijo na vsebinsko obravnavo vprašanj in da vključujejo v svoje delo tudi predstavnike zainteresiranih drpžbenih dejavnikov; — da so skupine delegatov, ki jih za pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije lahko oblikujejo zbori združenega dela občinskih skupščin, kadar fi ne opravljajo te funkcije, sestavljene tako, da bo zagotovljena ni'hovr, eimtesnejša povezanost s temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, kar bo omogočilo, da bodo v njih prišli do izraza interesi samoupravne baze. Uporaba načela zamenljivosti delegatov pri oblikovanju skupin delegatov bo omogočila, da bodo pri obravnavi posameznih vprašanj sodelovali člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so za njihovo obravnavo najbolj zainteresirani in najbolj kvalificirani. Skupine delegatov bi se morale pri svojem delu čimbolj ravnati po načelih, ki veljajo za dejo konferenc delegacij. 4. Skupščina SR Slovenije mora postati mesto, kjer se usklajujejo posamični interesi s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, pa tudi interesi in spoznanji organizirane socialistične družbene zavesti, ter mesto, kjer vsi družbeni dejavniki prevzemajo javno družbeno odgovornost za svoje delovanje. V tej smeri bo potrebno stalno analizirati oblike dela v delegatskih skupščinah in presojati, koliko še ustrezajo ali že postajajo ovira za njihov nadaljnji' razvoj. V nadaljnji graditvi skupščinskega sistema morajo vse bolj prihajati do izraza specifične funkcije m vloga posameznih zborov Skupščine SR Slovenije: Zbor združenega dela se v vedno večji meri uveljavlja kot najpomembnejše mesto, kjer se ob usklajevanju avtentičnih interesov in potreb delovnih ljudi ter samoupravnih organizacij in skupnosti z vseh področij družbenega dela oblikuje skupni interes celotnega družbenega dela, kjer delavski razred in vsi delovni ljudje kot vodilna samoupravna sila uveljavljajo svoj odločujoči vpliv na nadaljnji razvoj proizvodnih in samoupravnih odnosov, še posebej pa na odločitve o dohodku in njegovi delitvi ter na oblikovanje našega celotnega družbenoekonomskega razvoja in tekočo družbenoekonomsko, politiko. Pri delu tega zbora v prihodnje bo potrebno še bolj upoštevati neposredne interese združenega dela že pri oblikovanju predlogov rešitev, o katerih razpravlja ta zbor. To bo še v večji meri spodbudilo interes delovnih ljudi za'uspešno reševanje teh vprgšanj po delegatski ppti. Zagotoviti bo potrebno tesnejše povezovanje znotraj delovnih organizacij in z plrugim; samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in omogočiti, (la pri tem delovni ljudje in njihove delegacije o predlaganih gradivih poglobljeno razpravljajo in pravočasno oblikujejo stališča. Zato bo potrebno, da bo Zbor združenega dela obravnaval tematsko zaokrožena vprašanja, za katera bo gradivo pripravljeno tako, da bo mogoče oceniti skladnost posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbenoekonomsko politiko, vpliv predlaganih rešitev na dohodek in na izvajanje z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazd-mi že sprejetih obveznosti. Zbor združenega dela bo moral v še večji meri na lastno pobudo obravnavati vprašanja, ki so za združeno delo specifična in katerih rešitev je v neposrednem interesu delovnih ljudi v združenem delu. Tako zastavljeno delo bo ob vse večji razvitosti in odprtosti delegatskega sistema okrepilo Zbor združenega dela v njegovi ustavno opredeljeni vlogi. Za Zbor občin je treba ugotoviti, da so se v njem občine kot samoupravne in temeljne družbenopolitične skupnosti enakopravno vključevale v oblikovanje politike na ravni republike in s tem tudi sprejemale odgovornost za njeno uresničevanje. To svojo vlogo je zbor uresničeval tudi s tem, da je sodeloval kot1 enakopraven zbor z Zborom združenega dela in Družbe- nepolitičnim zborom o skoraj vseh pomembnih odločitvah, ki jih je sprejemala republiška skupščina. Tako so se v tem zboru odražali in uresničevali interesi in potrebe delovnih ljudi in občanov organiziranih v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah v občinah. Dosedanje izkušnje kažejo, da se' morajo delovni ljudje in občani — organizirani v vse oblike samoupravnega povezovanja, kjer žive in delajo — še bolj kot doslej vključevati v odločanje o pretežno vseh skupnih družbenih zadevah, kar je tudi bistven predpogoj za soočanje in usklajevanje interesov tar stališč, ki se prek delegatov v Zboru občin izražajo kot sinteza interesov, oblikovanih v občinah. Da bi v delu Zbora občin odpravili nekatere pojave preveč poudarjenih lokalističnih teženj in interesov, ki se oblikujejo v izvršilnih ali upravnih organih občinskih skupščin, je treba težiti k temu, da bodo občinske skupščine, kot konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij obravnavale čimveč zadev iz pristojnosti tega zbora. - Družbenopolitični zbor je svojo usmerjevalno družbenopolitično vlogo uveljavljal s povezovanjem stališč družbenopolitičnih organizacij, usklajenih v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter tako zagotavljal v skupščini uveljavljanje širših in dolgoročnih družbenih interesov. Da bi bila prek Družbenopolitičnega zbora zagotovljena navzočnost stališč družbenopolitičnih organizacij v Skupščinskem odločanju, se morajo delegati v Družbenopolitičnem zboru še bolj povezati z Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva kot svojo delegacijo ter dajati pobude in predloge tako za vprašanja, ki naj se obravnavajo v skupščini, kot tudi za vprašanja, ki naj se obravnavajo v Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva in njenih telesih. Najtesnejša povezava med Družbenopolitičnim zborom in družbenopolitičnimi organizacijami zagotavlja Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva uresničevanje njene funkcije kot delegacije za delegate v, Družbenopolitičnem zboru, hkrati pa zagotavlja Družbenopolitičnemu zboru uresničevanje njegove funkcije. V Družbenopolitičnem zboru bo potrebno bolj kot doslej ugotavljati, kako se izvaja politika skupščine in akti, s katerimi se urejajo vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje, razvoj in varstvo socialističnega samoupravnega sistema. Za uresničevanje funkcij Družbenopolitičnega zbora je pomembna tudi taka njegova kadrovska sestava, ki bo lahko kar največ prispevala k uveljavitvi ustavne vloge ter k delu in odgovornosti zbora in skupščine, ki bo zagotovila, da bo zbor tudi neposredno vplival na1 sprejemanje in izvajanje v skupščini sprejete družbene politike. 5. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno še bolj povezati z delom skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kar še zlasti velja za primere njihovega enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori v določanju skupščinske politike in sprejemanju vseh tistih odločitev, ki imajo poseben pomen za te skupnosti. Za dosledno uresničitev take ustavne vloge skupščin samoupravnih interesnih skupnosti na ravni re- publike bo treba v bodoče posebej skrbeti za njihovo pravočasno vključevanje v skupščinski mehanizem. Da bi se skupščine samoupravnih interesnih skupnosti uveljavile kot enakopravni zbori Skupščine SR Slovenije, je treba posebno pozornost posvečati tudi skupnemu programiranju dela, usklajevanju in dograjevanju delovnih programov, tesnejšemu povezovanju predsednikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v delo predsedstva Skupščine SR Slovenije, medsebojnemu in pravočasnemu obveščanju, sodelovanju delovnih teles ter uveljavljanju raznovrstnih oblik in metod dela , kar terja ustrezne normativne opredelitve zlasti v poslovnikih Skupščine SR Slovenije in njenih zborov in poslovnikih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Pogoj za tako vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti pa je, da postanejo te skupščine dejansko mesto enakopravnega samoupravnega dogovarjanja, se pravi usklajevanja interesov na načelih svobodne menjave dela. Temu smotru bo treba posebej posvetiti-pozornost vseh družbenih dejavnikov in organiziranih socialističnih sil, ki so odgovorne za uresničitev delegatskega in skupščinskega sistema v samoupravnih intefesnih skupnostih. Na ta način bodo najbolj uspešno odpravljene nekatere težnje, da postanejo izvršilni organi samoupravnih interesnih skupnosti ali celo njihove strokovne službe nosilci odločitev, ki bi jih morale sprejemati te skupščine. Zato je treba predvsem v samoupravnih splošnih aktih teh skupnosti natančno opredeliti pooblastila njihovih organov ter stalno preverjati njihov dejanski položaj in vlogo. Posebno skrb bo treba posvečati zlasti vlogi zborov upo-rabnikov, ki v dosedanjem razvoju delegatskega in skupščinskega sistema ni prišla dovolj do izraza. Pri nadaljnjem organiziranju samoupravnih intefesnih skupnosti je treba predvsem spodbujati že začete procese oblikovanja posebnih samoupravnih interesnih skupnosti, ki znotraj posamezne družbene dejavnosti združujejo izvajalce in njihove neposredne uporabnike; tako bo mogoče že v temeljnih skupnostih reševati in usklajevati nekatere skupne interese izvajalcev in uporabnikov, v zvezi teh skupnosti pa odločati o tistih vprašanjih, ki imajo širši družbeni pomen. K poglabljanju delegatskega odločanja v samoupravnih interesnih skupnostih bo prav gotovo prispevalo oblikovanje posebnih delegacij za posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Spremeniti bo treba tudi sestavo delegacij uporabnikov, tako da bo prek njih dejansko prišel do izraza njihov interes. 6. Dosedanje uspešno delo komisij skupščine in odborov zborov kaže, da so ta delovna telesa nujni sestavni del funkcioniranja delegatske skupščine. Razprave v delovnih telesih so prispevale h kvalitetnejši pripravi gradiv za zbore, s čimer so bili dani boljši pogoji, ne samo za odločanje delegatov v zborih, ampak tudi pri zavzemanju stališč v skupinah delegatov in v občinskih skupščinah. Te pozitivne izkušnje pa ne pomenijo, da je bila v celoti uresničena vloga delovnih teles kot metode dela delegatskih zborov. Zato bo potrebno organizaciji in delu delovnih teles v Skupščini SR Slovenije posvetiti veliko pozornost, predvsem s stališča, da bo njihovo delo bolj odprto in da bodo lahko uspešneje opravila naloge, ki jim jih nalaga poslovnik. Večja odprtost dela delovnih teles bo dosežena tako, da se poleg stalnih članov zagotovi na njihovih sejah aktivno sodelovanje samoupravnih or- ganizacij in skupnosti in njihovih delegacij, gospodarske zbornice in drugih asociacij, predstavnikov znanstvenih in strokovnih ter družbenopolitičnih organizacij pa tudi tistih, ki so za posamezna vprašanja posebno zainteresirani oziroma, ki so v svojih predlogih izrazili določene interese, smernice in stališča. Pomembna pa je tudi praksa, da se člani delovnih teles udeležujejo sej skupin delegatov in temeljnih delegacij ter konferenc delegacij tudi zunaj svojega območja. Ob takšni odprtosti bo potrebno posvetiti pozornost temu, da bodo delovna telesa ne toliko oblikovala stališča, temveč predvsem ugotavljala in obravnavala pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljala in obravnavala stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljala, proučevala in obravnavala zakonske predloge in druge splošne akte skupščine, pri čemer naj bi zlasti skrbela, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predložih aktih oziroma predvidenih'rešitvah; dajala pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom in organizacijam in proučevala druge zadeve. Delovna telesa bodo morala temeljiteje poročati o tem zborom, prav tako pa tudi o svojih stališčih, mnenjih, pripombah in predlogih o možnih alternativnih rešitvah k tem zadevam ter o stališčih, mnenjih, pripombah in predlogih, ki na njihovih sejah niso dobili širše oziroma večinske podpore. Zlasti pomembno vlogo morajo delovna telesa odigrati pri nastajanju aktov in drugih gradiv, bodisi da prihaja pobuda s strani upravnih oziroma izvršilnih organov ali pa od delegatov. To bo mogoče, če se bodo delovna telesa vključevala že v proces nastajanja gradiv, preden so zakoni ali druga gradiva predloženi skupščini. Posebno skrb morajo delovna telesa posvetiti spremljanju izvajanja politike, ki jo je določila skupščina, izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov skupščine in ugotavljanju stanja na posameznih področjih družbenega življenja. To je namreč ena glavnih oblik dela, ki omogoča spremljanje družbenih dogajanj na določenem področju in daje osnovo za izpopolnjevanje sprejete politike in dajanje pobud. Zato, da se delovnim telesom omogoči takšen način dela, bo potrebno: — na podlagi dosedanjih izkušenj proučiti vlogo in mesto stalnih odborov in komisij. Ugotoviti bo potrebno, za proučevanje katerih sistemskih vprašanj, oziroma določenih skupnih vprašanj naj obstojajo stalni odbori in komisije, katera pa lahko obravnavajo začasna delovna telesa; — še v večji meri ustanavljati začasna delovna telesa in skupine delegatov vselej, kadar je to potrebno za proučitev posameznih vprašanj, priprave predlogov ali zato, da se opravijo druge naloge po sklepu zborov. Taka delovna telesa oziroma skupine delegatov bi se lahko ustanovile že ob sprejemanju programov dela zborov oziroma določitvi pei’iodičnega delovnega načrta. V njih naj bi sodelovali delegati iz tistih sredin, ki so za takšna vprašanja najbolj zainteresirani ter predstavniki subjektivnega družbenega faktorja; — zagotoviti, da bodo imeli delegati, ki sodelujejo v delu delovnih teles, možnost seznaniti se z vsemi stališči, sprejetimi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva oziroma v drugih družbenopolitičnih organizacijah s stališči, oblikovanimi v znanstvenih in kulturnih institucijah, kakor tudi v strokovnih službah; — člane delovnih teles ustrezno razbremeniti pri opravljanju njihovih del in nalog v temeljni organizaciji in pri opravljanju drugih družbenih funkcij ter jim tako omogočiti uspešno opravljanje dolžnosti člana delovnega telesa; — zagotoviti kontinuirano sodelovanje med delovnimi telesi in izvršnim svetom ter upravnimi organi tako pri obravnavi gradiv, katerih predlagatelji so, kakor tudi pri vsakodnevni skrbi, da se delegatske pobude spodbujajo in enakovredno, v okviru s poslovnikom predpisanih postopkov, obravnavajo in upoštevajo. 7. Dosedanji razvoj delegatskih odnosov v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ je treba oceniti pozitivno, saj so vse odločitve tega zbora bile sprejete na osnovi dogovarjanja in usklajevanja stališč med delegacijami skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. Skupščina SR Slovenije je pri tem v celoti uresničevala svojo delegatsko funkcijo, s tem, da je razpravljala o vseh odločitvah tega zbora, ki se sprejemajo na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin ter pri tem oblikovala stališča in predloge, največkrat pa tudi pooblastila delegacije, da po usklajevanju glasuje za končne odločitve. V primerih, ko je delegacija ocenila, da končni predlog v Zboru republik in pokrajin bistveno odstopa od danega soglasja in pooblastila, so zbori na njeno pobudo ponovno razpravljali in ustrezno dopolnili svoja stališča. Najprej je potrebno razvijati take oblike delovnega1 povezovanja ter organizacijske in druge mehanizme, delovne metode in odnose, ki .bodo še "v večji meri zagotovili vpliv celotne samoupravne strukture na procese sprejemanja družbenih odločitev v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Še v večji meri bo potrebno sproti seznanjati Skupščino SR Slovenije s potekom usklajevanja stališč v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in v njegovih delovnih telesih in s problemi, ki se pri tem pojavljajo. Prav tako bodo morali Izvršni svet in republiški upravni organi tekoče seznanjati delegacijo in Skupščino SR Slovenije z vprašanji, ki se pojavljajo pri pripravi aktov, preden so predloženi Skupščini SFRJ. S tem bo omogočeno tako delegaciji kot skupščini, da bi ves čas aktivno sodelovali pri pripravi in obravnavi takih vprašanj. 8. Glede odločitev, ki jih sprejema Zvezni zbor Skupščine SFRJ velja ugotovitev, da je potrebno dograditi take oblike povezovanja delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki bi zagotovile oblikovanje stališč za delo delegatov v Zveznem zboru. Pozitivno oceno zaslužijo prizadevanja, da se delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru tesneje povezujejo z občinskimi skupščinami kakor tudi z zbori in delovnimi telesi Skupščine SR Slovenije. V oblikovanje stališč za delo delegatov v Zveznem zboru bo potrebno, bolj kot doslej vključevati delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konference delegacij, občinske skupščine in družbenopolitične organizacije, znanstvene in strokovne organizacije ter druge zainteresirane dejavnike. V ta namen je potrebno izboljšati sedanji sistem informiranja o vseh pomembnih zadevah iz pristojnosti tega zbora in z boljšim programiranjem dela dejansko pmogočiti pravočasno vključevanje in sodelovanje vseh naštetih dejavnikov. 9. Dosedanje izkušnje iz dela družbenih svetov opozarjajo na to, da bi jih kazalo, še bolj kot doslej, povezati z delegatskimi skupščinami ter krepiti tak njihov položaj v političnem sistemu, ki bo omogočal delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah, da bodo prek družbenih svetov glede vseh zahtevnejših vprašanj družbenoekonomskega razvoja ih političnega sistema dobivali kar najbolj ustrezne predloge rešitev. Zato bo potrebno povsod tam. kjer bodo še ustanovljeni, posvetiti posebno skrb razvijanju njihove koordinacijske vloge, krepitvi delegatskih načel pri njihovem delovanju, pri katerem se morajo opirati na politične, strokovne in znanstvene zmogljivosti. Triletna dejavnost .družbenih svetov na ravni republike je v celoti opravičila zastavljene smotre ob njihovi ustanovitvi. Še posebej pa je njihova dejavnost v republiki potrdila pričakovanja, da taki družbeni svetovalni organi lahko veliko prispevajo k večji učinkovitosti delegatskega in skupščinskega sistema. Glede nadaljnjega uveljavljanja družbenih svetov na ravni republike bi se bilo potrebno dogovoriti, kateri družbeni sveti naj se kot del delegatskega sistema tesneje vežejo na Skupščino SR Slovenije. Družbeno vlogo svetov tako v družbenopolitičnih skupnostih kot pri državnih organih in v dejavnostih posebnega družbenega pomena pa bo potrebno na novo opredeliti tudi z zakonskimi predpisi. 10. Programiranje dela Skupščine SR Slovenije mora zagotavljati koordinirano in usmerjeno aktivnost na vseh ravneh, kjer se razpravlja o zadevah iz pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti in na ta način zagotoviti, da v vedno večji meri o vseh zadevah razpravlja delovni človek ne glede na to, na kateri ravni se o zadevi odloča. Pri tem je pomembno posvetiti posebno skrb programiranju tistih vprašanj, ki izhajajo iz delovnih sredin delegacij In delegatov in za katere obstoji širši družbeni interes. Za uspešno izvajanje programov je potrebno, da vsi udeleženci spoštujejo program dela v vseh njegovih prvinah, posebno pa roke, kajti samo pravočasna priprava gradiva omogoča delegatom potreben čas za proučitev in pripravo ter za oblikovanje mnenj, stališč in pripomb. Program Skupščine SR Slovenije pa ne sme biti edina podlaga za delo zborov. Potrebno je, da so zbori skupščine sposobni in pripravljeni hitro reagirati na značilne in vnaprej nepredvidljive pojave v družbenopolitičnem in družbenoekonomskem življenju ter zagotoviti tudi mimo programov obravnavo in reševanje najakualnejših vprašanj. Skupščina SR Slovenije mora prevzeti odgovornost za tak sistem informiranja delovnih ljudi in občanov, delegacij in delegatov, ki bo zagotovil, da bodo delovni ljudje in občani pravočasno in v celoti seznanjeni z akti in gradivi, ki se nanašajo na politiko družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in temeljna sistemska vprašanja. S pospešenim, razvijanjem in razširjanjem vseh oblik in sredstev medsebojnega obveščanja, Od glasil temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, občinskih glasil, radijskih postaj ter tiska in radiotelevizije, zlasti pa še z večjo razširitvijo »Poročevalca* ter sistemom informacijsko dokumentacijskih centrov bo potrebno zagotoviti, da bodo organi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občinah dejansko lahko prevzemali odgovornost za vsestransko in objektivno informiranje delavcev, občanov in delegatov. To je tudi predpogoj za uveljavitev povratnega informiranja. Potrebno bo posvetiti nadaljnjo skrb pripravi razumljivih in dostopnih gradiv, ki bodo jasno opredeljevala osnovne probleme, vsebovala različne možne rešitve ter opozorila na njihove posledice, hkrati pa delegatom in delegacijam nuditi strokovno pomoč in zagotoviti dovolj časa za obravnavo gradiv. Pri tem ima posebno nalogo novo ustanovljeni informacijsko-dokumentacijski center SR Slovenije, ki mu je .reba zagotoviti pogoje za izvrševanje sprejetega delovnega programa. 11. Izvršni svet kot organ Skupščine SR Slovenije in republiški upravni organi so kot del enotne oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravili pomembne naloge v novih družbenih odnosih in so postali integralni del celotnega delegatskega sistema. O svojem cLIu in odnosih ter odgovornosti do Skupščine SR Slovenije in celotne družbe so Izvršni svet in organi državne uprave pripravili posebno analizo. Pripravlja se tudi nov zakon o državni upravi, republiškem izvršnem svetu in republiških upravnih organih, ki bo zlasti podrobneje uredil, na podlagi dosedanjih izkušenj, naloge Izvršnega sveta in upravnih organov, odgovornost za izvajanje nalog ter opredelil njihove odnose nasproti delegatski skupščini, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam, delovnim ljudem in občanom. 12. Pomembno pomoč pri delu temeljnih delegacij, konferenc delegacij in skupščin družbenopolitičnih skupnosti dajejo strokovne službe. Zato je potrebno njihovemu nadaljnjemu usposabljanju in organiziranju za bolj učinkovito opravljanje nalog v delegatskem sistemu posvetiti več skrbi. Zlasti morajo postati strokovne službe sposobne ustvarjalno pomagati pri delu delegatov in delegacij, jih pravočasno seznanjati s stanjem, možnimi rešitvami in .njihovimi posledicami ter ustvarjati takšne- pogoje, ki omogočajo, da delegati, delegacije in konference delegacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti uspešno opravljajo svoje naloge. 13. Za uspešno delo delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih konferenc ter drugih oblik njihovega povezovanja ter za sporazumevanje in odločanje v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti so še vedno aktualni v Skupščini SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacijah sprejeti dokumenti za uveljavljanje in uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov, Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti morajo za delo delegatov zagotoviti tudi materialne, organizacijske in druge pogoje. 14. Ta stališča, priporočila in sklepi naj služijo kot usmeritev vsem družbenim subjektom, ki so povezani v sistem delegatskih odnosov in delegatskega odločanja. za Skupščino SR Slovenije ter njene izvršilne in upravne organe pa so pri njihovem delu obvezni. St. 0201-31/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republ'ke Slovenije Predsednjje Marijan Brecelj 1. r. 197. Na podlagi 335. člena in drugega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 26. alinee prvega razdelka 71. člena, 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela STALIŠČA, SKLEPE IN PRIPOROČILA za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji Skupščina Socialistične republike Slovenije je ob obravnavi nekaterih perečih vprašanj izvajanja prostorske urbanistične in zemljiške politike ugotovil*: 1. Socialistična republika Slovenija je v zadnjih petnajstih letih zabeležila velik družbeni in gospodarski razvoj. V tem času so potrebe po novih urbanih površinah izjemno narasle. Največji porabniki prostora so postali industrija, promet, energetika in stanovanjska izgradnja. Njihove potrebe rastejo progresivno. Od 6,000 naselij v Sloveniji je več kakor 5.000 naselij aktivnih, v njih narašča število prebivalcev in objektov. Ne glede na vse hitrejše uveljavljanje policentričnega razvoja v Sloveniji, ki se odraža v relativno hitrejši rasti predvsem nekaterih manjših mest, pa tokovi urbanizacije še vedno pospešujejo razvoj dveh večjih središč, To vodi do kopičenja urbanističnih, zemljiških, komunalnih in stanovanjskih problemov ter do večje ogroženosti okolja v teh središčih. Uspehi, doseženi v policentrični razmestitvi razvojnih središč, so odraz družbenih prizadevanj za skladnejši in enakomernejši gospodarski in družbeni razvoj Slovenije, ki so posebno intenzivna v zadnjem desetletju. Kljub temu je ob tem prišlo do stihijskega opuščanja kmetijskega gospodarjenja v hribovitem svetu in v večjem delu Krasa, kar povzroča razpadanje že pridobljenih prostorskih kvalitet. Dosedanja prizadevanja, da se zaustavi proces praznjenja, predvsem obmejnih območij, niso še dala pričakovanih rezultatov. V Sloveniji je le malo večjih vasi in naselij brez industrijskih obratov. Hitra urbanizacija v SR Sloveniji v zadnjem času postopoma sledi policentrični organizaciji dejavnosti v prostoru. Ne glede na to lahko ugotovimo, da na H “/o poseljenega prostora živi in dela 43 °/o prebivalcev in da smo že pozidali okoli 4,4 °/o vseh površin v SR Sloveniji in za to pozidavo že porabili 11 °/q najboljših kmetijskih površin. Tak nena-komeren razvoj je pogojen tudi z reliefnimi prilikami, vendar smo storili premalo, da bi tak razvoj bolje usmerjali. Značilnosti' dosedanjega razvoja je zaradi premajhne usklajenosti planiranja ekstenzivno gospodarjenje s prostorom, ki se kaže v gradnji na kvalitetnih zemljiških kompleksih, pomembnih za kmetijsko proizvodnjo, v disperznem in celo nezakonitem širjenju naselij, neracionalnem odpiranju gramoznic, kamnolomov jn odlagališč odpadkov in premalo organizirani urbanizaciji mestnih naselij. 2. Družbena prizadevanja za smotrno gospodarjenje s prostorom, načrtno razporejanje dejavnosti in razvojnih centrov v prostoru ter usmerjanje urbaniza- cijskih tokov so se odrazila v oblikovanju osnov za prostorski plan republike. Skupščina SR Slovenije je sprejela resolucijo o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora (Uradni list SRS, št. 43/73), pripravljene pa so bile tudi strokovne podlage za opredelitev politike urbanizacije in porabe prostora. Občine pa so razvile in uveljavile urbanistično planiranje, na podlagi katerega je sedaj prvič celotno območje Slovenije plansko zajeto v urbanističnih dokumentih. Na tej podlagi se izvaja izgradnja most in naselij, uveljavlja namenska raba površin in varujejo širše družbene koristi v prostoru. Pri urbanističnem načrtovanju in izvajanju planov prihaja tudi do pomanjkljivosti, ugotovljenih,tudi že v stališčih, sklepih in priporočilih za reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja (Uradni list SRS, št. 12/77). Te so posledica tega, da veljavni urbanistični dokumenti še niso izhajali iz dolgoročnih razvojnih načrtov temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, da medsebojno urbanistični programi niso usklajeni, da so se sektorsko obravnavala temeljna vprašanja v prostoru, zlasti v korist infrastrukturnih in naselitvenih potreb ter posledica neizkušenosti ter pomanj -kanja za te naloge in neustrezne organizranosti strokovnih in upravnih služb. Dinamični družbenoekonomski razvoj je poleg tega zahteval sprotno prilagajanje gospodarjenja s prostorom družbenim ciljem (večji obseg samooskrbe s hrano, hitrejša gradnja velikih prometnic, hitrejše razširanje lastnih energetskih virov). 3. Nepopolna spoznanja o trajnem pomenu racionalnega gospodarjenja s prostorom in o nujnosti obvladovanja stihijskega delovanja materialnega razvoja družbe, so eden od vzrokov za premalo premišljeno, protizakonito in z družbenega vidika škodljivo poseganje v prostor, njegovo strukturo in kvaliteto. Ločenost družbenoekonomskega ter urbanističnega in prostorskega planiranja je še vedno pojav v planerski praksi. To dvojnost podpirajo, kljub vedno bolj razširjenemu spoznanju o pomembnosti integralnega planiranja družbenega razvoja, tudi nekateri veljavni predpisi. Zlasti pomembno je dejstvo, da so predpriprave posegov v prostor, kot so priprava investicijskega programa, priprava lokacijske dokumentacije in druge odločitve dejansko nadomestilo za usklajevanje interesov v procesu planiranja. Pri reševanju tekočih urbanističnih potreb tudi v obdobju, ko je proizvodnja hrane in surovin opredeljena kot prednostna naloga v družbenoekonomskem razvoju, ni bilo v prostorskih dokumentih večine občin dovolj poudarjeno sistematično varstvo rodovitnih kmetijskih površin in trajnih funkcij varovalnih in drugih gozdov. Razvojni načrti posameznih delov gospodarstva še nimajo svoje prostorske podlage in še niso prostorsko medsebojno usklajeni. Vse to omejuje možnosti za smotrno in dolgoročno zasnovano medsebojno usklajeno razporeditev dejavnosti v prostoru in usmerja k začasnim delnim rešitvam, ki zadovoljujejo kratkoročne interese. 4. Za učinkovito izvajanje dogovorjene prostorske in urbanistične politike je posebnega pomena pridobivanje stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja in v območjih, določenih za kompleksno gradnjo. Kljub ustavnim in zakonskim določilom je pridobivanje zemljišč v družbeno last prepočasno, zaradi česar se še vedno pojavljajo špekulacije z zemljišči, nezakonite gradnje in podobno. Takšno stanje je posledica nezadostnih prizadevanj družbenopolitičnih skupnosti za izdelavo dolgoročnih planov pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč ter pomanjkanje načrtnega zagotavljanja in usmerjanja finančnih sredstev, kar je imelo za posledico tudi neuveljavljanj e predkupne pravice občine. Smotrno gospodarjenje s prostorom, pojmovano kot družbeni odnos do dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja, kot pogoj za enakopravno gospodarjenje vseh dejavnikov, zainteresiranih za uporabo prostora, je sicer napredovalo, tako v zavesti delovnih ljudi kakor tudi pri delovanju odgovornih organov in služb, toda še vedno ne tako, da bi uspešno zadovoljevali naglo rastoče potrebe gospodarstva in družbene potrebe po prostoru nasploh. Prepočasno uvajanje samoupravnih odnosov glede gospodarjenja s prostorom in prepočasno ustanavljanje komunalnih in stavbnih zemljiških skupnosti ne omogočata preseganja nastalega stanja. 5. Zakododaja, ki ureja vprašanja urbanistične zemljiške in komunalne politike ter razvoja posameznih dejavnosti v prostoru, ni še v celoti usklajena z ustavo, z zakonom o združenem delu in z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja. Kljub temu bi morala republika sprejeti svoj regionalni prostorski plan, česar pa ne glede na sprejete obveznosti ni uresničila, niti niso republiški izvršilni in upravni organi ter ustrezne inšpekcije v celoti izpolnjevali svojih, z ustavo in veljavnimi zakoni, določenih nalog. Občinske skupščine bi kljub temu lahko uveljavile sprejeto urbanistično in zemljiško politiko in jo dosledno izvajale. Se posebej velja ta ugotovitev za samovoljno zasedanje prostora in črne gradnje. 6. Čeprav smo v zadnjih letih občutno povečali ob- seg usmerjanja stanovanjske in solidarnostne graditve, število nedovoljenih gradenj stalno narašča. Razlogi za to so predvsem: pomanjkanje urbanistično in komunalno opremljenih zemljišč za te namene, pomanjkljiva in nedodelana urbanistična dokumentacija, ki zahteva dolge upravne postopke, visoki komunalni prispevki, relativno draga stanovanja v družbenem sektorju graditve in dejstvo, da nismo razvili sistema, ki bi vspodbujal pridobitev stanovanja v etažni lastnini oziroma družbeno usmerjeno zadružno stanovanjsko gradnjo. * Organiziran vpliv družbe na gradnjo stanovanj je še relativno šibak. To ima za posledico, da se družbeno usmerjena stanovanjska gradnja prepočasi uveljavlja, da so stanovanja sicer po standardu in opremljenosti kakovostna, glede cene, funkcionalnosti in kakovosti izdelave pa niso v skladu s splošnimi potrebami in možnostmi in to predvsem zaradi tega, ker v pogojih gradnje za trg niso bili dovolj sistematično uveljavljeni ukrepi za racionalizacijo. 7. Po sprejetju zakona o kmetijskih zemljiščih so se pričela intenzivnejša prizadevanja za krepitev družbenega vpliva pri izvajanju kmetijske zemljiške politike, smotrnejšem načrtovanju rabe kmetijskih zemljišč, pri melioracijah, komasacijah in urejanju planinskih pašnikov. Pri tem kmetijske zemljiške skupnosti niso imele s strani družbenopolitičnih skupnosti zadostne podpore pri izvajanju prostorske politike oziroma niso imele ustrezne materialne podlage, zlasti za povečevanje obsega obdelovalnih zemljišč. 8. Industrializacija in urbanizacija sta dva osnovna procesa, ki odločno vplivata na preoblikovanje našega okolja. Prebivalstvo narašča, gostota poselitve in različnih dejavnosti se povečuje, zlasti v nekaterih ob- močjih. To pogojuje, zlasti v nekaterih območjih, povečano stopnjo onesnaženosti voda in zraka, ki marsikje presega z zakoni določene meje koncentracije škodljivih snovi. Posamezni primeri preraščajo v nasprotja in povzročajo znatno gospodarsko škodo ter zavirajo hitrejši družbeni razvoj, kar pomeni nespoštovanje širših družbenih interesov z dolgoročnimi posledicami v prostoru ter škodljivimi vplivi na okolje in človeka v njem. 9. Čeprav smo z zakonom o urbanističnem planiranju sprejeli osnove za organizacijo in delovanje inšpekcijskih služb, tako v republiki kot v občinah, le-te, zaradi premajhne družbene'zavzetosti in neustreznega sistema nagrajevanja, niso ustrezno zasedene in organizirane. Za izboljšanje takega stanja jim družbenopolitične organizacije in ostali družbeni dejavniki niso dajali zadostne podpore. Delo inšpekcijskih služb je večina obremenjeno tudi z izvrševanjem nalog drugih upravnih organov. Neučinkovitost inšpekcijskih služb je pogojena s položajem upravnih organov na sploh, ki še ni v celoti prilagojena vsem spremembam in potrebam družbe. 10. Izobraževanje kadrov za načrtovanje in izvajanje racionalne prostorske politike ni zastavljeno v skladu z naglo naraščajočimi družbenimi potrebami, je neenotno, nesistematično in pomanjkljivo. Strokovne službe v procesu planiranja in izvajanja so še vedno glavni nosilci iniciative, predlogov rešitev in sredstev za njihovo reševanje, kar pomeni, da ne predstavljajo predvsem strokovno-tehnične pomoči v procesu delegatskega odločanja, temveč dobivajo na ta način iz nekaterih objektivnih razlogov možnost za politično odločanje. 11. Na področju prostorskega in urbanističnega planiranja, ugotavljanja naravnih danosti, primernosti in značilnosti našega prostora je, kljub nekaterim premikom, v zadnjih letih ostalo raziskovalno delo premalo družbeno usmerjeno in razvito in ne sledi naraščajočim družbenim potrebam. Velik del raziskav na tem področju ni dovolj usklajen in usmerjen v razreševanje problemov racionalne rabe prostora, kar je med drugim tudi posledica pomanjkanja družbeno usmerjenih kompleksnih programov raziskovalnega dela ter usposobljenosti raziskovalnih institucij in števila kadrov. Z namenom, da bi se nekatera temeljna vprašanja pri izvajanju prostorske, urbanistične in zemljiške politike hitreje in uspešneje reševala ter s tem pospešilo tudi uresničevanje stališč, sklepov in priporočil za reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja (Uradni list SRS, št. 12/77), je Skupščina SR Slovenije sprejela naslednja STALISCA 1. Delavci in drugi delovni ljudje, organizirani v samoupravno združeno delo, morajo odločneje razviti vse sestavine prostorskega planiranja na osnovi usklajevanja in usmerjanja družbenoekonomskih, socialnih in drugih samoupravnih odnosov ter interesov delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela, da bi lahko skladnejše razvijali celotno družbeno reprodukcijo, obvladovali pogoje, ki izvirajo iz naravnih danosti, ustvarili najboljše možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in produktivnosti dela in na tej osnovi nenehno zboljševali svoje materialne in druge življenjske razmere in delovne pogoje. Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v krajevno skupnost, v kateri uresničujejo določene skupne interese in potrebe, morajo na področju urejanja in razvoja naselja, komunalnega opremljanja ter razvoja komunalnih dejavnosti, kakor tudi glede varstva človekovega okolja ter upravljanja zemljišč v družbeni lastnini, neposredno sodelovati pri pripravi in sprejemanju prostorskih planov in urbanističnih dokumentov, programov pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in programov za komunalno opremljanje naselij in rabe kmetijskih zemljišč. Socialistična republika Slovenija bo, v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi in v skladu s sistemom družbenega planiranja, s svojimi prostorskimi plani in drugimi ukrepi, v večji meri usmerjala in usklajevala temelje politike prostorskega razvoja republike ter varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja. 2. Omrežje mest in naselij, velikost in gospodarske osnove razvojnih središč je treba v bodoče načrtovati in izvajati tako, da se hitreje uveljavljajo načela policentričnega razvoja, da se odpravljajo razlike med mestom in vasjo in da se krepijo manj razvita in obmejna območja; pri tem je treba poselitev praviloma usmerjati v organizirana in strnjena naselja, za nadaljnjo industrijsko proizvodnjo in intenzivno kmetijsko obdelavo pa zavarovati večje zemljiške komplekse. 3. Za načrtno urbanizacijo in varstvo kvalitete obdelovalne zemlje in okolja je pogoj, da se v procesu dogovarjanja o prostorskih planih doseže uskladitev vseh interesov in družbeno verificira namenska raba razpoložljivih površin za proizvodnjo hrane in površin za urbane in druge potrebe družbe. Pri tej odločitvi morajo sodelovati vsi delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih. Le tak demokratičen, na samoupravnem dogovarjanju sloneč postopek odločanja'o namenski rabi prostora lahko odpravi nesporazume in spreminjanje dogovorjene politike in rešitve, ki ne temeljijo niti na strokovnih osnovah niti ne upoštevajo dolgoročnejših potreb družbenega razvoja. Učinkovito izvajanje takšne politike je možno samo ob sistematičnem uveljavljanju ustavnega načela, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja nihče ne more imeti lastninske pravice. Zato je treba opustiti sedanji način nesistematičnega in le s trenutnimi potrebami utemeljenega pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino. Razviti in utrditi je treba samoupravne stavbne zemljiške skupnosti in, na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih družbenih razvojnih potreb, sistematično večati in širiti sklad stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Stavbne zemljiške skupnosti morajo pri izvajanju te naloge uporabiti vse razpoložljive zakonske možnosti, potrebna pa jim je tudi vsestranska pomoč družbenopolitičnih organizacij. 4. V sistemu varstva in razvoja posameznih območij, določenih za posebne družbene namene, kot so naravne znamenitosti, naravni viri in veliki kompleksi kmetijskih gozdnih zemljišč, je treba še naprej uveljavljati splošno prepoved graditve, prometa in parcelacije zemljišč. Takšna omejitev se lahko predpiše največ za čas, v katerem je možno pripraviti in sprejeti dokumentacijo o načinu gospodarjenja z zemljišči v tem območju in v katerem bodo zemljišča za posebne družbene namene, kot so naravne znamenitosti in naravni viri, po potrebi prešla v družbeno lastnino. Ce prehod teh zemljišč v družbeno lastnino ni mogoč v roku, ki je bil določen z aktom, so dolžni neposredno zainteresirani dejavniki oziroma bodoči uporabniki teh zemljišč lastnikom dati odškodnino zaradi omejene možnosti uporabe. 5. Smotrno gospodarjenje s prostorom je pomembno družbeno in ekonomsko vprašanje, nekateri elementi zemljiške politike pa vplivajo tudi na presloje-vanje prebivalstva in na socialni položaj posameznih občanov. Gospodarjenje s prostorom, opredeljevanje dolgoročne namembnosti površin in smotrno ravnanje z zemljišči in dobrinami splošnega pomena predstavljajo pomembno osnovo nadaljnjega uspešnega razvoja samoupravne družbe in enega temeljnih pogojev za ustvarjanje enakih možnosti za gospodarjenje in zdravo življenje. Zato mora imeti družba za premišljeno in organsko rast mest in naselij ustrezen sklad stavbnih zemljišč. 6. Posegi v prostor ter uvajanje sodobnih tehnologij zahtevajo vedno več profesionalnega znanja in interdisciplinaren pristop k reševanju nasprotij v prostoru, če naj bodo izvedeni tako, da njihov vpliv tudi dolgoročno ne bo škodljiv. Odločanje o takih posegih ne more sloneti na premalo pretehtanih strokovnih predlogih in stihiji, pa tudi ne na čustveni osnovi. Zahtevnost posameznih posegov je treba vsestransko ovrednotiti in na novo opredeliti pristojnost in odgovornost vseh dejavnikov za sprejemanje odločitev za takšne zahtevne posege. Za posebno zahtevne posege v prostor, ki po svojem značaju presegajo interes ožje regije (kot so na primer: nuklearne elektrarne, magistralni plinovodi, daljnovodi visoke napetosti, avtoceste, letališča, veliki vodni zbiralniki, veliki industrijski, energetski in drugi rezervati), je potrebna širša javna razprava, na podlagi katere se odločitve dokončno sprejmejo v Skupščini SR Slovenije. 7. Posebno pozornost je treba posvetiti v novi in dopolnjevani zakonodaji zaščiti kvalitetnih kmetijskih zemljišč, predvsem v strnjenih kompleksih, ki omogoča racionalno kmetijsko obdelavo. Varstvo obdelovalne zemlje, gozdov in površin, pomembnih za pitno vodo, so posebnega pomena za nadaljnji razvoj, za povečanje obsega proizvodnje hrane in industrijske proizvodnje na lastnih surovinskih osnovah, za varstvo naravnih virov in krajine. Pri oblikovanju prostorskih planov je posebno pomembno, da se na podlagi kategorizacije določijo ob-močja, primerna za razvoj intenzivnega kmetijstva, v skladu z dolgoročnimi družbenimi potrebami in upoštevajoč fizične danosti v prostoru. Na podlagi sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih naj bi se zagotovili pogoji za hitrejše in z vodnogospodarskimi deli bolj usklajeno izvajanje planiranih melioracij, oživitev rabe planinskih in kraških pašnikov in za večjo pestrost oblik skupne rabe kmetijskih zemljišč brez spremembe lastninskih razmerij, na podlagi združevanja dela in sredstev. Rast mest in naselij je treba usmerjati, upoštevajoč konkretne razmere in možnosti, na manj kvalitetna zemljišča, v degradirane gozdove, na pobočja in površine, ki niso primerne in racionalne za kompleksno kmetijsko izrabo. Zlasti gradnja počitniških naselij in hišic naj bi se usmerila predvsem v hribovita in nerodovitna območja, kjer naj bi se na podlagi ureditvenih načrtov zagotovila tudi večja koncentracija gradnje. S tem se, gledano dolgoročno, ustvarjajo tudi prostorske rezerve, če bo v prihodnosti potrebno določene komplekse obdelovalnih površin pozidati. 8. Sistem urbanistične politike je treba zasnovati tako, da bo nova zakonodaja s področja urbanističnega in prostorskega planiranja omogočala elastičnejšo obravnavo rabe prostora, sprejemanja in izvajanja urbanističnih dokumentov. V ta namen morajo biti urbanistične rešitve interdisciplinarno obdelane ter vsestransko ovrednotene tako, da bodo omogočale za vse vrste gradenj in drugih posegov v prostor enostaven in hiter upravni postopek. 9. Problemu stanovanjske graditve je treba tudi v bodoče posvečati Vso družbeno skrb. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja mora postati temeljna oblika stanovanjske graditve. 1 Z ekonomskimi ukrepi je treba kupce stanovanj usmerjati v nakup etažnih stanovanj, graditelje pa v družbeno usmerjeno stanovanjsko zadružno gradnjo v okviru programov samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Da bi odpravili vzroke za nedovoljeno gradnjo, je treba nameniti v prostorskih planskih dokumentih dovolj velike površine tudi za gradnjo družinskih hiš, poenostaviti in racionalizirati upravne postopke z odpravo odvečnih soglasij drugih organov in organizacij in z njihovo vključitvijo v sam upravni postopek. 10. Z namenom, da bi učinkoviteje obvladovali stihijsko delovanje materialnega razvoja družbe na naravo, moramo v družbenoekonomski sistem, predvsem na področje družbenega planiranja, vnesti širše in dolgoročnejše družbene interese, ki bodo zagotavljali pri posegih v prostor smotrno ravnanje z dobrinami splošnega pomena ter varstvo vrednot človekovega okolja. V ta namen je treba zavarovati tudi naravno in kulturno dediščino ter ohranjati in varovati narodnostni značaj območij, kjer prebivata tudi italijanska in madžarska narodnost. 11. Delo strokovnih Služb v procesu družbenega planiranja mora zagotoviti nosilcem planiranja kar najbolj 'objektivne, tekoče, celovite in. razumljive informacije o stanju in možnostih razvoja. Za to moramo zagotoviti ustrezno usposobljene strokovne delavce in smotrno organizirati strokovne službe v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja. Izobraževanje kadrov za potrebe strokovnih služb v okviru sistema družbenega planiranja naj dobi svoje jasno opredeljeno mesto v procesu preobrazbe izobraževalnega sistema, kar bo zahtevalo organiziran, sistematičen in poglobljen pristop vseh zainteresiranih in odgovornih družbenih dejavnikov. Razvito in z družbenimi potrebami Usklajeno raziskovalno delo mora čimprej postati podlaga planiranja vsem nosilcem za sprejemanje celovitih pretehtanih odločitev o nadaljnjem razvoju. Hkrati naj bo posebna družbena skrb posvečena izboljšanju informiranja, pretoka informacij in uporabi dosežkov raziskovalnega dela ter skrbi za to, da bodo sredstva javnega obveščanja v kar največji meri seznanjala delovne ljudi in občane z dognanji v prostoru. Z namenom, da bi usmerila aktivnost Za uspešnejše reševanje perečih vprašanj uveljavljanja prostorske, urbanistične in zemljiške politike, upoštevajoč gospodarjenje s prostorom, varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja, sprejema Skupščina Socialistične republike Slovenije naslednje SKLEPE IN PRIPOROČILA 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj nemudoma Skupščini SR Slovenije predloži: — predlog o spremembah posameznih določb nekaterih republiških zakonov, s katerim naj se poenostavi upravni postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja: — zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, s katerim naj se zaostrijo ukrepi pri protipravni rabi zemljišča in predlagajo ukrepe, ki bodo tako rabo preprečevali in s katerim bo pravno urejen položaj dosedanjih nedovoljenih gradenj ; — zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim naj se zagotovi učinkovitejša zaščita kmetijskih zemljišč in opravijo.pomanjkljivosti na tem področju; — odlok o tem, kateri objekti se štejejo za objekte regionalnega pomena. 2. Izvtšrii svet Skupščine SR Slovenije naj v letu 1978: — pripravi zakon d sistemu družbenega planiranja; — pripravi osnutek dogovora o temeljih prostorskega planiranja SR Slovenije za obdobje do leta 1985, z elementi do leta 2000, do 31. junija 1978, predlog tega dogovora do 31, oktobra 1978 ih pfedlog prostorskega plana do 31. decembra 1978; — pripravi zakon o urbanističnem planiranju; — pripravi zakon o Triglavskem narodnem parku; — predloži zasnovo informacijskega sistema za potrebe prostorskega, planiranja, zlasti za tiste dele sistema, ki so prostorsko bolj pomembni (register stanovanj in zgradb, register fizičnih danosti, infrastrukturni objekti in podobno), in sicer do 31. oktobra 1978. Skupščina SR Slovenije priporoča: 3. Skupščinam občin: — da skupaj z ustrezhimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi sprejemajo akcijske programe za izvedbo stališč in sklepov in občasno o tem poročajo skupščinskim telesom; — da kot prednostno nalogo obravnavajo novela-cijo sedanjih urbanističnih dokumentov in jih Uskladijo z določili novega sistema družbenega planiranja. Pri tej nalogi naj skupščinam občin pomagata Republiški sekretariat za urbanizem in Republiški komite ža družbeno planiranje in informacijski sistem; — da ob pomoči družbenopolitičnih organizacij pospešijo dokončno ustanovitev samoupravnih stavbnih zemljiških skupnosti oziroma posebnih samoupravnih enot komunalnih skupnosti, da bi na področju politike s stavbnimi zemljišči širile in dosledneje uveljavile družbene interese, odpravile špekulacije z zemljišči in neenakopravnost pri distribuciji zemljišč za stavbne potrebe; — da do konca leta 1978 pripravijo, skupaj z zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, programe za pridobivanje zemljišč za stavbne namene, zlasti pa zemljišč, ki so potrebna za kontinuirano stanovanjsko graditev; — da kadrovsko okrepijo svoje strokovne, upravne in inšpekcijske službe in da jim dajo pri njihovem delu ustrezno družbeno in politično podporo; — da na podlagi republiške zakonodaje pospešijo sprejemanje svojih predpisov s področja urbanistične, komunalne in zemljiške politike; — da v skladu z ukrepi, ki jih bo predpisala Skupščina SR Slovenije dosledno in v čimkrajšem času izvedejo naloge v zvezi z nedovoljenimi gradnjami; — da pri tekočem uveljavljanju svoje urbanistične in zemljiške politike upoštevajo pravice in dolžnosti občanov in delovnih organizacij, da v praksi z nadzorom onemogočijo nezakonitosti, neupravičeno zavlačevanje rešitev, toleriranje nedovoljene gradnje, da proti kršiteljem dosledno in brez popuščanja ukrepajo ter da v ta namen tudi v mejah svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe; — da pripravijo programe komasacij in pri načrtovanju finančnih sredstev te programe upoštevajo; — da določijo v sodelovanju s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi posamezna, za kompleksno' in racionalno kmetijsko izrabo neprimerna zemljišča za ljubiteljsko obdelavo zemlje in tako preprečijo nenačrtno gradnjo počitniških naselij; — da pri pridobivanju novih zemljišč za gradnjo iščejo tudi možnost, da takšna zemljišča pridobijo z melioracijami; — da se pri oblikovanju prostorskih planov posebej zavzamejo za kompleksno ureditev in načrtno rabo posameznih, za kmetijstvo najbolj primernih območij in kompleksov kmetijskih zemljišč v občini; — da zagotovijo evidenco o obsegu in lokaciji kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini in prenesejo takšna zemljišča na kmetijske zemljiške skupnosti; — da z družbenim dogovarjanjem pospešijo napore za kategorizacijo, obnovo in oživitev rabe planinskih pašnikov. 4. Stanovanjskim, komunalnim, stavbnim zemljiškim in kmetijskim zemljiškim skupnostim: — da medsebojno uskladijo svoje letne in srednjeročne plane v smislu teh stališč in sklepov ter z namenom, da se dosežejo z družbenega vidika optimalne rešitve, ki ustrezajo sedanjim ekonomskim zmožnostim, zagotavljajo dolgoročne družbene potrebe in humane pogoje življenja in dela; — da se čimprej samoupravno organizirajo v skladu s svojimi samoupravnimi akti, da bi lahko v polni meri prevzele naloge, ki izhajajo iz njihovega položaja v samoupravnem sistemu; — da usmerjajo svoio dejavnost za doseganje ciljev, izraženih v teh 'stališčih in sklepih, in da na osnovi skupno dogovorjenih programov podružbljanja in komunalnega urejanja zemljišč in razvijanja družbeno usmerjene stanovanjske graditve združujejo sredstva; — da dajo pri snovanju stanovanjske politike ustrezno mesto prenovi, obstoječih naselij in starih mestnih jeder in tako zmanjšajo pritisk na nove stanovanjske in zemljiške površine ter dosežejo stabilnost objektov in higiensko sanitarno sanacijo; — da pri planiranju in izvajanju melioracij in komasacij posvetijo več skrbi kompleksni ureditvi pogojev dela in življenja občanov v vaških naseljih; — da se v okviru uresničevanja svojih planov bolj vključijo v napore za oblikovanje večjih kompleksov družbenih zemljišč in združenih zemljišč kmetov. 5. Drugim interesnim skupnostim in organizacijam združenega dela: ' — da izdelajo dolgoročne projekcije razvoja svojih dejavnosti in jih uskladijo s prostorskimi možnostmi in razvojnimi plani drugih organizacij in skupnosti ter sprejetimi pretorskimi dokumenti; — da svoja investicijska vlaganja usmerjajo predvsem v dopolnitev strukture-stanovanjskih sosesk z namenom. da bi se te lahko organizirale v samostojne krajevne skupnosti in da bi se ustvarili ustrezni pogoji za boljše zadovoljevanje potreb občanov. 6. Univerzam, visokošolskim zavodom, drugim izobraževalnim in raziskovalnim institucijam: — da vključijo v programe izobraževanja vidike družbenega in prostorskega planiranja ter izvajanje in kontrolo planov. V učne programe naj čimprej vnesejo zlasti tiste elemente, ki so nujno potrebni za novi samoupravni sistem planiranja in odločanja; — da na osnovi dolgoročnih raziskovalnih programov načrtno pristopijo k vzgoji kadrov in oblikovanju raziskovalnih skupin na raziskovalno delo na tem področju. 7. Poslovnim bankam: — da s svojo politiko kreditiranja in usmerjanja sredstev podpro samoupravne interesne skupnosti in komunalne organizacije združenega dela pri pridobivanju stavbnih zemljišč in komunalnem urejanju fe-teh z ugodnejšimi obrestmi in daljšimi odplačilnimi roki; — da z ugodnejšimi kreditnimi pogoji in ustrezno notranjo organizacijo bank podpirajo stanovanjsko varčevanje in pri tem zlasti podpirajo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, nakup etažnih stanovanj in stanovanjsko zadružništvo. St. 350-18/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 198. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične reke Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o grobiščih in grobovih borcev Razglaša se zakon o grobiščih in grobovih borcev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 in na seji Zbora občin dne 22. februarja 1978. St. P 0100-240/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o grobiščih in grobovih borcev 1. člen Grobišča in grobovi borcev na območju SR Slovenije se varujejo, urejajo in vzdržujejo tako, da se padlim in v vojni umrlim borcem izkazuje spoštovanje ter da se ohrani trajen in viden spomin na njihove žrtve. Grobišča in grobovi borcev so kot pomembni zgodovinski objekti pod posebnim družbenim varstvom. 2. člen Za grobišča in grobove borcev se po tem zakonu štejejo grobišči, kostnice, grobnice in grobovi borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih do-brovoljcev iz vojn v letih 1912 do 1918, pripadnikov biv- še jugoslovanske vojske, padlih v boju s sovražnikom, jugoslovanskih vojnih ujetnikov, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne in iz prejšnjih vojn kakor tudi predvojnih revolucionarjev — žrtev političnega nasilja ter žrtev sovražnega delovanja'- zoper varnost države oziroma ustavno določeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. Za grobišča in grobove borcev se štejejo tudi s spominskimi znamenji označena grobišča in grobovi borcev, iz katerih so ;bili posmrtni ostanki padlih ali v vojni umrlih borcev prekopani in preneseni v drug kraj. 3. člen Grobovi morajo biti označeni s spomeniki ali drugimi nagrobnimi spominskimi znamenji, na katerih so vpisani podatki o padlih in v vojni umrlih borcih, ali z napisi, da so v grobovih pokopani neznani borci. 4. člen Za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev skrbi občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Ta organ skrbi tudi za urejanje pravnih razmerij, ki zadevajo grobišča in grobove borcev. S samoupravnim sporazumom, sklenjenim med občinsko skupščino in krajevno skupnostjo ali organizacijo združenega dela, se lahko pozamezna grobišča in grobovi borcev izroče v varstvo, urejanje in vzdrževanje krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela. Občinske skupščine, organizacije združenega dela, krajevne , skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva in šole ter zavodi za spomeniško varstvo se lahko z družbenim dogovorom dogovorijo za skupno varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev. Občinski upravni organ, pristojen za vprašanja brocev NOV in vojaških invalidov oziroma krajevna skupnost ali organizacija združenega dela pripravi program varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov borcev, ki ga najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme občinska skupščina. 5. člen Posmrtnih ostankov padlih in v vojni umrlih borcev, ki so pokopani v urejenih in vzdrževanih grobovih ali v grobnicah, označenih s spomeniki ali z drugimi nagrobnimi spominskimi znamenji, se ne sme prekopavati. Izjemoma se lahko posmrtni ostanki borcev, ki so pokopani v posameznih grobovih, zberejo in pokopljejo na sedanjih ali na novo urejenih skupnih grobiščih, če to zahteva smotrnejša ureditev in vzdrževanje grobov borcev. O prekopu posmrtnih ostankov borcev v skupna grobišča in grobove in o večjih preureditvah grobišč in grobov borcev odloča občinska skupščina, na območju katere ležijo posmrtni ostanki. Preden občinska skupščina odloči o prekopu ali preureditvi grobov borcev, mora dobiti privolitev svojcev padlega ali v vojni umrlega borca in mnenje Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 6. člen O grobiščih in grobovih borcev se vodi evidenca in hrani dokumentacija. Za območje občine vodi evidenco in hrani dokumentacijo občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, za območje Socialistične republike Slovenije pa Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Evidenca in dokumentacija morata biti urejeni v enem letu po uveljavitvi tega zakona. 7. člen Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov predpiše v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona navodilo o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o vsebini in načinu vodenja evidence in zbiranja ter hrambe dokumentacije o grobiščih in grobovih borcev. 8. člen Občinske skupščine morajo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona urediti pravna razmerja in zemljiškoknjižno stanje grobišč in grobov borcev. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26-239/73) in odlok o tem, katera grobišča borcev narodnoosvobodilne vojne in žrtev fašističnega tgrorja so posebnega zgodovinskega pomena in imajo značaj kulturnega spomenika (Uradni list SRS, št. 37-434/74). 10. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-16/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 199. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih Razglaša se zakon o spremembi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 in na seji Zbora občin dne 22. februarja 1978. St. P 0100-237/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih 1. člen V 10. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, 39-461/74) se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. a) davek iz osebnega dohodka delavcev, b) davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji.« 2. člen Ta zakon začne veljati 1. marca 1978. St. 402-24/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 200. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 in na seji Zbora občin dne 22. februarja 1978. St. 0100-238/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks /1. člen V 2. členu zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS. št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73, 4-29/74, 13-90/74, 39-466/74, 29-1449/75, 5-181/76, 15-652/76 in 31-1396/76) se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: 3. člen Ta zakon začne veljati 1. marca 1978, obveznost plačevanja davka po tem zakonu pa velja do 31. decembra 1978. St. 422-10/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 201. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978 Razglaša se zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 in na seji Zbora občin dne 22. februarja 1978. St. P 0100-239/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. Z A K d) N o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978 1. člen V zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1978 znašajo in se razporedijo: 8.321,790.000 — za republiške potrebe — za nove in prenesene obveznosti — za tekočo proračunsko rezervo — za prispevek federaciji 3.982,067.902 945,064.793 28,257.305 3.366,400.000 Pregled prihodkov republiškega proračuna za leto 1978 in njihova 'razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1978, ki je sestavni del tega zakona. 2. člen »Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 1 %«. Dosedanje besedilo tega člena postane nov drugi odstavek. 2. člen V 1. in 2. členu sc besedilo »da]vek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« nadomesti z besedilom »davek iz osebnega dohodka delavcev«. Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-60/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1978 A. PRIHODKI Klasifikacijska številka Znesek oblika podobljka Prihodki podoblika oblika prihodka prihodka prihodka prihodka Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka n Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1.080,000.000 12 120 Republiški davek iz osebnega dohodka 585,609.000 / 121 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 700,300.000 26 Davek iz skupnega dohodka občanov 20,000.000 Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz oseb- . nega dohodka 2.335,909.000 Vrsta 2 — Davki 21 Temeljni davek od prometa proizvodov 3.653,715.000 22 Posebni republiški davek od 'prometa proizvodov in ocl plačil za storitve 2.057,000.000 27 Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe 11,638.000 Skupaj vrsta 2 — Davki 5.722,353.003 Vrsta 3 — Takse 33 Sodne takse Skupaj vrsta 3 — Takse 13,132.000 13,132.000 Vrsta 5 — Prihodki po posebnih predpisih 51 Denarne kazni 75,156.000 Skupaj vrsta 5 — Prihodki po posebnih predpisih 75,156.000 Vrsta 6 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 611 Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Prihodki od prodaje tiskovin republiškega sekretariata 72,285.505 za notranje zadeve 12,914.235 Ostali prihodki 40,040.260 Skupaj vrsta 6 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 125,240.000 Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1—6) 8.321,790.000 *—Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) 26.347.765 — Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1978 (Uradni list SFRJ, št. 5/73, 21/74 in 37/74) — Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospo- 8,400.000 darskih dejavnosti 37.537 740 Skupaj prihodki 72,285.505 St. 4 - - 1. III. 1978 URADNI LIST SRS Stran 423 E. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska številka Znesek ftazpo- Kazpo-redne r®d.ne skupine skPupdine SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Razporedila podskupina Razporedna skupina 01 GLAVNI NAMEN 01 — DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 4 01-1 Sredstva za redno dejavnost 1.730,415.862 01-2 Sredstva za posebne namene VSEGA GLAVNI NAMEN 01 419,830.508 2.150,246.370 03 GLAVNI NAMEN 03 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 193,122.319 GLAVNI NAMEN 04 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 04-1 Sredstva za obveznosti po odlokih 153,672.582 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 69,801.980 04-3 Sprejete obveznosti po družbenem dogovoru in po pogodbah 25,937.411 04-4 Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 172,868.729 04-5 Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave VSEGA GLAVNI NAMEN 04 11,500.000 433,780.702 06 GLAVNI NAMEN 06 — ZNANSTVENA DEJAVNOST 15,339.700 07 GLAVNI NAMEN 07 — KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST 11,193.966 08 GLAVNI NAMEN 08 — VARSTVO BORCEV NOV IN SOCIALNO VARSTVO 808,775.365 14 14-2 GLAVNI NAMEN 14 — DOPOLNILNA SREDSTVA Dopolnilna sredstva občinam 230,000.000 16 16-1 GLAVNI NAMEN 16 — INTERVENCIJE Intervencije v kinetijstvu 264,655.000 16-2 Intetvencije v prehrani 356,500.000 16-3 Druge intervencije v gospodarstvu na ravni republike 53,253.403 16-4 Obveznosti SR Slovenije iz prenosa neproračunske bilance federacije, zakonske in pogodbene obveznosti VSEGA GLAVNI NAMEN 16 303,413.910 977,322.313 17 17-1 GLAVNI NAMEN 17 — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA ^ Tekoča proračunska rezerva 28,257.305 18 GLAVNI NAMEN 18 — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 18-1 Sredstva rezerv SR Slovenije 57,851.960 18-2 Odplačilo kredita, najetega za financiranje obveznosti do federacije ža leto 1977 49,000.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 18 I06;851.960 19 GLAVNI NAMEN 19 — SREDSTVA SR SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE OBVEZNOSTI DO FEDERACIJE 3.366,400.000 SKUPAJ 8.321,790.000 202 Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in drugega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov V SR Sloveniji •1. člen S tem -odlokom se v skladu z sistemom družbenega planiranja uvaja obvezna priprava prostorskih planov občin, Obalne skupnosti Koper, Mesta Ljubljane in SR Slovenije. Prostorski plani iz prejšnjega odstavka se pripravijo za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. Priprave za sprejemanje prostorskih planov začno takoj po uveljavitvi tega odloka. 2. člen Skupščine občin, Obalne skupnosti Koper in mesta Ljubljane sprejmejo odloke o pripravljanju svojih prostorskih planov, samoupravne organizacije in skupnosti pa sprejmejo sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane. 3. člen Skupščine občin, Obalne skupnosti Koper, mesta Ljubljane ih SR Slovenije lahko s svojim odlokom o pripravljanju prostorskih planov ali s posebnim odlokom sprejmejo na začetku pripravljanja prostorskih planov smernice. 4. člen Izvršni sveti skupščin občin, Obalne skupnosti Koper, mesta Ljubljane in SR Slovenije določijo delovne programe za pripravljanje prostorskih planov svojih družbenopolitičnih skupnosti najkasneje do 15. marca 1978. 5. člen Izvršni sveti skupščin občin, Obalne skupnosti Koper in mesta Ljubljane predložijo udeležencem prostorskega planiranja predloge dogovorov, o temeljih prostorskih planov za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v skladu z delovnim programom najkasneje do 31. oktobra 1978. 6. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži udeležencem prostorskega planiranja osnutek dogovora o temeljih prostorskega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v skladu z delovnim programom najkasneje do 31. junija 1978 in predlog tega dogovora najkasneje do 31. oktobra 1978. 7. člen Skupščine občin, Obalne skupnosti Koper in mesta Ljubljane sprejmejo prostorske plane za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v skladu z delovnim programom najkasneje do 31. decembra 1979. 8. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži v skladu z delovnim programom Skupščini SR Slovenije do junija 1979 osnutek prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000, predlog prostorskega plana pa v treh mesecih po obravnavi osnutka prostorskega plana v Skupščini SR Slovenije. . člen Pri pripravljanju prostorskih planov iz 1. člena tega odloka uporabljajo vsi udeleženci začasno skupno obvezno metodologijo in začasne skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem v soglasju z republiškim sekretarjem za urbanizem do 15. marca 1978. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ijstu SRS. Št. 350-21/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. ' Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 203. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1978 I . V letu 1978 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotovljena proračunska sredstva, 'financirajo uporabniki sami. Ta raziskovanja so: 9. Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3) 16. Spremembe v stanju obrtniških organizacij (Obrt-1) 17. Vključevanje učencev v gospodarstvo (Obrt-2) 18. Obrtne dejavnosti, ki jih opravljajo občani samostojno s svojimi sredstvi (Obrt-3) 19. Investicije v komunalne naprave, tedatki za komunalne storitve (K-l) 20. Komunalne organizacije (K-3) 44. Stanovanjski pogoji gospodinjstev (APP/d) Če uporabniki ne zagotove finančnih sredstev za posamezno v tej točki navedeno raziskovanje, se tako raziskovanje ne bo izvajalo. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 05-4/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. NAČRT STATISTIČNIH RAZISKOVANJ SR SLOVENIJE V LETU 1978 Zap. št. Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA PREBIVALSTVA 1. Rojstva (DEM-1) Osebna matična številka obča- Matični uradi 3. v mesecu 30. 6. (dopolnitev k zveznemu na, državljanstvo otroka, oseb-raziskovanju) na matična številka matere, državljanstvo matere, osebna matična številka očeta, državljanstvo očeta, ali je otrok prijavljen v občinski register stalnega prebivalstva. 2. Smrti (DEM-2) Osebna matična številka obča- Matični uradi (dopolnitev k zveznemu na, državljanstvo, priimek in raziskovanju) ime zakonca, osebna matična številka in rojstni datum zakonca. 3. Sklenjene zakonske zveze Osebna matična številka ženi- Matični uradi. (DEM-3) na, državljanstvo, osebna ma- (dopolnitev k zveznemu tična številka neveste, držav- raziskovanju) Ijanstvo. 4. Razveza zakonske zveze Osebna matična številka moža, Matični uradi (RB-1) osebna matična številka žene. (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 5. Priznanje očetovstva in Osebna matična številka, kraj Matični uradi, posvojitev otroka dogodka, vpis v rojstno ma- občinsko sodišče (DEM-la) tično knjigo, datum vpisa za- (republiško raziskovanje) znambe, datum dogodka, pri- imek in ime otroka, datum rojstva, spol, stalno prebivali-. ■ šče, priimek in ime očeta, osebna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime matere, osebna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojitelja, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojiteljice, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče, kdo so posvojitelji. 6. Spremembe priimkov in Prejšnji priimek in ime, rojst- Pristojni organi sproti imen ni datum, spol, osebna matič- notranje uprave (republiško raziskovanje) na številka, novi priimek in ime, datum spremembe. 3. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 30. 6. 15. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 30. 6. \ Zap. št. Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave 7. Selitveno gibanje Naselje, ulica in hišiia števil- Matični prebivalstva (SEL-1) ka, občina, kjer sč občan pri- prijavni uradi (republiško raziskovanje) javlja oziroma Odjavlja, osebna matična številka (OMS); priimek in ime občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja; priimek, ki ga je imel ob rojstvu; priimek in ime očeta, dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivališče in vzrok selitve: priimek in ime osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje. 8. Mesečni pregled o gibanju in stanju stalnega prebivalstva (SEL-4) (republiško raziskovanje) Prijave, odjave, živorojeni in Matični umrli po vrsti spremembe; re- prijavni uradi kapitulacija 0 gibanju stalnega prebivalstva na Območji! prijavnega urada. 3. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 10. v mešecu 9. Kadrovska evidenca v SRIdentifikacijski podatki, stro- Temeljne orga-Sloveniji (KE-1, KE-2, kovna in šolska izobrazba ter nizkCije ždruže-KE-3' poklic in delovno mesto, vršte riOga dela. druge (republiško raziskovanje) in število funkcij, odlikovanja oirganizafcije in in pohvale, specialna usposob- skupnosti ter Ijenost in pripravljenost obča- občinske skupščine na za delo na strokovnem in družbenopolitičnem področju (sprotno vodenje evidence za vse nove kadre in vnašanje spremgfhtoj. STATISTIKA DELA temeljne sproti organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma skupnosti 7. v mesecu, občinske skupščine 15. v mesecu 10. Osebtii dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (republiško raziskovanje) 11. Družbena prehrana (RAD-DRP) (republiško raziskovanje) Osebni dohodki ih število zaposlenih za 217 poklicev glede na delovne izkušnje in kvalifikacijo. Družbena prehrana v organizacijah glede na število in vrsto obrokov ter obliko organiziranosti. Temeljne organi- 20. 4. zacije združenega dela in njihove teritorialno ločene enote v sestavi, druge organizacije oziroma skupnosti Temeljne orga- 25. 5. nizacije združenega dela Oziroma skupnosti 15. 9. 15. 9. STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC 12. Odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, za katere se uveljavlja premija (Dop. TRG-31, Dop. TRG-33) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 13. Input-output tabela za SR Slovenijo — medsebojni odnosi v sloVČtt-skem gospodarstvu v letu 1976 (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Polletni odkup in prodaja kmetijskih pridelkov — pre-mirane količine, njihova vrednost brez premije in s premijo. Dopolnitev metodologije in izdelava tabel za 50 sektorjev, sestav« tabel po stalnih cenah-, cenah kupceV ih UVozrte matrike. Organizacije 20. 2. združenega dela 20. 8. registrirane za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov Iz zbranega gradiva raziskovanja PB-ll iri ostalih raziskovanj 1. 3. 10. 9. december 1978 Zap. št. Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA INDUSTRIJE 14. Prognoza organizacij Pričakovan obseg industrijske Izbrane organi- združenega dela v indu- proizvodnje v mesecu in pro- zacije združene- striji (KT-1) blematika k spremembam v ga dela v indu- (republiško raziskovanje) proizvodnji. striji 15. Problematika industrij- Vrednost proizvodnje in pro- Temeljne organiza-skih organizacij zdru- daje na domačem in tujem tr- cije združenega ženega dela (Ind-l/pp) žišču, izvoz, uvoz reprodukcij- dela in njihove teri- (republiško raziskovanje) skega materiala in investicij- torialno ločene enote ske opreme, problematika pro- v sestavi oz. druge izvodnje. organizacije v indu- striji STATISTIKA OBRTI 20. v mesecu 25. 4. 25. 7. 25. 10. 26. v mesecu 31. 5. 31. 8. 30. 11. 16. Spremembe v stanju Število organizacij in polletne Občinske obrtniških organizacij spremembe za organizacije skupščine (Obr-1) združenega dela v obrti in ob- (republiško raziskovanje) čane, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi. 15. 1. 3. 3. 5. 7 5. 9. 17. Vključevanje učencev v Število učencev v organizaci- Občinske gospodarstvo (Obrt-2) jah združenega dela obrti in skupščine (republiško raziskovanje) pri občinah, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi, spremembe ob polletju. 18. Obrtne dejavnosti, ki jih Zaposleni po strokah in kvali- Občinske opravljajo občani samo- fikacijah. skupščine stojno s svojimi sredstvi (Obrt-3) (republiško raziskovanje) 20. 1. 11. 4. 20. 7. 10. 10. 5. 4. 5. 7. STATISTIKA . KOMUNALE ^ - 19. Investicije v komunalne Investicije po virih sredstev, Komunalne 20. 3. 20. 6. naprave, izdatki za ko- namenu porabe, izdatki občin skupnosti občin munalne storitve in mest za kolektivne komu- (K-l) nalne storitve. (republiško raziskovanje) 20. Komunalne organizacije Osnovna sredstva, investicije Komunalne (K-3) v osnovna sredstva, zaposleni 'organizacije (republiško raziskovanje) po kvalifikacijah, tarife za komunalne storitve. STATISTIKA GRADBENIŠTVA IN STANOVANJ 21. Individualna gradnja stanovanj (Gradb-U b) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Dograjena stanovanja v indi- Občinske vidualni režiji, nedokončana skupščine stanovanja, komunalno urejeno zemljišče (polletno poročilo). 22. Indeks gradbenih stro- Stroški gradbenih in obrtnih Izbrane organi-škov (ITG) del po pozicijah. zacije združe- (republiško raziskovanje) nega dela v obrti in gradbeništvu STATISTIKA PROMlETA IN ZVEZ 10. 4. 20. 7. 20. 1. 10. 4. 10. 10. 5. 7. 10. 8. 10. 2. 1. 6. 1. 12. 23. Problematika o javnem prometu (SAM-11, priloga) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 24. Tovorni in notniški promet (Prom-2el-l) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Izkoriščanje prevoznih sredstev. zmogljivost ob prometnih konicah, investicije, stroški in cene. Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu. Organizacije 15. 1. 30. 1. združenega dela 10. 4. 30. 4. v javnem pro- 10. 7. 30. 7. metu 10. 10. 30. 10 Železniško 30. v 15. v gospodarstvo mesecu naslednjem Ljubljana mesecu Zap. St. Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave 25. Požtne storitve (PTT/M-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 26. Promet potnikov z vlaki, letali, ladjami (SŽ-3, SP-2, SV-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 27. Promet žičnic (Prom/Ži-1, 2) (republiško raziskovanje) STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA 28. Turistične zanimivosti (TU-2) (republiško raziskovanje) STATISTIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 29. Vpis študentov (SV-20) (dopolnitev k zveznemu ■ raziskovanju) 30. Diplomanti (ŠV-50) (dopolnitev k zveznemu raziskovanj u) 31. Doktorji znanosti (SV-70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanj u) 32. Diplomanti podiplomske stopnje (ŠV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 33. Vpis študentov na visokošolske temeljne delovne organizacije (VŠ-22) (republiško raziskovanje) 34. Izobraževanje v organizacijah združenega dela (RAD-IZ) (republiško raziskovanje) 35. Stipendisti (RAD-10 A) (republiško raziskovanje) 1 36. Podaljšano bivanje učencev osnovne šole (S-OK/1) (republiško raziskovanje) Vrste pošiljk, telefonske in Združeno PTT 22. v 5. v telegrafske storitve, zaposleni, podjetje mesecu naslednjem dohodki. mesecu Potniki v rednem in maloob- Carinarnice 10. v 30. v mejnem prometu, ki so pri- mesecu mesecu speli ali odšli. Prepeljane osebe, dohodki in Upravljale! žičnic 10. 1. 30. 1. izkoriščenost žičnic. 10. 4. 30. 4. 10. 7. 30. 7. 10. 10. 30. 10. Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek od prodanih vstopnic! Izbrani turistični objekti 5. v mesecu 18. 1. 18. 4. 18. 7. 18. 11. Osebna matična številka študenta, podatki o strokovni izobrazbi staršev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev študenta ob delu. Študenti visokošolskih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij ob vpisu 25. 3. v naslednjem letu Osebna matična številka diplomanta, podatki o strokovni in šolski izobrazbi staršev ali vzdrževalcev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev diplomanta ob delu. Študenti visokošolskih tozdov oziroma delovnih organizacij ob diplomi 27. 3. naslednje leto Osebna matična številka doktorjev znanosti, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi. Doktorji znanosti ob prijavi 10. 2. naslednje leto Osebna matična številka diplomanta podiplomske stopnje, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi. Diplomanti podiplomske stopnje ob diplomi 10. 3. naslednje leto Študentje po načinu študija, letnikih, spolu, vpis na podiplomsko stopnjo, absolventi s statusom, študenti prvega letnika. po prejšnji šolski izobrazbi, novovpisani študentje. Visokošolski tozdi oziroma delovne organizacije 15. 10. 30. 10. Podatki o organiziranju in izvajanju izobraževanja v organizacijah združenega dela, o vrsti, načinu in trajanju izobraževanja ter o udeležencih. Temeljne organizacije združenega dela 31. 8. 30.10 Podatki o dajalcih in uporabnikih štipendij, vrsti šole, letu šolanja, višini' mesečne štipendije, kadrovske štipendije iz združenih sredstev, podatki o vzdrževalcu štipendista. Dajalci štipendij 31. 12. 30. 4. naslednje leto Podatki o oddelkih podaljšanega bivanja, učencih v podaljšanem bivanju, trajanje bivanja, zaposlenosti staršev, poprečnih mesečnih stroških Osnovne šole, vzgojnovarstvene organizacije, organizacije za usposabljanje 15. 6. 20. 9. za učenca, prostorih, prehrani. kvalifikacijski strukturi učiteljev, ki vodijo oddelke podaljšanega bivanja. St. 4 — 1. III. 1978 URADNI LIST SRS Stran 429 Raziskovanje Vsebina Podatke mora kdo dati kdaj Prvi rezultati obdelave 37. Sole in enote za odrasle (S-Od) (republiško raziskovanje) STATISTIKA TELESNE KULTURE 38. Telesna vzgoja v šolah in vzgojno varstvenih zavodih (TK-1 A, B in 1 C) (republiško raziskovanje) 39. Športno rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela (TK-3) (republiško raziskovanje) 40. Šolanje kadrov za telesno kulturo (TK-4) (republiško raziskovanje) / 41. Delo dispanzerjev in ambulant za zdravstveno varstvo športnikov (TK-5) (republiško raziskovanje) 42. Dejavnosti organizacij za telesno kulturo (FK-1) (republiško raziskovanje) STATISTIKA POTROŠNJE 43. Stanovanjski pogoji gospodinjstev (APP/d) (republiško raziskovanje) DRUŽBENOPOLITIČNA STATISTIKA 44. Zbiranje in poraba samoprispevkov (republiško raziskovanje) STATISTIČNA DOKUMENTACIJA 45. Register teritorialnih enot (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) SPREMLJANJE KLJUČNIH NALOG URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA 46. Minimum kazalcev razvoja (MK) (republiško raziskovanje) a) gospodarske dejavnosti b) družbene dejavnosti in skupnosti 47. Raziskava o inovacijski dejavnosti (republiško raziskovanje) Podatki o izobraževanju odra- Vzgojnoizobraže-slih na osnovnih šolah po za- valne in druge konu o poklicnem izobraževa- organizacije, nju, srednjih šolah; udeleženci ki se ukvarjajo šolanja, uspešnost izobraževa- z izobraževanja, podatki o učiteljih v šo- njem odraslih lah za odrasle. Podatki o učencih, učiteljih in Visoke in višje pouku telesne vzgoje, zdravni- šole, osnovne in ških pregledih, športni dejav- srednje šole, nosti in aktivnosti, šolskih vzgojno varstve-športnih društvih. ni zavodi . Podatki o športno rekreacijski Izbrane organi-dejavnosti zaposlenih, organi- zacije združene-zaciji, razvitosti, oblikah in fi- ga dela nanciranju. Podatki o študentih, učiteljih šole in šolski telesne kulture, šolanju in do- centri, ki izo-seženih kvalifikacijah. bražujejo stro- kovni kader Podatki o zdravnikih, pregle- Športni dispan-danih športnikih in delu. zerji in ambu- lante Podatki o članih, športnih pa- Organizacija za nogah in kadrih, finančnem telesno poslovanju. kulturo Razdelitev stanovanjskih stro- Izbrana škov (stanarine, obratovalni gospodinjstva stroški, stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja za razne vrste uporabnikov stanovanj). Območje, datum, obdobje,na- Občinske skup-men uredbe, način odločitve, ščine, krajevne zbrana sredstva, stopnje pla- skupnosti čevanja, učinki, zgrajeni objekti. Spremembe in preimenovanja Občinske naselij, imenovanje in preime- skupščine novanje ulic, spremembe _ v oštevilčenju hiš; novooštevilče-ne hiše in njihova pripadnost statističnemu okolišu, teritorialne spremembe pri krajevni skupnosti. * Za gospodarske dejavnosti do- Temeljne polnitev in ažuriranje podat- organizacije kov, zbranih v letu 1977, za združenega dela, družbene dejavnosti podatki druge organiza-1975—1980 o zaposlenih, do- cije oziroma hodku in njegovi delitvi, in- skupnosti vesticijah ipd. Priprava metodologije in po- Izbrane enote v skusno raziskovanje inovacij- gospodarstvu ske dejavnosti. in družbenih dejavnostih 31. 8. 20. 9. 9. 1. 17. 6. 13. 1. 3. 2.. 10. 1. 6. 1. 25. 2. december 31. 12. sproti 28. 2. 29. 4. 26. 12. 21. 2. 20. 9. 17. 3. 8. 5. 27. 1. 3. 2. 25. 8. v II. polletju 1979 15. 3. 20. 5. 20. 11. 204. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/ 75),69., 70. tretjega odstavka 243. člena in prvega in šestega odstavka 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, II. točke odloka O ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij (Uradni list SRS, št. 27-1335/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o soglasju k samoupravnim sporazumom in statutom visokošolskih organizacij Daje se soglasje k določbam samoupravnih sporazumov o združevanju visokošolskih temeljnih organizacij v visokošolske delovne organizacije, določbam statutov visokošolskih temeljnih organizacij in statutom visokošolskih delovnih organizacij, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo SR Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa, in sicer: I. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO, UNIVERZA V LJUBLJANI: 1. samoupravni sporazum o združevanju v visokošolsko delovno organizacijo Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Univerze v Ljubljani, 2. statut visokošolske delovne organizacije Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Univerze v Ljubljani, 3. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela farmacija, 4. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela kemija in kemijska tehnologija, 5. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela fizika, 6. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela matematika in mehanika, 7. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela montanistika, 8. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela tekstilna tehnologija, kateri so bili sprejeti na referendumih delavcev in študentov 17. in 19. oktobra 1977. II. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, UNIVERZA V LJUBLJANI * 1. samoupravni sporazum o združitvi v visokošolsko delovno organizacijo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, 2. statut visokošolske delovne organizacije Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 3. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela za agronomijo, 4. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela za veterinarstvo, 5. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela za biologijo, 6. statut temeljne organizacije združenega dela za gozdarstvo, 7. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela za lesarstvo, 8. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela za živilsko tehnologijo, 9. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela za živinorejo, ki so bili sprejeti na referendumih delavcev in študentov 6, in 8. decembra 1977. III. STATUT EKONOMSKE FAKULTETE »BORISA KIDRIČA« V LJUBLJANI, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov fakultete 17. in 19. oktobra 1977. IV. STATUT AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov akademije dne 21. decembra 1977. Št. 022-97/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 205. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora Združenega dela in Zbora občin dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da na zahteve temeljnih organizacij združenega dela z nekrito izgubo odloča o voku za izplačevanje z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov I Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da na zahtevo temeljne organizacije združenega dela, ki je'v zaključnem računu izkazala nekrito izgubo, v skladu z drugim odstavkom 16. člena zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ. št. 58/76. 20/77 in 5/78), lahko določi rok, do katerega sme temeljna organizacija izplačevati akontacije osebnih dohodkov nad zneski z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov. O zahtevah iz prejšnjega odstavka odloča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog .posebne komisije. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št, 023-135/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 206. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) ter 65. in 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične 'republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22, februarja 1978 sprejela ODLOK o izvolitvi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije Za sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvolita: Vladimir Rijavec, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani, ki mu z dnem izvolitve preneha dolžnost sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; Janez Šlibar, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki mu z dnem izvolitve preneha dolžnost sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Št. 111-13/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 207. Na podlagi 28. alinee 335, člena in 6, alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 29., 31. in 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) in 75. čleha Zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRŠ, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o izvolitvi dveh sodnikov Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki imata lastnost delavca v združenem delu v sodišču Za sodnika Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki imata lastnost delavca v združenem delu v sodišču, se izvolita: Janez Gruden, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki rhu z dhem izvolitve preneha dolžnost sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani; Šaša PleVel-Tešenji, strokovni sodelaveč-tajnik Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije. Št. 111-115/78 Ljubljana, dhe 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijin Brfecfelj 1. r. 208. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne ife. februarja 1978 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika Okrožnega sodišča v Kranju Za predsednika Okrožnega sodišča v Kranju se znova izvoli: Franc Korošec, predsednik Okrožnega sodišča v Kranju. Št. 111-34/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 209. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani Za sodnici Okrožnega sodišča v Ljubljani se znova izvolita: Mira C e p u d e r, sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani in Nada Š v a 1, sodnica Okrožnega Sodišča v Ljubljani. Št. 111-14/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike SlbvCnije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 210. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alirtee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela v ODLOK o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se znova izvolita: Anton Metlika, sodnik Okrožnega sodišča v Celju in Judita T r e b a r, sodnica Okrožnega sodišča v Celju. Št. 111-15/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 211. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 196. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Celju Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se izvoli: Srečko Uršič, sodnik Občinskega sodišča v Celju. Št. 111-15/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 212. Na podlagi 335. člena in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11, alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 43. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74) je Skupščina Socialistične republike Slo- venije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju člana upravnega odbora sklada Borisa Kidriča Daje se soglasje k sklepu 10. seje skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, s katerim je bil imenovan za člana upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča dr. Tine Lah, redni univerzitetni profesor na Visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru. Št. 111-5/78 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 213. Na podlagi 13. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor 1. člen Zaradi preprečevanja ribezove rje oziroma me-hurjevke zelenega bora (Cronartium ribicola Fisch) je prepovedano gojiti ribez in saditi zeleni bor v istih območjih. Zračna razdalja med območji, v katerih se goji ribez (Ribes spp.), in območji, v katerih so rastline zelenega bora (Pinus strobus), mora znašati najmanj dva kilometra. 2. člen Območja, na katerih se sme gojiti ribez in območja, na katerih se lahko sadi zeleni bor, določi z odlokom občinska skupščina. Občinska skupščina lahko določi, da se sme na določenem območju občine gojiti le ribez ali saditi le zeleni bor. Občinska skupščina izda odlok iz prejšnjega od-v stavka na predlog strokovnih kmetijskih in gozdarskih organizacij in po poprejšnjem posvetovanju s prizadetimi kmetijskimi in gozdnogospodarskimi organizacijami združenega dela. Zračno razdaljo iz drugega odstavka 1. člena določi za obmejna območja med več občinami občinska skupščiha na predlog strokovnih in drugih organizacij združenega dela iz območja vseh prizadetih občin. 3. člen Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo oziroma mehurjevko zelenega bora (Cronartium ribicola Fisch) in so na območju, ki je dovoljeno le za gojitev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obdelati, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena. Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjo in so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora, je treba izkopati in sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena. 4. člen Občinska skupščina izda odlok iz 2. člena te uredbe v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 36-243/67). 6. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-53/78 Ljubljana, dne 21. februarja 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 214. Na podlagi 23. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/ 76, 23/76, 31/76, 12/77 in 24/77) in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) objavlja Republiški sekretariat za finance dopolnitev PREGLEDA stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77 in 18/77) 1. Naslov pregleda se spremeni tako, da se glasi: »Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka za leto 1978 in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v obdobju začasnega financiranja v letu 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov.« 2. V poglavju I. se za točko 1. doda nova točka l.a, ki se glasi: »l.a Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so: Občina Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev Prispevki za samoup. int. skup. (iz stolpca 10 pregleda pod 1) Skupaj (2+3+4) Zbirne stopnje davkov in prispevkov po domicilu delavcev za čas po 1. 3. 1978 (2+3+11 iz pregleda pod 1) 1 2 3 4 5 6 Ajdovščina i 0,50 27,72 29,22 8,76 Brežice i — 31,21 32,21 10,45 Celje i — 31,76 32,76 10,20 Cerknica i 0,50 29,48 30,98 9,49 Črnomelj i 0,50 31,87 33,37 11,12 Domžale i — 28,43 29,43 7,66 Dravograd i 0,50 30,43 31,93 9,79 Gornja Radgona i 0,50 31,04 32,54 10,64 Grosuplje i 0,50 30,12 31,62 9,65 Hrastnik i 0,50 31,67 33,17 11,20 Idrija i 0,50 30,72 32,22 10,31 Ilirska Bistrica i 0,50 30,66 32,16 10,84 Izola i 0,50 31,24 32,74 12,18 Jesenice i 0,50 30,03 31,53 9,89 Kamnik i 0,50 31,51 33,01 11,04 Kočevje i 0,50 31,51 33,01 11,04 Koper i 0,50 31,24 32,74 12,18 Kranj i — 28,85 29,85 10,21 Krško i 0,50 32,37 33,87 12,02 Laško i 0,50 29,80 31,30 8,17 Lenart i 0,50 31,39 32,89 10,74 Lendava i 0,50 31,32 32,82 11,07 Litija i 0,50 32,05 33,55 12,02 Lj. Bežigrad i 0,50 30,42 31,92 10,30 1 2 3 4 5 6 Lj. Center i 0,50 30,42 ’ 31,92 10,30 Lj. Moste-Polje i 0,50 30,42 31,92 10,30 Lj. Šiška i 0,50 30,42 31,92 10,30 Lj. Vič-Rudnik i 0,50 30,42 31,92 10,30 Ljutomer i 0,50 30,66 32,16 10,41 Logatec i 0,50 29,66 31,16 9,25 Maribor i ' 30,35 31,35 9,87 Metlika i 0,50 31,00 32,50 10,25 Mozirje i 0,50 32,00 33,50 9,52 Murska Sobota i 0,50 31,84 33,34 11,59 Nova Gorica i 0,50 30,52 32,02 11,63 Novo mesto i 0,50 32,81 34,31 12,06 Ormož i 0,50 32,40 33,90 10,22 Piran i 0,50 31,24 32,74 12,18 Postojna i 0,50 29,62 31,12 10,72 Ptuj i 0,50 29,62 31,12 9,94 Radlje ob Dravi i 0,50 32,04 33,54 11,54 Radovljica i — 29.66 30,66 10,32 Ravne na Koroškem i — 31,72 32,72 10,61 Ribnica i 0,50 32,59 34,09 12,47 Sevnica i — 30,41 31,41 9,65 Sežana i 0,50 29,80 31,30 9,88 Slov. Gradec i — 30,41 31,41 9,87 Slov. Bistrica i 0,50 31,87 33,37 10,11 Slov. Konjice i 0,50 32.31 33,81 11,03 Šentjur i 0,50 31,95 33,45 11,24 Škofja Loka i 0,50 28,11 29,61, 9,24 Šmarje i 0,50 31.20 32,70 10,73 Tolmin i 0,50 31,68 33,18 12.85 Trbovlje i 0,50 31.64 33,14 11,23 Trebnje i 0,50 33,09 34,59 12,34 Tržič i 0,50 27,90 29,40 9,06 Velenje i 0,50 31.13 32.63 12,37 Vrhnika i — 30.61 31.61 9.99 Zagorje i 0,50 32,43 33.93 11.90 Žalec i — 32,21 33,21 10,50 3. V poglavju I., točke 2 se stopnje pod B a), b) veljavnosti stopenj občinskega davka iz osebnega do- in e) v obdobju začasnega financiranja ne uporabljajo. hodka delavcev ie razviden iz občinskih odlokov o 4. Stopnje republiškega davka iz osebnega dohod- davkih občanov. ki so objavljeni ka delavcev se uporabljajo od 1. marca 1978. Pričetek Zap št. Občina Odlok objavljen v glasilu Številka in leto 1 2 3 4 1. Ajdovščina 2. Cerknica 3. Črnomelj 4 Dravograd 5. Gornja Radgona 6. Grosuplje 7. Hrastnik 8. Idrija 9. Ilirska Bistrica 10. Izola 11. Jesenice 12. Kamnik 13. Kočevje 14. Koper 15. Krško 16. Laško Uradno glasilo Uradni list SRS Dolenjski list Medobčinski uradni vestnik Uradne objave Uradni list SRS Uradni vestnik Zasavje Uradni list SRS Primorske novice Primorske novice Uradni vestnik Gorenjske Uradni list SRS Dolenjski list Primorske novice Dolenjski list Uradni vestnik Uradni list SRS 22/76 — 17/76 — 10/77 12/73 — 17/74 — 5/75 — 1/76 — 24/77 6/76 — 3/77 — 3/78 11/74 — 3/75 — 2/76 — 16/77 12/74 — 4/75 — 7/76 — 26/77 — 2/78 29/75 — 14/76 — 24/77 2/76 — 13/77 6/77 — 1/78 3/76 — 18/77 10/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 6/73 — 10/74 — 3/75 — 1/76 — 2/78 7/77,'— 24/77 3/76 — 6/77 — 3/78 9/74 — 2/75 — 3/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 5/76 — 5/77 — 32/77 8/74 — 1/75 6/76 — 7/77 — 24/77 St. 4 — 1. m. 1978 URADNI LIST SRS Stran 435 1 2 3 4 17. Lenart Uradni list SRS 29/75 — 6/77 — 24/77 18. Lendava Uradne objave 12/74 — 8/75 — 8/76 — 6/77 — 3/78 19. Litija Uradni list SRS 29/75 — 4/77 — 24/77 20. Ljubljana Bežigrad Uradni list SRS 20/76 — 6/77 — 4/78 21. Ljubljana Moste-Polje Uradni list SRS 29/75 — 6/76 — 6/77 — 4/78 22. Ljubljana Vič-Rudnik Uradni list SRS 14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76 — 5/77 — 3/78 23. Ljutomer Uradne objave 9/76 — 9/77 — 26/77 24. Logatec Uradni list SRS 29/75'— 6/77 — 3/78 25. Metlika Dolenjski list 6/76 — 6/77 — 32/77 26. Mozirje Uradni list SRS 6/77 — 18/77 — 1/78 27. Murska Sobota Uradne objave 12/74 — 15/74 — 4/75 — 6/76 — 26/77 28. Nova Gorica Uradno glasilo ' 2/75 — 2/76 — 4/77 — 10/77 29. Novo mesto Dolenjski list 6/76 — 6/77 — 32/77 30. Ormož Uradni vestnik 2/76 — 17/77 31. Piran Uradne objave 5/77 — 1/78 32. Postojna Primorske novice 3/76 — 18/77 33. Ptuj Uradni vestnik 4/76 — 2/77 — 16/77 34. Radlje ob Dravi Uradni vestnik 3/76 — 16/77 35. Ribnica Dolenjski list 3/76 — 6/77 — 32/77 36. Sežana Primorske novice 2/76 — 18/77 37. Slov. Bistrica Medobčinski uradni vestnik 3/75 — 4/76 — 16/77 38. Slovenske Konjice Uradni list SRS ■ 16/76 — 5/77 — 24/77 39. Šentjur Uradni list SRS 6/76 — 5/77 — 1/78 40. Škofja Loka Uradni vestnik Gorenjske 2/75 — 1/76 — 21/77 41. Šmarje Uradni list SRS 12/76 — 6/77 — 3/78 42. Tolmin , Uradno glasilo 3/75 — 2/76 — 5/77 — 10/77 43. Trbovlje Uradni vestnik Zasavje 3/75 — 1/76 — 12/77 44. Trebnje . Dolenjski list 10/74 — 5/75 — 5/76 — 6/77 — 2/78 45. Tržič Uradni vestnik Gorenjske 1/76 — 21/77 36. Velenje Uradni vestnik. 1/75 — 1/76 — 2/77 — 10/77 47. Zagorje Uradni vestnik Zasavja 10/75 — 13/77 St. 42-9/78 Republiška sekretarka za finance Ljubljana, dne 27. februarja 1978. Milica Ozbič 1. r. 215. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77), izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1. Zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesnokul turne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov* iz osebnega dohodka za leto 1978 in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v obdobju začasnega financiranja v letu 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 4-214/78) v stolpcu 6 pod l.a. Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za davke. in prispevke iz osebnih dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davka in prispevka iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov. 2. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz prve točke te odredbe, posebej za zavezance s 'področij gospodarstva, in posebej za zavezance s področij negospodarstva: Zap. št. Občina Zbirna i stopnja % Prehodni račun za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka pri SDK gospodarstvo negospodarstvo št. računa št. računa 1 2 3 4 5 1. Ajdovščina 8,76 52010-844-001-70008 52010-844-001-80006 2. Brežice 10,45 51620-844-002-70013 51620-844-002-80011 3. Celje 10,20 50700-844-003-70029 50700-844-003-80027 4. Cerknica 9,49 50160-844-004-70034 50160-844-004-80032 5. Črnomelj 11,12 52110-844-005-70055 52110-844-005-80053 6. Domžale 7,66 50120-844-006-70060 50120-844-006-80069 7. Dravograd 9,79 51820-844-007-70076 51820-844-007-80074 8. Gornja Radgona .10,64 51910-844-008-70097 51910-844-008-80095 9. Grosuplje 9,65 50130-844-009-70104 50130-844-009-80102 10. Hrastnik 11,20 52700-844-010-70125 52700-844-010-80123 11. Idrija 10,31 52020-844-011-70130 52020-844-011-80139 12. Ilirska Bistrica 10,84 52210-844-012-70146 52210-844-012-80144 13. Izola 12,18 51400-844-013-70167 51400-844-013-80165 14. Jesenice 9,89 51530-844-014-70172 51530-844-014-80170 15. Kamnik 11,04 50140-844-015-70138 50140-844-015-80186 16. Kočevje 11,04 51300-844-016-70193 51300-844-016-80191 17. Koper 12,18 51400-844-017-70200 51400-844-017-80209 18., Kranj 10,21 51500-844-018-70216 51500-844-018-80214 19. Krško 12,02 51600-844-059-70695 51600-844-059-80693 20. Laško 8,17 50710-844-019-70237 50710-844-019-80235 21. Lenart 10,74 51800-844-020-70242 51300-844-020,80240 22. Lendava 11,07 51920-344-021-70258 51920-844-021-80256 23. Litija ' 12,02 50150-844-022-70263 50150-844-022-80261 24. Ljubljana Bežigrad 10,30 50102-844-024-70284 50102-844-024-80282 25. Ljubljana Center 10,30 50100-844-025-70307 50100-844-025-80305 26. Ljubljana Moste-Polje 10,30 50101-844-026-70312 50101-844-026-80310 27. Ljubljana Šiška 10,30 50104-844-027-70328 50104-844-027-80326 28. Ljubljana Vič-Rudnik 10,30 50103-844-028-70333 50103-844-028-80331 29. Ljutomer 10,41 51930-844-02^-70349 51930-844-029-80347 30. Logatec 9,25 50110-844-023-70279 50110-844-023-80277 31. Maribor . 9,87 51800-844-030-70354 51800-844-030-80352 32. Metlika 10,25 52110-844-033-70375 52110-844-033-80373 33. Mozirje 9,52 52810-844-034-70380 52310-844-034-80389 34. Murska Sobota 11,59 51900-844-035-70396 51900-844-035-80394 35. Nova Gorica 11,63 52000-844-036-70403 52000-844-036-80401 36. Novo mesto 12,06. 52100-844-037-70419 52100-844-037-80417 37. Ormož 10,22 52401-844-038-70424 52401-844-038-80422 38. Piran 12,18 51410-844-039-70445 51410-844-039-80443 39. Postojna 10,72 52200-844-040-70450 52200-844-040-80459 40. Ptuj 9,94 52400-844-041-70466 52400-844-041-80464 41. Radlje ob Dravi 11,54 51820-844-042-70487 51820-844-042-80485 42. Radovljica 10,32 51540-844-043-70492 51540-844-043-80490 43. Ravne na Koroškem 10,61 51830-844-044-70515 51830-844-044-80513 44. Ribnica 12,47 51310-844-045-70520 51310-844-045-80529 45: Sevnica 9,65 51610-844-046-70536 51610-844-046-80534 40. Sežana 9,88 52220-844-047-70557 52220-844-047-80555 47. Slovenj Gradec 9,87 51840-844-050-70583 51840-844-050-80581 48. Slovenska Bistrica 10,11 51810-844-048-70562 51810-844-048-80560 49. Slovenske Konjice 11,03 ' 50720-844-049-70578 50720-844-049-80576 50. Šentjur 11,24 50700-844-051-70599 50700-844-051-80597 51. Škofja Loka 9,24 51510-844-052-70606 51510-844-052-80604 52. Šmarje 10,73 50730-844-053-70627 50730-844-053-80625 53. Tolmin 12,85 52030-844-054-70632 52030-844-054-80630 54. Trbovlje 11,23 52700-844-055-70648 52700-844-055-80646 55. Trebnje 12,34 52100-844-056-70653 52100-844-056-80651 56. Tržič 9,06 51520-844-057-70669 51520-844-057-80667 57, Velenje 12.37 52800-844-058-70674 52800-844-058-80672 58. Vrhnika 9.99 50110-844-060-70702 50110-844-060-80700 59. Zagorje 11,90 52700-844-061-70718 52700-844-061-80716 30. Žalec 10,50 50750-844-062-70723 50750-844-062-80721 3. Služba družbenega knjigovodstva razporeja plačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenili dejavnosti. Sredstva iz prehodnih računov iz prejšnjega odstavka se praznijo dan pred določenim terminom za praznjenje zbirnih računov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. 4. Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 16/77). 5. Ta odredba začne veljati 1. marca 1978. St. 420-6/78 Ljubljana, dne 27. februarja 1978. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1.. r. 216. Na podlagi določila drugega odstavka 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) izddja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala 1 Obvezne zdravstvene preglede kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala lahko opravljajo strokovne organizacije združenega dela, ki imajo: — za vodstvena dela delavca z visoko strokovno izobrazbo agronomske, gozdarske ali biološke smeri in z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami 'iz varstva rastlin, — glede na vrsto objektov, nad katerimi opravljajo zdravstveno kontrolo, potrebno število delavcev. Ti delavci morajo imeti izobrazbo agronomske, gozdarske ali biološke smeri, in sicer: visoko strokovno izobrazbo z najmanj triletnimi, višjo strokovno izobrazbo z najmanj petletnimi ali srednjo strokovno izobrazbo z najmanj osemletnimi delovnimi izkušnjami iz varstva rastlin: delavci s srednjo strokovno izobrazbo agronomske, gozdarske ali biološke smeri morajo imeti delovne izkušnje tudi s področja selekcije in semenarstva; — laboratorij in vso potrebno opremo za identifikacijo povzročiteljev rastlinskih bolezni in škodljivcev in za ugotavljanje zdravstvenega stanja rastlin (mikroskop, stereomikroskop, sterilizacijska komora, komora za gojišče, autoklav itd.); za zdravstveno kontrolo semena krompirja pa tudi rastlinjak. 2 Strokovne organizacije združenega dela, ki nameravajo opravljati delo iz prve točke te odredbe in dobiti pooblastilo iz 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16/77), sc morajo priglasiti z ustreznimi pismenimi dokazili o izpolnjenih pogojih republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. 3 Ta odredba začne .veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Republiški sekretar za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 217. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št, 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 22. seji dne 8. februarja 1978 sprejel ODREDBO o trajanju šolanja 1 V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 21. seji dne 2. decembra 1977 traja šolanje za poklice: — tekstilni barvar 2 leti (24 mesecev ali 4 semestre) ; — tekstilni .tiskar 2 leti (24 mesecev ali 4 semestre); — tekstilni apreter 2 leti (24 mesecev ali 4 semestre) ; — konfekcionar usnjenih oblačil 2 leti (24 mesecev ali 4 semestre); — lesarski tehnik 4 leta (48 mesecev ali 8 semestrov); — kemijski tehnik 4 leta (48 mesecev ali 8 semestrov). 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-4/76 Ljubljana, dne 8. februarja 1978. Članica Izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena 1. r. 218. Na osnovi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter drugega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko ODREDBO o poprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1977 Poprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v SR Slovenije je v letu 1977 znašal 4844 din. St. 41-24/78 Ljubljana, dne 14. februarja 1978. Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor Franta Komel 1. r. 219. Na podlagi 18. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. februarja 1978 ugotovila, da so občinske Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji sklenile samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, St. 15-25/37-78 Ljubljana, dne 9. februarja 1978. Zdravstvena skupnost Slovenije Predsednik skupščine dr. Srečko Koren 1. r. Zaradi uresničevanja usmeritev in opredelitev, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana in samoupravnih sporazumov o pravicah ter obveznostih iz zdravstvenega varstv-a občinskih zdravstvenih skupnosti, sklenejo dfelavci in drugi delovni ljudje ter občani SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji I. PRAVICE IZ ENOTNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SR SLOVENIJI 1. člen Delovni ljudje in občani v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene skupnosti) s tem sporazumom natančneje opredeljujejo obseg pravic in določajo obveznosti iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki so takega družbenega pomena, da si njihovo uresničevanje medsebojno solidarnostjo jamčijo v republiki. 2. člen Pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: pravice) obsegajo: 1. Preprečevanje, odkrivanje, zatiranje in zdravljenje nalezljivih bolezni po zveznem zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SFRJ, št. 2/74), po republiškem zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77), po odredbi o obveznem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov (Uradni list LRS, št. 16/56) in po pravilniku o izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja spolne bolezni (Uradni list SRS, št. 23/75); 2. Popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov in predšolskih otrok do 6. leta starosti; 3. Popolno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 15. leta starosti, zdravstveno varstvo začasno nezaposlene mladine do 18. leta starosti, šolske mladine v srednjem in usmerjenem izobraževanju ter rednih študentov višjih ali visokih šol in akademij; 4. Zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo; 5. Zdravstveno aktivnost za zgodnje odkrivanje m zdravljenje rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj; 6. Nego in zdravljenje duševnih bolnikov; 7. Zdravljenje in nego na domu s patronažno-ba-biškim varstvom; 8. Popolno zdravstveno varstvo borcev NOB; 9. Aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva; 10. Pravico do zdravil in do povrnitve potnih stroškov. 3. člen Pravice v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zatiranjem in zdravljenjem nalezljivih bolezni zajemajo: L Pri nalezljivih boleznih: — preprečevanje, zatiranje in zgodnje odkrivanje ter epidemiološko poizvedovanje o nalezljivih boleznih z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in z laboratorijsko potrditvijo diagnoze za bolezni, za katere tako določata zvezni in republiški zakon; — zdravstveni nadzor nad klicenosci in osebami iz njihove okolice ter osebami, ki so prebolele tifus, pa-ratifus, grižo ali salmonelozo in hepatitis; — obvezne imunizacije, revakcinacije, kemoprofi-lakso in seroprofilakso po programu, ki ga pripravi Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo ter sprejme Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo; — karanteno oseb, ki so prišle v stik z bolnikom aliv kužnim materialom, izolacijo bolnikov, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo ter depedikulacijo; — prevoz obolelih na način, ki onemogoča širjenje bolezni: — zdravljenje v bolnišnici ali zunaj nje, če-je tako zdravljenje potrebno oziroma predpisano; — zaščito oziroma varstvo rizičnih skupin z gdma-globulini, če je to strokovno-medicinsko utemeljeno; — higiensko-sanitarni nadzor v šolah, vzgojnovar-stvenih ustanovah, dijaških ter študentskih domovih, in sicer vsaj enkrat na leto, dvakrat na leto pa nad kuhinjami v teh objektih. 2. Pri tuberkulozi zajema pravica iz enotnega programa zdravstvenega varstva tudi: — odkrivanje, kontrolne zdravniške preglede ter laboratorijske in radiološke preiskave, testiranje ter besežiranje, patronažni nadzor in zdravljenje v bolnišnici ali v posebnih zavodih na podlagi določb v posebnih predpisih. 3. Pri veneričnih boleznih zajema pravica iz enotnega programa zdravstvenega varstva tudi: — kontrolne zdravniške preglede obolelih, laboratorijske in serološke preglede ter patronažni nadzor in zdravljenje po predpisih; — serološke preiskave na lues v nosečnosti. 4. člen Popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov in predšolskih otrok do 6. leta starosti obsega: — pediatrično nego ter intenzivno nego in zdravljenje bolnih novorojenčkov v bolnišnici, vštevši zgodnje odkrivanje obrojstvene ogroženosti, kot so fenil-ketonurija. mukoviscidoza. displazije kolka in druge prirojene nepravilnosti, porodne okvare ter specifične bolezni novorojenčkov; — preventivne zdravniške preglede dojenčkov v posvetovalnicah v 1., 3., 6., 9. in 12. mesecu starosti s kontrolo duševnega in telesnega razvoja ter stanja hranjenosti zaradi zgodnjega odkrivanja razvojnih in bolezenskih motenj ter preprečevanja rahitisa, slabokrvnosti ter nalezljivih bolezni; — zobozdravstveno varstvo v zvezi s preprečevanjem ter zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni ter or-todontsko zdravljenje; — preventivne sistematične preglede v tretjem letu starosti s kontrolo telesnega in duševnega ter socialnega razvoja in stanja hranjenosti s posebnim poudarkom na odkrivanju motenj vida, sluha, govora, skeletnih nepravilnosti, slabokrvnosti ter drugih razvojnih nepravilnosti; — preventivne preglede pred vstopom v vzgojno-varstveni zavod in pred odhodom na letovanja; — zdravljenje v dispanzerjih za otroke in v splošnih ambulantah ter v drugih zdravstvenih organizacijah, če to zahteva narava bolezni ali ugotovljeno stanje; — poseben zdravstveni nadzor otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju z ukrepi za odpravo in oblažitev motenj; — specialistično zdravstveno varstvo otrok na podlagi napotnice osnovne zdravstvene službe; —■ bolnišnično zdravljenje in zdraviliško zdravljenje, če to zahteva narava bolezni, ter ustrezno medicinsko rehabilitacijo. 5. člen Popolno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 15. leta starosti in zdravstveno varstvo začasno nezaposlene mladine do 18. leta starosti, šolske mladine v srednjem in usmerjenem izobraževanju ter rednih študentov višjih ali visokih šol in akademij (v nadaljnjem besedilu: šolska in druga mladina) zajema: — sistematične preglede šolske mladine In študentov zaradi ugotavljanja telesnega in duševnega razvoja ter zdravstvenega stanja na podlagi pregleda, ki vsebuje tudi pregled vida, sluha, živčevja in gibal, in sicer otrok pred vstopom v šolo, učencev osnovnih šol v 1., 3., 5. in 7. razredu, šolarjev v posebnih šolah vsako leto, učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju v prvem in tretjem razredu šolanja, rednih študentov višjih in visokih šol ter akademij, in sicer v prvem letu vpisa, učencev osnovnih in srednjih šol pred odhodom na letovanje ter udeležencev na mladinskih delovnih akcij ah; — namenske zdravniške preglede po sistematičnih pregledih z ustrezno klinično-laboratorijsko preiskavo ter z dodatnimi pregledi; — serijske zobozdravstvene preglede v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu osemletke, v prvem razredu srednjih ter poklicnih šol in v prvem letu vpisa na višje ter visoke šole in akademije ter zdravljenje odkritih zobnih in ustnih obolenj; — zdravljenje v vseh primerih bolezenskih stanj, obolenj ter bolezni, in sicer v splošnih ambulantah ter dispanzerjih in drugih zdravstvenih organizacijah; — specialistično zdravstveno varstvo na podlagi napotnice, ki jo izda zdra,vnik v splošni ambulanti ali v dispanzerju: — bolnišnično zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo (nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na bol- nišnični način) v naravnih zdraviliščih in specialnih zavodih, če to narekujejo strokovno-medicinske indikacije; —• kontrolne zobozdravstvene preglede pri šolski mladini v letih, v katerih niso predvideni serijski pregledi, z zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni; zdravljenje teh bolezni pri mladini, ki ni zajeta v serijske preglede, vštevši fluorizacijo ter zobnoprotetična dela; — ortodontsko zdravljenje disgnatij pri šoloobvezni mladini oziroma pri srednješolski mladini in rednih študentih; — poseben zdravstveni nadzor mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se izobražujejo ter usposabljajo, vključno s korekcijo govora, z individualnimi slušnimi vajami ali z avdiometrij-skimi preiskavami ter fizikalno in delovno terapijo v okviru medicinske rehabilitacije, korektivno gimnastiko ter zagotavljanje zdravstvenega varstva v domovih; — medicinsko rehabilitacijo obolelih, protetične pripomočke in sredstva pri nepravilnostih ter motnjah vida in sluha ter pri razvojnih nepravilnostih ali deformacijah skeleta. 6. člen Zdravstveno varstvo žensk med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo zajema: — ugotavljanje nosečnosti; — šest sistematičnih zdravniških pregledov med nosečnostjo; — zdravniške preglede in, zdravljenje ter preiskave v primeru komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice; — potrebne zdravstvene ukrepe za normalen potek in uspešno nosečnost; — zdravljenje zobnih in ustnih bolezni ves čas nosečnosti ter po porodu do dokončanega šestega meseca otrokove starosti; — strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnic; — zdravniški pregled šest tednov po porodu; — pravico šolskih mladink ter rednih študentk višjih in visokih šol ter akademij in začasno nezaposlenih delavk do umetne prekinitve nosečnosti ter kontrolni zdravniški pregled po posegu; — pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti v primeru medicinskih indikacij ter kontrolni zdravniški pregled po posegu; — desenzibilizacijo Rh negativnih žensk z gama-globulinom po porodu ali po umetni oziroma spontani prekinitvi nosečnosti; — zdravniške preglede v posvetovalnicah za kontracepcijo; — kontracepcijska sredstva za žensko šolsko mladino in redne študentke višjih ter visokih šol in akademij ter za začasno nezaposlene delavke; — zdravljenje žensk tudi v drugih dispanzerjih, ambulantah oziroma bolnišničnih enotah ves čas nosečnosti ter do šestega meseca otrokove starosti. 7. člen Zdravstvena aktivnost za zgodnje odkrivanje in zdravljenje rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj obsega: a) pri sladkorni bolezni: — odkrivanje sladkorne bolezni ob drugih zdravniških pregledih v zdravstvenih organizacijah združenega dela; — kontrolne zdravniške preglede in ustrezne laboratorijske preiskave v zvezi s sladkorno boleznijo pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti in v dispanzerjih za sladkorne bolnike, pri specialistih v specialističnih ambulantah na podlagi napotnice splošnega zdravnika ter bolnišnično zdravljenje sladkorne bolezni in njenih komplikacij; — po potrebi medicinsko rehabilitacijo; b) pri rakastih obolenjih: — odkrivanje rakastih obolenj ob drugih pregledih v ambulantah, dispanzerjih in bolnišnicah; — zdravljenje obolelih; — kontrolne in periodične zdravniške preglede bolnikov med zdravljenjem oziroma po zdravljenju ter medicinsko rehabilitacijo in v zvezi z njo potrebna sredstva ter pripomočke; c) pri mišičnih in živčno-mišičnih obolenjih: — odkrivanje in zdravljenje mišičnih in živčno-mišičnih Obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah združenega dela, vštevši medicinsko rehabilitacijo; — redne kontrolne zdravniške preglede in izven-bolnišnično zdravljenje: — medicinsko indicirane ortopedske pripomočke; — fizioterapijo na domu. 8. člen Pravico do nege in zdravljenja duševnih bolnikov, ki so potrebni zdravljenja, obsega: — preglede in zdravljenje v dispanzerjih za mentalno higieno oziroma v specialističnih psihiatričnih ambulantah; — bolnišnično psihiatrično zdravljenje; — psihiatrično zdravstveno varstvo v socialnih zavodih; — druge zdravstvene ukrepe, ki so potrebni za preprečitev ogroženosti zdravja in življenja bolnikov samih ter njihove okolice. 9. člen Kadar delovni ljudje in občani- uveljavljajo pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva, imajo tudi pravico do zdravljenja in nege na domu. Ta pravica je zagotovljena, če bolnik ni sposoben priti na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela ali v primerih podaljšanega zdravljenja na domu. Takšno zdravljenje obsega: — zdravniške preglede, prevezovanje, previjanje in toaleto rane, predpisovanje zdravil, dajanje injekcij, svetovanje higiensko-dietetičnega načina prehranjevanja, dajanje infuzij, hemostazo, kateterizacijo, imobilizacijo, priprave na transport in jemanje materiala za laboratorijske preiskave. 10. člen 1. Patronažno-babiško varstvo zajema: — dva obiska pri nosečnici; — vodenje poroda na domu; — do pet obiskov otročnice in novorojenčka, če je otročnica rodila v bolnišnici, oziroma devet obiskov, če je otročnica rodila doma; — tri obiske v dobi dojenčka, in to ob koncu 1., 2. in 4. ali 5. meseca starosti; — dva obiska mesečno do 12. meseca starosti otroka pri slepih materah z novorojenčki; — obisk otroka v starosti od 1 do 3 let ter en obisk otroka v starosti od 4 do 6 let; — dva obiska v družini bolnika z aktivno TBC; — dva obiska pri bolniku z rakastim obolenjem; — dva obiska pri mladostniku s spolno boleznijo; — dva obiska pri težjem duševnem bolniku; — dva obiska pri bolnikih z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji. 11. člen Popolno zdravstveno varstvo borcev NOB obsega. — vsakoletni sistematični zdravniški pregled v ustreznih dispanzerjih oziroma splošnih ambulantah; — kurativne zdravniške preglede, preiskave in zdravljenje v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti; — specialistično in bolnišnično zdravljenje ter preiskave na podlagi napotnice, kadar to zahteva njihovo zdravstveno stanje; — zobno nego in vsa medicinsko indicirana zobno-protetična dela; — nujno in koristno zdraviliško zdravljenje z medicinsko rehabilitacijo; — druge zdravstvene ukrepe za ohranitev ali povrnitev zdravja. 12. člen Pravice v zvezi z aktivnostjo za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva SR Slovenije zajemajo: — svetovanje in vzgojo pri kontracepciji v dispanzerjih za ženske; — svetovanje in vzgojo o higiensko-dietičnem načinu življenja med nosečnostjo ter po porodu v dispanzerjih za ženske, materinsko šolo in priprava na porod; — vzgojo staršev o negi in prehranjevanju novorojenčka, dojenčka ter otroka do 3 let starosti; — vzgojo predšolskih otrok o osebnih higienskih navadah in zdravem načinu življenja; — zdravstveno-vzgojno dejavnost pri šolski mladini v zvezi z osebno higieno, pravilnim načinom prehranjevanja ter življenja kot tudi o spolni vzgoji in preprečevanju alkoholizma, narkomanije, tabletomani-je ter drugih oblikah socialno-zdravstvene zasvojenosti; — vzgojo v ambulantno dispanzerskem ter bolnišničnem zdravljenju ter preprečevanje kroničnih degenerativnih bolezni; — organizirano vzgojo o osnovah pravilnega in rednega čiščenja zobovja. Programirana zdravstvena vzgoja iz tega člena se opravlja v obliki organiziranega skupinskega ali individualnega pouka in demonstracij v zdravstvenih organizacijah združenega dela, pri zdravljenju na domu ali v okviru patronažne dejavnosti. 13. člen Delovni ljudje in občani si zagotavljajo pravico do zdravil, ki so medicinsko indicirana ter registrirana na območju SFR Jugoslavije, in sicer: — kadar gre za zdravljenje bolezni v mejah pravic iz enotnega programa zdravstvenega varstva; — otroci, šolska in druga mladina v vseh primerih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva; — ženske med nosečnostjo oziroma 6 mesecev po porodu; — borci NOB; — dojenčki do dietetičnih preparatov, če so medicinsko indicirani. 14. člen Kadar uveljavljajo pravice iz enotnega programa, imajo delovni ljudje in občani pravico do prevoza z reševalnimi vozili oziroma s posebnimi prevoznimi sredstvi. Ta pravica se nanaša na prevoze novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih otrok in šolske ter druge mladine, borcev NOB ter žensk v zvezi z nosečnostjo. porodom in materinstvom kot tudi drugih občanov, ko se zdravijo zaradi bolezni iz enotnega programa. V primerih iz prvega odstavka tega člena je prevoz upravičen, če: — je medicinsko nujen in bi drugačen prevoz škodoval zdravju ali življenju občana; — je občan nepomičen ali nezavesten ali je zaradi bolezni v nevarnosti njegovo življenje ali življenje drugih: — se s prevozom obolelega onemogoča širjenje nalezljive bolezni; — ni javnega prevoza ali prevoza v drugi obliki ni mogoče zagotoviti ali če bi tak prevoz onemogoči' pravočasno zdravniško pomoč. 15. člen Delovnim ljudem in občanom gre povračilo potnih stroškov, če potujejo zaradi uveljavljanja pravic iz enotnega programa v kraj zunaj svojega stalnega prebivališča v razdalji več kot 15 km, in sicer če: — morajo potovati v ta kraj na podlagi napotnice pristojnega zdravnika ali jih tja napoti izvedenski organ; — v kraju njihovega stalnega prebivališča ni zdravnika oziroma zdravstvene organizacije. Povračilo prevoznih stroškov pripada za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije združenega dela v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Pravica do povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju se zagotavlja v višini, ki jo določi občinska zdravstvena skupnost. Otrokom od 1. do 7. leta starosti pripada najmanj polovica zneska, po prejšnjem odstavku tega člena. 16. člen Delovni ljudje in občani si v zdravstvenih skupnostih zagotavljajo v mejah enotnega programa zdravstvenega varstva pravico do protez, ortotičnih sredstev, ortopedske obutve, invalidskega vozička in pomožnih pripomočkov. Pravica do protetičnih sredstev je zagotovljena tedaj, ko so ta namenjena za funkcionalno in estetsko nadomestitev poškodovanih ali izgubljenih delov okončin kot posledic: — bolezni oziroma obolenj iz enotnega programa; — prirojenih, razvojnih ali pridobljenih nepravilnosti, nesreč, bolezni ali poškodb oziroma obolenj pri otrocih, šolski ter drugi mladini ter pri borcih NOB. V teh primerih so delovni ljudje in občani poleg proteze upravičeni tudi do: — umetne roke in funkcionalne kljuke ter nepod-loženih usnjenih rokavic ali estetskih rokavic za protezo in navlek za krn; — ortopedskega aparata in steznikov, če jih potrebujejo, da bi preprečili ali korigirali deformacije, kon- trolirali nekatere gibe in dosegli stabilizacijo oziroma razbremenitev okončin ali hrbtenice. Pravico do ortopedske obutve, vložkov in opornic imajo delovni ljudje in občani z izrazitimi deformacijami stopala, če gre za posledico bolezni ali obolenja iz enotnega programa, kot tudi otroci in šolska ter druga mladina ter borci NOB. Šolska in druga mladina, borci NOB ter drugi občani, pri katerih gre za posledico bolezni ali obolenja iz enotnega programa, imajo pravico do invalidskega vozička v primerih: — amputacije obeh nog nad kolenom; — amputacije obeh nog pod kolenom, če so proteze iz medicinskih razlogov kontraindicirane ali jih ni mogoče aplicirati; — amputacije ene noge varovanca, ki zaradi progresivne bolezni noge ne more hoditi s protezo, ker se pričakuje poslabšanje stanja bolezni; — delne ali popolne ohromelosti spodnjih okončin, ko varovanec kljub aparatom prebije večji del časa v vozičku. Otroci, šolska in druga mladina ter borci NOB so upravičeni tudi do: — aparata za ekstenzijo pri stanju po prelomu hrbtenice; — berglje po poškodbi ali nesreči, če jim s tem omogočimo hojo ali razbremenitev spodnjih okončin. Pravico do pomožnih pripomočkov iz prejšnjega odstavka tega člena imajo tudi drugi delovni ljudje in občani, če jih potrebujejo zaradi posledic bolezni ali obolenj iz enotnega programa. V okviru enotnega programa zdravstvenega varstva je v primeru amputacije zajeta pravica do umetne dojke. 17. člen Pravico do slušnega aparata ob izgubi sluha, ki ga z zdravljenjem ni možno izboljšati, imajo: — predšolski otroci, če je pričakovati razvoj govora ob izvedbi rehabilitacijskega postopka s slušnim aparatom; — šolska in druga mladina ter gluhonema mladina, če jim slušni aparat omogoča spremljanje pouka ali usposabljanje v specialnih zavodih; — borci NOB; — delovni ljudje in občani, ki so izgubili sluh zaradi bolezni ali obolenja iz enotnega programa zdravstvenega varstva. 18. člen Pravico do očesnih pripomočkov (očala, kontaktna stekla in očesne proteze) imajo: .— otroci, šolska in druga mladina, če te pripomočke nujno potrebujejo za šolanje ali usposabljanje za delo; — borci NOB; — delovni ljudje in občani, če gre za posledice bolezni ali obolenja z enotnega programa, ki prizadenejo oko ali celotno orbitalno regijo. 19. člen Delovni ljudje in občani si zagotavljajo pravico do zdravljenja zobnih in ustnih bolezni ter medicinsko indiciranih zobno-protetičnih del, če je obolenje zob ali njihova izguba posledica bolezni ali obolenj iz enotnega programa. 20. člen Enotni program zdravstvenega varstva obsega tudi pravico občanov do medicinske rehabilitacije v naravnih zdraviliščih in specialnih zavodih (nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na bolnišnični način v naravnih zdraviliščih). To pravico imajo: — otroci, šolska in druga mladina ter borci NOB v medicinsko indiciranih primerih; — drugi delovni ljudje in občani v. zvezi z obolenji ali boleznimi iz enotnega programa, če je tako zdravljenje medicinsko indicirano. II. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA PRAVICE IN ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI IZ ENOTNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTIH V SR SLOVENIJI 21. člen Za zagotavljanje pravic in obveznosti iz enotnega programa zdravstvenega varstva so se delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976 do 1980 sporazumeli o sistemu solidarnosti in o sredstvih za njegovo uresničevanje. Z zbranimi solidarnostnimi sredstvi si zagotavljajo uresničevanje enotnega programa pod enakimi pogoji v vsej republiki. 22. člen Občinske zdravstvene skupnosti zagotavljajo s sredstvi za enotni program zdravstvenega varstva tudi izvajanje nekaterih organiziranih, aktivnosti zdravstvenih organizacij združenega dela, ki so določene z zakoni in zadevajo ukrepe ter dejavnosti v zvezi z boleznimi in obolenji iz enotnega programa. 23. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani bodo ob uveljavljanju pravic iz enotnega programa zdravstvenega varstva prispevali določene zneske k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva iz enotnega programa (participacija). Ti zneski morajo biti vzgojno-usmerjevalni, informativni ter strokovno in družbeno utemeljeni ter ne smejo onemogočati delovnim ljudem in občanom uveljavljanja teh pravic. Naj nižje in možne zneske doplačil k stroškom posameznih zdravstvenih storitev iz enotnega programa določijo delovni ljudje ih občani enotno v vsej republiki s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki ga sklenejo v občinskih zdravstvenih skupnostih. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen • Zavoljo izvajanja nadzora nad uresničevanjem pravic ter obveznosti iz enotnega programa zdravstvenega varstva bodo občinske zdravstvene skupnosti ustanovile poseben nadzorni organ pri Zdravstveni skupnosti Slovenije. V ta organ imenuje skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije poleg članov iz vrst delegatov tudi ustrezne strokovnjake. Nadzor se opravlja na način, ki ga s sklepom določi skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. 25. člen Zdravstvene skupnosti se bodo dogovorile z zdravstvenimi organizacijami združenega dela o uvedbi evidenc, ki bodo omogočale sprotno spremljanje uveljavljanja pravic občanov iz enotnega programa zdravstvenega varstva. Ustrezen sistem evidenc bodo skupnosti uvedle tudi v svojih strokovnih službah. 26. člen Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije opredeli na predlog svojega zdravstvenega sveta indikacije za: — zdraviliško zdravljenje; — slušne aparate; — protetična ter ortotična sredstva; — očesne pripomočke; — zobno-protetična dela. Obenem z indikacijami iz prvega odstavka tega člena bodo opredeljeni tudi standardi za materiale in najkrajši roki uporabnosti posameznih pripomočkov. 27. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine najmanj treh četrtin občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Sporazum se začne uporabljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. ^ 28. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/76). St. 25/37-78 Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji 220. Na podlagi 18. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, 9. februarja 1978, ugotovila, da so občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji sprejele odločitev o solidarnostnih sredstvih za leto 1978 s sklenitvijo aneksa št. 1., ki ga s tem objavlja. St. 15-16-20/78 Ljubljana, dne 9. februarja 1978. Zdravstvena skupnost Slovenije Predsednik skupščine dr. Srečko Koren 1. r. ANEKS ST. 1 k samoupravnemu sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 1. člen V samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 16/77) se v drugem odstavku 6. člena črta besedilo v oklepaju. Crta se tudi drugi odstavek 22. člena, priloga IV. pa se odpravi. 2. člen Za uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji %letu 1977 bodo prispevale solidarnostna sredstva tele občinske zdravstvene skupnosti (v 000 dinarjih): 1 Celje 9.859 2. Nova Gorica . 6.840 3. Koper 7.398 4. Postojna 2.090 5. Kranj 13.156 6. Ljubljana Bežigrad 11.646 7. Ljubljana Center 43.940 8. Ljubljana Šiška 8.784 9. Ljubljana Vič-Rudnik 4.662 10. Trbovlje 2.770 11. Maribor 18.101 12. Velenje 6.013 Skupaj 135.259 3. člen Zdravstvena skupnost Slovenije bo zbrana solidarnostna sredstva po prejšnjem členu nakazala temle občinskim zdravstvenim skupnostim (v 000 dinarjih): 1. Brežice 2.903 2. Laško 1.482 3. Sevnica 3.322 4. Slovenske Konjice 3.182 5. Šentjur 3.630 6. Šmarje 9.329 7. Ilirska Bistrica - 2.110 8. Cerknica 1.424 9. Grosuplje 4.335 10. Litija ' 1.972 11. Logatec 1.711 12. Ribnica 1.872 13. Lenart 6.055 14. Ormož 7.061 15. Ptuj 14.760 16. Slovenska Bistrica 9.059 17. Murska Sobota 25.760 18. Lendava ' 8.S68 19. Ljutomer 4.693 20. Gornja Radgona^ 3.152 21. Črnomelj 5.075 22. Krško 3.134 23. Metlika 1.877 24. Trebnje 2.949 25. Mozirje 2.028 26. Radlje ob Dravi 3.366 Skupaj 135.259 Sredstva iz prejšnjega odstavka se pred nakazi- lom navedenim občinskim zdravstvenim skupnostim zmanjšajo za 5 8/o, to je za 6,763.000 dinarjev. Ta sredstva se dodelijo za solidarnostno pomoč pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva v občini Tolmin v znesku 3,934.000 dinarjev in za območje Brkinov v znesku 2.829.000 dinarjev, kar ustreza razmerju v številu prebivalcev. 4. člen Obveznosti iz 2. in 3, člena tega aneksa je treba poravnati najpozneje do 30. aprila 1978. leta. 5. člen O solidarnostnih sredstvih za leto 1978 bodo odločile skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti s posebnim aneksom k samoupravnemu sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976 do 1980. Do sprejema odločitve iz prejšnjega odstavka se uporabijo za zbiranje in razdelitev solidarnostnih sredstev zneski iz 2. in 3. člena tega aheksa, in sicer v višini dvanajstine za vsak mesec. Ta sredstva se štejejo kot akontacija in se poračunajo z zneski iz prvega odstavka tega člena. 6. člen Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejme tri četrtine občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, kar ugotovi skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. OBMOČNA VODNA SKUPNOST SOČE NOVA GORICA 221. Na podlagi 23. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Vodne skupnosti za območje Soče, je skupščina Vodne skupnosti za območje Soče na skupnem zasedanju obeh zborov, dne 16. decembra 1977, sprejela SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1978 I Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del iz srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju Soče, se na osnovi 7. in 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 uskladijo tarife vodnega prispevka za leto 1978. Tarife vodnega prispevka za leto 1978 so naslednje: 1. Splošni vodni prispevek — 1,071 °/o od davčne osnove 2. Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vod'>. — od proizvedene električne energije 0,0043 kW/h/ din — od izkoriščene ali uporabljene vode: a) polna tarifa — 0,998 din/m3 b) popustniška tarifa: — Salonit Anhovo (za azbestne izd.) — 0,356 din/m3 — Tekstilna industrija — 0,499 din/m3 3. Vodni prispevek za onesnaženo vodo: a) polna tarifa 34,19 din/E b) popustniška tarifa: — Salonit Anhovo (za azbestne izd.) 22,22 din/E 4. Vodni prispevek pd kmetijske dejavnosti 2,85 °/o od katastrskega 'dohodka 5. Vodni prispevek od potrošene pitne vode 0,427 din/m8 6. Vodni prispevek od obrtne dejavnosti 1,071 »/o od davčne osnove 7. Vodni prispevek za naplavine 11,50 din/m3 II Pri popustniški tarifi za onesnaženo vodo je poleg povišanja po 7. in 14. členu upoštevano še 20°,'o avtomatično povišanje med popustniško in polno tarifo (10. člen sporazuma). III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po obja^, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 1303-51/1-78 Nova Gorica, dne 16. decembra 1977. Območna vodna skupnost Soča Nova Gorica Predsednik skupščine Janko Jelinčič 1. r. ORGANI 9N ORGAN5ZACUE V OBČINI 222. Na podlagi 17. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju Ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 30-1333/76) ter v zvezi ž določili 189. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) in 193. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74), 196. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74), 192. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) in 184. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) izdajajo davčne uprave Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik NAVODILO o plačevanju samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin I Po določilu 9. in 10. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: odlok o samoprispevku II). plačujejo samoprispevek občdni ljubljanskih ‘občin po stopnji 1,5 "/o za dobo 5 let od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 naslednji zavezanci: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma od nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih 'dohodkov; 2. upokojeni občani od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka in kmetijske dejavnosti, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka, zmanjšanjega za prispevke in davke. 5. samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne in drufee gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke. II Vsi izplačevalci osebnih do’hodkov v Jugoslaviji, pri katerih sq zaposleni občani ljubljanskih občin, so zavezani ob izplačilu osebnih dohodkov občanom ljubljanskih občin odtegovati 1,5 “/o od neto osebnih dohod- kov. Samoprispevek se ne odtegne, če mesečno neto izplačilo osebnega dohodka ne preseže 2.000 dinarjev. Za osebni dohodek je šteti tudi osebni dohodek, dosežen s podaljšanim delovnim časom, nadalje nadomestila kot so: nadomestila za čas letnih dopustov, državnih praznikov, čas odsotnosti z dela do 7 dni, nadomestilo osebnega dohodka zaradi bolezni, nesrečo pri delu, poklicnega obolenja, nege družinskega člana, izolacije in spremstva, nosečnosti in poroda in skrajšanega delovnega časa zaradi hranjenja otroka. Delovna organizacija je dolžna zahtevati od zavarovanega dokazilo (nakaznica ali potrdilo) o tistem nadomestilu osebrtega dohodka, ki ga izplačuje skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev. Delovna organizacija je dolžna izplačano nadome-,stilo osebnega dohodka upoštevati pri ugotavljanju skupnih osebnih dohodkov v smislu 9. člena odloka in obračunati od tako ugotovljenega skupnega dohodka 1,5 °/o samoprispevka ter odvesti na ustrezni račun samoprispevka II. Po 9. členu odloka o samoprispevku II so delovne organizacije dolžne obračunati in odvesti 1,5 °/o samoprispevek tudi za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini in sicer od iste osnove, od katere se obračunavajo družbene obveznosti od samoupravnih interesnih skupnosti. Ne glede na višino izplačanega posameznega zneska se samoprispevek po stopnji 1,5 “/o obračuna in odvede od vseh honorarjev, osebnih dohodkov zunanjih sodelavcev in drugih izplačil, ki imajo značaj osebnega dohodka. Prav tako se obračuna in plačuje samoprispevek od osebnih dohodkov občanov, ki so zaposleni kot upokojenci, ne glede na višino osebnega dohodka oziroma pokojnine, razen, če občan predloži oprostilno odločbo posebne komisije pristojne občine. III Samoprispevek od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je prispevek po odbitku in ga morajo izplačevalci obračunati ter odvesti na ustrezni račun, ne oziraje se na višino izplačanega zneska. Od računov, ki so evidentirani pri davčni upravi je izplačevalec računa dolžan odtegniti in vplačati samoprispevek v skladu z nalogom davčne uprave, ki je na samem računu. Od računov, ki jih občani v skladu s predpisi neposredno predlagajo v izplačilo, so Izplačevalci dolžni obračunati 1.5 °/o samoprispevek in ga odvesti na žiro račun občine, v kateri ima predlagatelj računa stalno prebivališče. IV. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in druge organizacije v Jugoslaviji, ki Izplačujejo pokojnine oziroma invalidnine, morajo ob izplačilu pokojnine oziroma invalidnine občanom ljubljanskih občin obračunati 1,5 Vo samoprispevka in odvesti na ustrezni račun pri službi družbenega knjigovodstva. Organizacije iz prejšnje točke so dolžne obračunavati in plačevati 1,5 “/c samoprispevka tudi od vseh nadomestil. V Vojaške enote, vojaški zavodi in organizacije, kjer občani ljubljanskih občin pridobivajo dohodke iz II. in IV. točke tega navodila oziroma skupnost vojaških zavarovancev od pokojnin občanov ljubljanskih občin, so dolžne pri izplačevanju navedenih dohodkov obračunavati 1,5 °/o samoprispevek in ga odvajati na ustrezen tekoči račun samoprispevka II. VI Izplačevalci iz II., IV. in V. točke tega navodila so ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin dolžni obračunati 1,5 0/o samoprispevek in ga s prenosnim nalogom ob dvigu osebnih dohodkov plačati na skupen račun vseh ljubljanskih občin: tekoči račun: 50100-842-025-794 z oznako: »Samoprispevek II. ljubljanskih občin« Da bo samoprispevek mogoče prikazovati tudi po občinah, je treba na vsakem prenosnem nalogu na hrbtni strani napraviti razčlenitev vplačanega zneska po občinah. Krajevni samoprispevek iz III. točke tega navodila je potrebno nakazati v skladu z nalogom davčne uprave, ki je na samem računu. VII Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ljubljana je po veljavnih predpisih pooblaščena, da kontrolira obračunavanje in izplačevanje samoprispevka in po potrebi ustrezno ukrepa pri vseh izplačevalcih osebnih dohodkov, pokojnin, invalidnin in drugih izplačil. Ljubljana, dne 26. decembra 1977. St. 420-12/77 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Načelnik davčne uprave Marko Arko 1. r. St. 420-5/76 , Skupščina občine Ljubljana Center podpredsednik Izvršnega sveta Rudi Veselič 1. r. St. 420-19/76 Skupščina občine, Ljubljana Moste-Polje načelnik davčne uprave Stefan Toplak 1. r. St. 5-420-014/77 Skupščna občine Ljubljana Šiška načelnik davčne uprave Srečko Lavrenčič 1. r. St. 420-8/77 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik načelnik davčne uprave Ivan Lovše 1. r. BREŽICE 223. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 15. februarja 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega programa občine Brežice 1. člen Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog spremembe urbanističnega programa za Brežice. 2. člen Predlaga se novi koridor daljnovoda za 2 KW 110 od koridorja 380 KW do RTP Brežice, predlog je izdelal projektivni biro »REGION« Brežice v januarju 1978. 3. člen V času razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. \ 4. člen Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure, v sredo od 7.00 do 17.00 ure. 5. člen Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice in v KS Šentlenart ter Zakot—Bukošek. St. 351-534/77-4 Brežice 15. februarja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r. 224. Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, (Uradni list SRS, št. 15/76) in 30. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice, je svet za varstvo družine pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Brežice, na svoji 2. redni seji dne 17. februarja 1978, sprejel SKLEP o odstotku povišanja preživnin I Preživnine se povišajo za 14 %> napram letu 1977 in to od 1. 3. 1978 dalje. ■> tl Ta sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS. Brežice, dne 17. februarja 1978. Svet za varstvo odraslih pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Brežice predsednik Albina Tomin 1. r. 225. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Brežicah objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Brežice, ki obsega naslednje kandidate: 1. Anica Bala s, roj. 1954, ekonomski tehnik, Arnovo selo 70, Artiče 2. Ivan Germovšek, roj. 1929, VK trgovski delavec, Trnje 28a, Brežice 3. Ivan Glas, roj. 1951, KV trgovski delavec, Sela 39, Dobova 4. Milena Jesenko, roj.- 1942, predmetna učiteljica, Pod obzidjem 20, Brežice 5. Vinko Jur kas, roj. 1928, politični delavec, Ul. 21. maja 20, Brežice 6. Vida Jur k as, roj. 1954, KV gostinska delavka, Črne, Brežice 7. Mirko Kambič, roj. 1926, dipl. politolog, Jurčičeva 5, Brežice 8. Franc Kožar, roj. 1920, VK električar, Bre- gana 9. Anton Kržan, roj. 1954, strojni tehnik, Dobova 48, Dobova 10. Anica' Kupina, roj. 1955, predmetna učiteljica, Župeča vas la, Cerklje ob Krki 11. Tončka Lovše, roj. 1924, višja socialna delavka, Krška vas 2, Krška vas 12. Henrik Omerzo, roj. 1936, VK delavec v trgovini, Arnovo selo 20, Artiče 13. Božena Ostrovršnik, roj. 1939, predmetna učiteljica, Cerklje 62, Cerklje ob Krki 14. Franc Pacek, roj. 1944, predmetni učitelj, Milavčeva 29, Brežice 15. Franc Pribožič, roj. 1946, kmetijski tehnik, Dečno selo, Artiče 16. Stanko Rebernik, roj. 1925, ekonomist, Ul. 21. maja 26, Brežice 17. Milan Šepetave, roj. 1919, oficir JLA — v rezervi. Bizeljsko 18. Lojzka Šerbec, roj. 1926, KV trgovska delavka, Sromlje 50, Sromlje 19. Krešo Tomin, roj, 1924, UL 21. maja 31, Brežice 20. Ivan Videnič, roj. 1917, gozdarski tehnik, Ul. Ilija Gregoriča 3 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Brežice. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Brežice, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Drago Vidmar 1. r. Anton Markelj 1. r. Član Franc Bukovinsky 1. r. CELJE 226. Občinska skupščina Celje je na sejah zborov dne 10. in 14. februarja 1978 na osnovi 4. člena zakona o upravnih -taksah (Uradni ' list SRS, št. 7/72) ter 146. člena statuta občine Celje sprejela ODLOK o Spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen 2. člep odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS. št. 10/72) se spremeni in se glasi:. »Za plačevanje občinskih upravnih taks se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah in taksne tarife, ki je sestavni del zakona.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 423-6/77-6 Celje, dne 14. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 227. Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. februarja .1978 po 24. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena ter 146. členu statuta občine Celje sprejela ODLOK o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav 1. člen Na območju občine Celje se predpiše prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Prispevek se obračunava in plačuje ob ceni komunalnih storitev in je dohodek občinske komunalne skupnosti, uporablja pa se po sprejetem programu izgradnje komunalnih objektov in naprav. 2. člen Prispevek ža izgradn/b vodovodnih naprav in objektov znaša 1,30 dinarjev od ms porabljene pitne vode iz javnega Vodovode. Prispevek za vodovodne naprave in objekte se ne plačuje od vode iz javnih vodovodov, ki so bili v celoti zgrajeni s sredstvi delovnih ljudi in občanov. 3. člen Prispevek za izgradnjo kanalizacije znaša 0,62 dinarjev od m3 porabljene pitne vode in tehnološke vode in ga plačujejo uporabniki kanalizacije, ki plačujejo kanalščino. 4. člen Prispevek za izgradnjo objektov in naprav za odvoz in odlaganje smeti znaša 0,08 dinarjev od m2 stanovanjske ali poslovne površine in se plačuje na območjih, kjer je obvezen odvoz smeti. 5. člen Prispevki za izgradnjo objektov in naprav za proizvodnjo in distribucijo plina znaša 0,50 dinarjev od m3 porabljenega plina in se plačuje od plina, dobavljenega po omrežju. 6. člen Prispevek za razširitev pokopališč znaša: din za m' letno a) za obstoječe družinske grobove 8 b) za nove družinske grobove 12 c) za grobnice 16 in ga plačujejo najemniki grobov in grobnic na pokopališčih v občini. 7. člen Upravljale! komunalnih objektov in naprav oziroma izvajalci komunalnih storitev poberejo prispevek od uporabnikov ob plačilu komunalne storitve in ga nakažejo komunalni skupnosti. 8. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov (Uradni list SRS, št. 8-427/77). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/77-2 Celje, dne 14. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 228. Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1978 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1978 po 105.- členu statuta občine Celje sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, udeležencem v revolucionarnem delu pred 6. 4. 1941, udeležencem španske državljanske vojne, borcem za severno mejo v letih 1918/1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912/18 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike denarne pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Celje. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom oziroma 13. oktobrom 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta- borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom oziroma 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945 dvojno; , 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v NOV do 1. julija 1944 in ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano dvojno dobo neprekinjeno do 15. maja 1945; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOV do 1. julija 1944 predno so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOV po 9. septembru oziroma 13. oktobru 1943 in ki imajo po predpisih o pokojninskem zavaro-rovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 neprekinjeno priznan dvojno v pokojninsko dobo; 5. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v enojnem štetju pred 31. 12. 1944; 6. udeleženci v revolucionarnem delu pred 6. aprilom 1941 in da imajo to dobo priznano v pokojninsko dobo; 7. udeležnci španske državljanske vojne in da imajo to dobo priznano v pokojninsko dobo; 8. borci za severno mejo v letih 1918/19 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912/18 in da imajo priznan status borca. 4. člen Oblike priznavalnine so: — občasna priznavalnina, — stalna priznavalnina, — enkratna priznavalnina, — pomoč za šolanje otrok, — pomoč za zdravljenje, — zdravstveno varstvo, — pomoč oskrbovancem v domovih počitka. 5. člen Pravica do priznavalnine po tem odloku gre upravičencu, če mesečni dohodek njegove družine, pre- računan na družinskega člana, ne presega osnove, do-, ločene z družbenim dogovorom. Kot dohodek upravičenca in njegovih družinskih članov se štejejo vsi dohodki, ki jih pridobijo iz naslova: — osebnih dohodkov, — osebnih ali družinskih pokojnin, — dohodek iz kmetijstva. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4., 5., 6. in 7. ter 8. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine. Pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do priznavalnine iz 3. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlega ali umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance — delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 9. člen Če se upravičencu, ki prejema stalno priznavalnino, spremenijo dohodki do take višine, da presega cenzus naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, se mu priznavalnina ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni občinski upravni organ o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli upravičencem, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. 11. člen Priznavalnina je lahko tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slovenije, če se ugotovi tako socialno stanje upravičenca, ki opravičuje višjo priznavalnino. 12. člen Pomoč pri šolanju otrok se lahko podeli upravičencem pod enakimi pogoji kot priznavalnine, če se ugotovi, da so socialno ogroženi. | 13. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se odobri upravičencem na podlagi osnov in meril, katere določi izvršni svet občinske skupščne za vsako leto glede na višino odobrenih sredstev za zdravljenje. 14. člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane dohodkov za osebno rabo, določi komisija znesek za te namene 15. člen Dohodki po tem odloku se ne štejejo za dohodke, če to vpliva na pridobitev kakšne pravice. 16. člen Sredstva za priznavalnine borcem se zagotovijo v občinskem proračunu. 17. člen O pravicah posameznih borcev po tem odloku odloča občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev NOV na predlog komisije za zadeve borcev NOV pri izvršnem svetu občinske skupščine. Preden poda predlog si mora komisija priskrbeti mnenje občinskega odbora zveze združenj borcev NOV oziroma mnenje občinskega odbora borcev za severno mejo v letih 1918/19 ali odbora vojaških vojnih do-brovoljcev iz vojn 1912 do 1918. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalnini borcem (Uradni list SRS, št. 16-748/75). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-6/77 Celje, dne 14, februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt I. r. 229. Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1978 na osnovi 46. člena zakona o vodah (Uradni' list SRS, št. 16/74) ter 146. člena statuta občine Celje sprejela ODLOK o obveznem čiščenju potokov in jarkov na območju občine Celje 1. člen Potoki in jarki na območju občine Celje so po tem odloku vsi vodotoki, razen tistih, ki jih vzdržuje pristojna vodnogospodarska organizacija. Pristojna vodnogospodarska organizacija vzdržuje v mejah občine naslednje vodotoke: Savinjo, Voglajno, Hudinjo, Vzhodno Ložnico, Dobrnico, od Hudičevega grabna do izliva, Kopravnico — LKS (Ložnica, Koprivnica, Sušnica), Frankolovski potok, Pečovniški potok, Bojanski potok, Kovnico, Sušnico-Koprivnico-LKS (sistem). 2. člen Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni redno čistiti brežine in struge, tako da odstranjujejo neprimerno zarast in naplavine, da ne bi bil moten pretok. Ce poteka potok ali jarek med zemljišči različnih lastnikov oziroma uporabnikov, je vsak dolžan čistiti in vzdrževati svoj del brežine, strugo pa so dolžni čistiti skupaj. 3. člen Kot neprimerna zarast na brežinah potokov in jarkov se smatra grmovje in drevje, ki vidno ogroža pretok. Kot primerna zarast za zaščito brežin se smatrajo redno gojene grmovne vrste, ki ščitijo brežine pred bočno erozijo. 4. člen Čiščenje zarasti ob potokih in jarkih je treba opraviti v času, ko rastline ne rastejo. Naplavine iz struge je treba odstraniti, če so take narave, da je moten naravni odtok vode in so ogrožene brežine. 5. člen Pri čiščenju in vzdrževanju brežin je treba upoštevati naslednje: 1. Drevje in grmičevje, ki ovira normalni pretok vode, je treba posekati in odstraniti iz struge in brežin. Posek je treba opraviti čim nižje z gladkim rezom na panju. 2. Za sanacijo poškodovanih brežin je treba uporabljati vrbove poplete in podtaknjence, ki jih je treba redno vzdrževati in gojiti. Rezanje je treba opraviti Čim nižje pri zemlji v dobi,ko rastline ne rastejo. 3. trava na brežinah se mora pokositi najmanj enkrat letno. 4. Posekano šibje in vejevje ter pokošeno travo je prepovedano odmetavati v strugo. 5. Za posek drevja zaradi čiščenja in gojenja zarasti na brežinah potokov in jarkov na gozdnih zemljiščih in v gozdovih, mora drevje za posek odkazati strokovni delavec pristojne gozdnogospodarske organizacije. 6. člen Na brežine in v struge potokov in jarkov je prepovedano: — odlaganje vseh vrst odpadkov, — odlaganje in zlaganje lesnih sortimentov, — vožnja z motornimi in vprežnimi vozili, če na njih in utrjenega vozišča, — sajenje drevja, postavljanje posestnih ograj, plotov in drugih objektov, — odpiranje gramoznic ali kopanje jam za pridobivanje zemlje, odstranjevanje oziroma pridobivanje ruše, — opravljanje del, ki bi ovirala odtok vode oziroma bi poškodovala brežine ali povzročila plazove, odnosno rušenje brežin. 7. člen Prod, pesek in mivka se smejo jemati iz struge samo v primerih, če predstavljajo oviro na normalni pretok vode. Nedovoljen je sleherni poseg v strugo vodotoka, ki spreminja njegov vodni režim. 8. člen . Ce pristojni občinski inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da zavezanec ne izvršuje obveznosti, ki jih določa ta odlok, odredi z odločbo, da mora zavezanec obveznosti izpolniti. V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi inšpektor tudi rok, v katerem je treba obveznost opraviti. 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski vodnogospodarski inšpektor v sodelovanju z rečno nadzorstveno službo vodnogospodarske organizacije. 10. člen Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če redno ne čisti brežin in struge potoka ali jarka, katerega pribrežnih zemljišč je uporabnik, (2. člen), 2. če brežin in struge potoka ali jarka ne čisti v času in na način kot je to določeno (4. in 5. člen), 3. če brežine ali strugo potoka ali jarek uporablja za namene, za katere to ni dovoljeno (6. člen), 4. če jemlje iz struge prod, pesek ali mivko v nasprotju s 7. členom odloka. Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka prejšnjega člena. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-17/77-2 Celje, dne 14. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 230. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Celju objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Celje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Milan Breci, 1947, gimnazijski maturant, Leskovec 20, Škofja vas 2. Martin Čerčnik, 1938, kmet, Brezova 42, Šmartno v Rožni dolini 3. Edvard Golc, 1922, upokojenec, Trubarjeva 91, Celje 4. Janez Golouh, 1937, VK kovinostrugar, Na zelenici 10, Celje 5. Anton Grm, 1919, upokojenec, Prežihova 3/a, Celje 6. Rajfa J a n e v i č, 1957, delavka, Tovarniška 15, Celje 7. Dušan Jug, 1930, dipl. inž. gozdarstva, Ul. V. prekomorske brigade 5, Celje 8. Vitomir J u š k o v i č, 1934, oficir JLA, Ljubljanska 31, Celje 9. Viki Krajnc, 1951, višji upravni pravnik, Pohorska 12, Celje 10. Cvetka Mačkovšek, 1955, administrativni tehnik, Kocenova 5, Celje 11. Jože Marolt, 1924, profesor, Kopitarjeva 7, Celje 12. Stane Mele, 1945, dipl. biolog. Ul. bratov Vošnjakov 26e, Celje 13. Tončka Mešl, 1944, učiteljica, Ul. frankolovskih žrtev 53, Celje 14. Majda Meštrov, 1940, komercialist, Ul. V. prekomorske brigade 9a, Celje 15. Dora Mohorko, 1938, delavka, Gavce 58, Šmartno ob Paki 16. Miha Petan, 1922, upokojeni oficir JLA, Vilharjeva 2, Celje 17. Boris Petrina, 1952, KV delavec, Dečkova Celje 18. Milan Pivec, 1952, učitelj, Zagrad 85/c, Celje 19. Tone Rožman, 1937, inž. org. dela, Na zelenici 3, Celje 20. Boris Rosina, 1943, pravnik, Nušičeva 14, Celje 21 Karel Stokavnik, 1944, VK kovinostrugar, Vrunčeva 35, Celje 22. Rudi Stopar, 1947, tehnik, Adamičeva 3, Celje 23. Milena S t i f t e r, 1923, dipl. oec. Hribarjeva 1, Celje 24. Zlata Štok, 1952, ekonomist, Ulica 29. novembra 7, Celje 25. Justa Tavzes, 1932, delavka, Drapšinova 16, Celje 26. Ljudmila Terček, 1942, višji upravni referent. Ljubljanska 31, Celje 27. Majda Trogar, 1929, ekonomist, Ob železnici 5, Celje 28. Anton Zimšek, 1940, dipl. inž. gozdarstva Njegoševa 7, Celje 29. Minka Vouk, 1925, upokojenka, Trubarjeva 95, Celje 30. Erna Vrabič, 1944, dipl. oec., Čopova 17, Celje Kandidatno ■ listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Celje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z za-zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Celje, dne 20. marca 1978. Občinska volilna komisija v Celju Tajnik Predsednik Ivan Mravlje 1. r. Zdenko Pavlina L r. 231. Kulturna skupnost občine Celje je na svoji 14. redni seji, dne 9. februarja 1978 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta kulturne skupnosti občine Celje, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 17/75 1. člen Spremeni se 16. člen o številu delegatov in se glasi: Skupščino skupnosti sestavljata dva zbora: — zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, je sestavljen iz 80 delegatskih mest združenega dela in po enega delegatskega mesta za vsako krajevno skupnost (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti — ali pa: uporabnikov); — zbor delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti: ta zbor šteje 30 delegatskih mest (v nadaljnjem besedilu: zbor kulturnih delavcev — ali pa: izvajalcev). 2. člen Spremeni se 17. člen o navedbi števila delegatov in se glasi: V zbor delegatov uporabnikov pošiljajo delegate delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi občanov, in sicer skupaj 80 delegatov. V isti zbor pa pošiljajo delegate tudi delegacije krajevnih skupnosti in sicer po enega vsaka delegacija. Število delegatov, ki jih pošiljajo v ta zbor posamezne delegacije oziroma konference delegacij, določi skupščina skupnosti, tako kakor so se sporazumele temeljne organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. člen Spremeni se 18. člen in se razen prvega odstavka nadomesti v celoti ter se glasi: V zbor delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti pošiljajo delegate: 1. SLG Celje — 2 delegatski mesti 2. Osrednja knjižnica Celje — 2 delegatski mesti 3. Področne knjižnice — 1 delegatsko mesto 4. Pokrajinski muzej Celje — 1 delegatsko mesta 5. Zavod za spom. varstvo Celje — 1 delegatsko mesto 6. Zgodovinski arhiv Celje — 1 delegatsko mesto 7. Koncertna poslovalnica Celje — 1 delegatsko mesto 8. Mladinski pevski festival — 1 delegatsko mesto 9. Muzej revolucije Celje — 1 delegatsko mesto 10. Glasbena mladina Celje — 1 delegatsko mesto 11. Celjski zbornik — 1 delegatsko mesto 12. Revija Obrazi — 1 delegatsko mesto 13. Likovni salon Celje — 1 delegatsko mesto 14. Društvo oblikovalcev Celje — 1 delegatsko mesto 15. Kinopodjetje Celje — 1 delegatsko mesto 16. Novi tednik in Radio Celje — 1 delegatsko mesto 17. Mladinska knjiga Celje — 1 delegatsko mesto — Naša,knjiga Celje, — Državna založba Celje, — Mohorjeva družba 18. Društvo pisateljev Slovenije — 1 delegatsko mesto 19. Društvo likovnih umetnikov — 1 delegatsko mesto 20. Društvo arhitektov — 1 delegatsko mesto 21. Društva v okviru ZKO Celje — 8 delegatskih mest Skupaj — 30 delegatskih mest 4. člen Za 23. členom se doda 23.a člen, ki se glasi: Predsedstvo kulturne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge: — se posvetuje o tekočih problemih in nalogah in sprejema ustrezne delovne usmeritve — 'oblikuje program dela skupščine kulturne skupnosti — sodeluje pri oblikovanju skupščinskih redov — opl-avlja naloge s področja kadrovske politike. Člani predsedstva so po svojem položaju: predsednik skupščine, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev, predsednik izvršilnega odbora, predsednik komisije samoupravne kontrole, tajnik KSOC. Delo predsedstva vodi predsednik skupščine, v njegovi odsotndšti pa član predsedstva, ki ga izvolijo prisotni člani predsedstva. Natančnejše določbe o delu, načinu in postopku se predpiše s poslovnikom, ki urejuje delo skupščine Kulturne skupnosti občine Celje. 5. člen Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, 1., 2. in 3. člen se uporabljajo po izvedenih volitvah; 4. člen se uporablja takoj po objavi. Predsednik Skupščine kulturne skupnosti občine Celje Anton Aškerc, prof. 1. r. CERKNICA 232. Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 52. in 53. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in 170. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je zbor združenega dela dne 2. februarja 1978, zbor krajevnih skupnosti dne 2. februarja 1978 in družbenopolitični zbor dne 2. februarja 1978 sprejel ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v občini Cerknica 1. člen Določijo se delegati v razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa v temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih predlaga socialistična zveza in sicer: - Miro P 1 o s , Kovinoplastika Lož Franc Urbas, Kovinoplastika Lož Rudi Mlakar, Kovinoplastika Lož Tone Jernej čiČ, LB Rakek Janez Opeka, Brest Jelka Begunje Franc Mlakar, Brest TP Stari trg Anton Perčič, Brest SD Cerknica Iztok Razdrih, Strokovne službe SIS Ljubo Ule, Skupščina občine Cerknica Mirko Urbas, Kartonaža Rakek Tone Lovko, Brest TP Martinjak Filip Žagar, Občinski svet ZSŠ Cerknica Miro Jernejčič, Občinska konferenca ZSMS Milan Sterle, Kartonaža Rakek Frane Sterle, Skupščina občine Cerknica. N 2. člen Komisija s svojimi člani aktivno sodeluje v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v skladu s sprejetimi določili v interesnih aktih posameznih organizacij ter zakona o združenem delu, zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in družbenim dogovorom o kadrovski politiki na območju občine Cerknica. 3. člen Skupščina občine Cerknica pooblašča komisijo za kadrovsko politiko, da ob vsakem primeru razpisa določi potrebno število predstavnikov družbene skupnosti, kot delegate v razpisne komisije temeljnih organizacij združenega dela. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-2/78-9 Cerknica, dne 2. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r. 233. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Cerknici objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Cerknica, ki obsega naseldnje kandidate: 1. Francka Anzeljc, 1931, učiteljica, Nova vas 51; 2. Slavko Berglez, 1933, strokov, del., Stari trg; 3. Marija Grbec, 1939, delavka, Rakek, Stara cesta 16; 4. Nada H a r m e 1, 1939, psiholog, Cerknica, Pe-ščenk; 5. Jože Hren, 1929, inž. org. dela, Cerknica, Loško 17; 6. Janez Intihar, 1924, upokojenec, Cerknica, C. 4. maja 74; 7. Borut Jernejčič, 1950, strokov, del., Slivi-ce; 8. Tone Jernejčič, 1921, bančni delavec, Slivi-ce; 9. Miro Juvančič, 1946, avtomehanik, Rakek, Pot na Kilovec 3; 10. Mirko Kavčič, 1950, elektrotehnik, Cerknica, Notranjska 20;. 11. Tone K e b e , 1929, inž. org. dela, Cerknica, Peščenk; 12. Stanislav Kočevar, 1951, ekonomski tehnik, Lož 95; 13. Franc Kovač, 1925, upokojenec, Iga vas 4; 14. Ludvik Martinčič, 1956, grad. tehnik, Radlek 5; 15. Karolina Meden, 1916, upokojenka, Begunje 125; 16. Rudi Mlakar, 1942, učitelj, Stari trg 22; 17. Helena Mulec, 1954, laborantica, Cerknica, C. 4. maja 4; 18. Alojz Otoničar, 1934, tehnolog, Cerknica, Kamna g. 53; 19. Vojko Otoničar, 1957, prodajalec, Cerknica, Katnna g. 53; 20. Janez Pakiž, 1935, inž. org. dela, Martinjak 26; 21. Franc Pavlin, 1917, upokojenec, Kremenca 4; 22. Dušan Plaz, 1938, lesni tehnik, Stari trg blok; 23. Rado P o n i k v a r , 1950, stroj, ključ., Nova vas 3a; 24. Janez Praprotnik', 1938, predm. učitelj. Nova vas; 25. Marjan Sira j, 1956, študent, Ravnik 9; 26. Nuša Telič, 1953, vzgojiteljica, Žerovnica 28; 27. Filip Žagar, 1947, stroj, delovod., Cerknica, C. 4. maja 91; Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca Cerknica. Ta ■ kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. V Cerknici, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Cerknici Tajnik Predsednik Vinko Brancelj Borut Potrata Član Jože Klančar GROSUPLJE 234. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 175. in 176. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje ima 39 delegatskih mest. 2. člen Število delegatskih mest v zboru združenega dela Skupščine občine Grosuplje po področjih določa statut občine Grosuplje. 3. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja se območje občine Grosuplje razdeli na 22 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest: ' — okoliš št. 1, ki obsega Tekstil Ljubljana — TOZD Tekstilna tovarna motvoz in platno Grosuplje, delegira 2 delegata, — okoliš št. 2, ki obsega Obrtno montažno podjetje Instalacije Grosuplje in POZD Elektroservice Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 3, ki obsega Black and Decker Jugoslavija Grosuplje in Eurotrans Ribnica, obrat Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 4, ki obsega Tovarno za izdelavo kovinske gostinske opreme Kovinostroj Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 5, ki obsega SGP Grosuplje — TOZD Operativa, SGP Grosuplje — TOZD Kovinsko lesni obrati in delovna skupnost skupnih služb, delegira 2 delegata, — okoliš št. 6, ki obsega ABC Pomurka Trgovsko podjetje Tabor Grosuplje, Gostinsko podjetje Polževo Grosuplje in Trgovsko podjetje Guma Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 7, ki obsega Komunalno podjetje Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 8, ki obsega Lesnina Ljubljana — TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, delegira 1 dele- — okoliš št. 9, ki obsega DBS Ljubljana — TOZD Llektro Ljubljana okolica, PTT Ljubljana — TOZD Kočevje, poslovne enote v občini Grosuplje, 2TP Ljubljana — Železniška postaja Grosuplje, nadzorni-štvo proge Ivančna gorica in Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 10, ki obsega Pekarija Grosuplje, Mercator Ljubljana — TOZD Dolomiti, samopostrežba Grosuplje, Gostinsko podjetje Turist Ljubljana — TOZD Motel Grosuplje, Knjigovodski biro Grosuplje, KZ Metlika z vinotoči na območju občine, Tobak Ljubljana, prodajalna Grosuplje, ČGP Delo, prodajalna Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 11, ki obsega Slovenijales Ljubljana Stolarna Dobrepolje, Komunalno podjetje Vič Ljubljana — Kamnolom Dobrepolje, Tobačna tovarna Ljubljana, poslovna enota Kočevje, enota v občini Grosuplje, ZKGP Kočevje, Gozdno gospodarstvo, obrat v občini Grosuplje, DES Ljubljana — TOZD Elektro Kočevje, obrati v občini Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 12, ki obsega Iskra TOZD TELA Ljubljana — Montaža, električni aparati in releji Pred-struge, delegira 1 delegata, — okoliš št. 13, ki obsega Delovna organizacija Livar Ivančna gorica, TOZD Tovarna hladnovodnih armatur, TOZD Siva in modularna litina in SDS skupne , službe, delegira 2 delegata, — okoliš št. 14, ki obsega Agrostroj Ljubljana TOZD kmetijska mehanizacija — obrat plastičnih silosov Ivančna gorica, Obrtno podjetje Universal Ivančna gorica, delegira 1 delegata, — okoliš št. 15, ki obsega Transportno podjetje Avtoprevoz Ivančna gorica, Lesnina Ljubljana TOZD Sinoles Ivančna gorica, Trgovsko podjetje Istra benz — črpalka Ivančna gorica, delegira 1 delegata, — okoliš št. 16, ki obsega Delovna organizacija MIG TĆZD Prašičereja Stična, Ljubljanske mlekarne — TOZD Mlekarne, obrat Stična, Rast — Komunalno podjetje Ljubljana, cvetličarna Ivančna gorica, delegira 1 delegata, — okoliš št. 17, ki obsega Iskra — TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov Ljubljana — obrat Višnja gora in Dekliško vzgajališče Višnja gora, delegira 1 delegata, — okoliš št. 18, ki obsega Veterinarska postaja Krim Grosuplje, Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovine, prodajalne na območju občine, Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne, Zbiralnica mleka Grosuplje, Ljubljanske mlekariie TOZD Posestva, enota Brvace, delegira 1 delegata — okoliš št. 19, ki obsega Rašica Ljubljana — TOZD Vltava Šentvid pri Stični, Lesnina, Ljubljaha — Gramex Ljubljana — poslovalnica Šentvid pri Stični, Semenarna Ljubljana — skladišče Selo Radohova vas, delegira 1 delegata, — okoliš št. 20, obsega Iskra baterija ZMAJ Ljubljana — obrat Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata, — okoliš št. 21, ki obsega Rašica Ljubljana — TOZD Rezka Dragar Ambrus, delegira 1 delegata, — okoliš št. 22, ki obsega Kroj Škofja Loka — obrat Krka, delegira 1 delegata. 4. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s prosvetnokulturnega področja se območje občine Grosuplje razdeli na 3 okoliše z naslednjim število delegatskih mest: — okoliš št. 1, ki obsega Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje s podružničnimi šolami, Osnovna šola I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje s podružničnima šolama, Vzgojno varstveni zavod Grosuplje, Splošno izobraževalna knjižnica Grosuplje in Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana — območni izobraževalni center Grosuplje, delegira 1 delegata, — okoliš št. 2, ki obsega Osnovna šola Stična s podružničnimi šolami in Gimnazija Josipa Jurčiča Stična, delegira 1 delegata, — okoliš št. 3, ki obsega Osnovna šola Ferdo Vesel Šentvid pri Stični s podružničnima šolama in Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata. 5. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno zdravstvenega področja se območje občine Grosuplje razdeli na dva okoliša z naslednjim številom delegatskih mest: — okoliš št. 1, ki obsega Delovno varstveni zavod Ponikve, delegira 1 delegata, — okoliš št. 2, ki obsega Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD OZV Grosuplje, Lekarna Ljubljana, enota Grosuplje, delegira 1 delegata. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti iz 2. točke 1. člena tega odloka se območje občine Grosuplje razdeli na 3 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest: — okoliš št. 1, ki obsega KZ Ljubljana TZE Grosuplje, na območjih krajevnih skupnosti Grosuplje, Ilova gora, Mlačevo, Polica, Podtabor, Račna, Sp. Slivnica, Staro apno, Šmarje, Žalna, delegira 3 delegate, — okoliš št. 2, ki obsega KZ Stična, na območjih krajevnih skupnosti Ambrus, Dob, Ivančna gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja gora, Stična in Zagradec, delegira 3 delegate, — okoliš št. 3, ki obsega KZ Dobrepolje na območjih krajevnih skupnosti Dobrepolje, in Ponikve delegira 1 delegata, 7. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela izmed delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva je območje občine Grosuplje 1 okoliš, ki delegira 1 delegata. 8. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ ter delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, Skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni, je območje občine Grosuplje en okoliš z 1 delegatskim mestom. Ta okoliš obsega delovne skupnosti: upravni organi Skupščine občine Grosuplje, 'Občinsko sodišče Grosuplje, Postaja milice Grosuplje, Organ za kaznovanje prekrškov Grosuplje, Komite občinske konference ZKS Grosuplje, Občinska konferenca SZDL Grosuplje, Občinski svet zveze sindikatov Grosuplje, Občinski odbor ZZB NOV Grosuplje, Občinska konferenca ZSMS Grosuplje, Občinski odbor RK Grosuplje, Skupne strokovne službe SIS Grosuplje, Socialna služba pri Skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje, ZKPO Grosuplje, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana — enota Grosuplje, Regijska skupnost zdravstvenega varstva Ljubljana — pisarna Grosuplje, SDK Ljubljana — expozitura Grosuplje, Ljubljanska banka Ljubljana, enote na območju občine Grosuplje, Zavarovalna skupnost Triglav, enota Grosuplje, Avto moto društvo Šentvid pri Stični, V. P. Grosuplje, Odvetniška pisarna Peter Ceferin Grosuplje. 9. člen Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje, ima 29 delegatskih mest. Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje je okoliš območje krajevne skupnosti. 10. člen Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine imajo krajevne skupnosti Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap in Višnja gora po 2 delegatski mesti. 11. člen Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine imajo krajevne skupnosti Ambrus, Dob, Ilova gora, Krka, Mlačevo, Muljava, Metnaj, Polica, Ponikve, Podtabor, Račna, Sp. Slivnica, Staro apno. Stična, Temenica, Zagradec in Žalna po 1 delegatsko mesto. 12. člen Če se po izvdenih splošnih volitvah delegacij na območju občine ustanovi nova samoupravna organizacija ali skupnosti, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine v okoliš samoupravnih organizacij oz. skupnosti, katerih dej-avnost je enaka ali podobna dejavnosti novo ustanovljene samoupravne organizacije ali skupnosti. Pri uvrstitvi v ustrezen okoliš se lahko upošteva tudi teritorialni princip. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 14. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74). Št. 013-2/78 Grosuplje, dne 22. februarja 1978. 235. Na podlagi 183. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na 46. redni seji zbora združenega dela, dne 1. februarja 1978, na 46. redni seji zbora krajevnih skupnosti, dne 1. februarja 1978 in na 43. redni seji družbenopolitičnega zbora, dne 1. februarja 1978 sprejela ODLOK o ukinitvi nekaterih skladov občine Grosuplje 1. člen Ukinejo se naslednji skladi občine Grosuplje: 1. komunalni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o komunalnem skladu občine Grosuplje (Glasnik, št. 18/65), 2. cestni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi cestnega sklada občine Grosuplje (Glasnik, št. 39/62), .3. sklad za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Grosuplje, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino (Uradni list SRS, št. 4/70 in 20/72), 4. sklad za pospeševanje kmetijstva, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS, št. 12/73). 2. člen Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenih skladov se prenesejo po stanju na dan 31. 12. 1977 in sicer: 1. komunalnega sklada na samoupravno interesno skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost, 2. cestnega sklada za samoupravno interesno skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost — enota za cestno dejavnost, 3. sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino na račun sredstev občine Grosuplje za posebne namene, 4. sklada za pospeševanje kmetijstva do ustanovitve kmetijske skupnosti na račun sredstev občine Grosuplje za posebne namene. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 402-7/78 Grosuplje, dne 6. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 236. Na podlagi 6. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 24a., 24b. in 24c. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13 /77) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1978 sprejela » ODLOK o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Grosuplje 1. člen S tem odlokom se določi namen, način plačevanja, uporaba in stopnja prispevka, ki ga plačujejo delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci. S tem prispevkom se financira vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Grosuplje za leto 1978. 2. člen Komunalni objekti in naprave skupne rabe, kateri se financirajo iz navedenega prispevka so: — sofinanciranje vzdrževanja občinskih cest I. in II. reda — redno vzdrževanje nekategoriziranih cestnih površin — plačevanje tokovine za javno razsvetljavo in vzdrževanje javne razsvetljave — javna higiena — vzdrževanje javnih parkov in zelenic — ureditev vzdrževanja odlagališč odpadkov in smeti — vzdrževanje kanalizacije in čistilnih naprav. 3. člen Zavezanci plačujejo prispevek za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka znaša 0,70 °/o od tako izračunanega osebnega dohodka. 4. člen Prispevek se plačuje Komunalni skupnosti občine Grosuplje na račun št. 50130-661-17041 mesečno, in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov: občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa po postopku, predpisanem za Plačevanje davkov občanov. 5. člen Sredstva prispevka, ki ga plačujejo zavezanci, se uporabljajo po programu vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Grosuplje za leto 1978. 6. člen Ta odlok velja do podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje In obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Grosuplje, vendar najdlje do 30. 9. 1978. 7. člen Ta odlok začne veljati na dan objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje. St. 420-1/78 Grosuplje, dne 6. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 237. Na podlagi 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) in 14. člena družbenega, dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK i občinskih priznavalninah 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem in borcem, prostovoljcem za severno mejo 1918—1919, se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbene skupnosti za njihove zasluge pod pogoji, ki jih določa ta odlok, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. 2. člen Priznavalnina se lahko podeli samo tistim upravičencem iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Grosuplje. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943, oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945, dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki,so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobdilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943, oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945, dvojno štet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letu 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Pravico do stalne, občasne ali enkratne priznavalnine imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če jih je umrli preživljal in pod pogoji iz 6. člena tega odloka. Za družinske člane umrlih iz 1. odstavka tega člena se po tem odloku štejejo: — zakonec; — otroci, posvojenci, pastorki in rejenci do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če se šolajo do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta, če so nezmožni za pridobitno delo, pa tudi ves čas, dokler traja nezmožnost, vendar samo, če je nezmožnost nastala pred 15. letom oziroma 26. letom starosti. 5. člen Občinske priznavalnine so: 1. stalne; 2. občasne; 3. enkratne. 6. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80°/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slovenije na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta, Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 7. člen Za udeležence NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slo- veniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4, in 5. točke 3. člena — 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 8. člen Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni, stanovanjske in druge okoliščine, pri kmetih-samohranilcih pa zlasti starost in nezmožnost za delo. 9. člen Če se spremenijo pogoji iz 6. člena tega odloka ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine iz 1. odstavka tega člena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. Uživalec priznavalnine je dolžan obvestiti upravni organ o spremembi v družinski skupnosti in premoženjskem stanju. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom iz 3. in 4. člena odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od 'pogojev iz 6. člena tega odloka. Izjemoma se lahko podeli sodelavcem NOB, ki imajo priznano posebno dobo v enojnem trajanju, priznavalnina iz 1. odstavka tega člena, ne glede na pogoje iz 3. in 6. člena tega odloka. Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli največ dvakrat na leto. 11. člen Uživalci stalne občinske priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo . pravice uveljavljati zdravstvenega varstva iz drugih naslovov. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance-delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 12. člen Postopek za uveljavitev priznavalnine se začne na predlog stranke, družbenopolitičnih organizacij ali po uradni dolžnosti. i 13. člen O podelitvi in višini priznavalnin odloča komisija skupščine občine za zadeve borcev in invalidov po določbah tega odloka. 14. člen Stalna priznavalnina pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 15. člen Odločbo o podelitvi občinske priznavalnine izda po sklepu komisije iz 13. člena tega odloka upravni organ, ki je pristojen za zadeve borcev in invalidov. 16. člen Zoper odločbo o podelitvi, prenehanju ali spremembi občinske priznavalnine je dovoljena pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Ljubljana. * 17. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz tega odloka se zagotavljajo v proračunu občine na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah. 18. člen Dosedanje občinske priznavalnine se mora postopoma uskladiti z določbami tega odloka do 31 12. 1978. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah in njegovih spremembah hodka (Uradni list SRS, št. 24-1574/77) 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-1/78 Grosuplje, dne 22. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r 238. Na podlagi 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile ter kmetijske traktorje in traktorske priklopnike 1. člen V odloku o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile ter kmetijske traktorje in traktorske priklopnike (Uradni list SRS, št. 15/73) se črta 2. odst. 2. člena in 3. člen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 423-2/78 Grosuplje, dne 22. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 239. LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA za dele katastrskih okrajev Kočevje, Ljubljana, Suha krajina - Gorjanci in Višnja gora ki so sestavni del odloka o lestvicah katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 24-1574/77) SR Slovenija Katastrski okraj Ljubljana LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA Razred Kultura 1 2 3 4 5 6 7 8 njive 7.800 6.300 5.750 4.700 3.600 2.300 1.400 800 vrtovi 27.800 20.400 17.100 10.400 — — — —— sadovnjaki 5.600 4.300 3.700 3.100 1.800 900 — —- vinogradi — — ~ ' — — — — travniki 4.500 3.950 3.200 2.700 2.250 1.300 900 550 pašniki 1.300 1.100 900 650 500 300 — — gozdovi 1.250 950 650 450 300 200 100 — trstičje 400 — — — — — — —• Lestvice veljajo za k. o.: Stara vas. Grosuplje, Grosuplje — naselje Stranska vas, Sela, Šmarje, Mali vrh, Vino, Ponova vas. Slivnica, Ilova Gora, Račna in Velike Lipljene. SR Slovenija Katastrski okraj Kočevje LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA Razred Kultura 1 2 3 4 5 6 7 njive 5.600 4.800 3.800 2.600 1.400 700 — — vrtovi 17.000 9.650 6.150 — — — — sadovnjaki 4.200 2.800 1.400 700 — — — 1 — vinogradi 3.200 — — — — — travniki 3.600 3.200 2.800 2.200 1.200 700 pašniki 700 600 500 350 250 100 — gozdovi 1.300 900 550 300 150 — — trstičje — — — — — Lestvice veljajo za k. o.: Cesta, Zdenska vas, Zagorica, Videm-Dobrepolje, Podgora, Kompolje SR Slovenija Katastrski okraj: Suha krajina — Gorjanci LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA Kultura 1 2 3 Razred 4 5 6 7 8 njive 6.500 5.400 4.300 3.200 2.100 1.000 — — vrtovi 14.500 10.700 10.200 7.800 — — — — sadovnjaki 4.550 4.100 3.400 2.150 850 — — — vinogradi 7.950 7.400 5.600 4.250 2.100 — — — travniki 4.200 3.300 2.450 1.750 1.050 600 — pašniki 1.250 1.000 4.300 400 250 — — — gozdovi 1.000 450 300 200 100 — — — trstičja — — — — — — — — Lestvice veljajo za k. o.: Vali6ina vas, Zagradec, Veliko Globoko, Ambrus, Višnje SR Slovenija Katastrski okraj: Višnja gora LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA Kultura 1 2 3 Razred 4 5 6 7 * 8 njive 7.800 6.600 5.400 4.600 3.900 3.100 2.000 1.000 vrtovi 21.100 12.400 10.700 — — — — — sadovnjaki 4.550 3.500 3.100 , 1.750 — — — — vinogradi 7.200 5.800 4.600 3.400 1.600 — — — travniki 4.500 4.000 3.200 '2.600 1.900 1.200 950 650 — pašniki 1.300 1.100 900 750 550 350 — — gozdovi 1.100 650 400 300 200 150 — — trstičje — — — — — — — — Lestvice veljajo za k. o.: Blečji vrh. Polica, Žalna. Luče, Leskovec, Metnaj, Češnjice, Bukovica. Temenica, Male Dole. Šentvid, Stična, Dobrava, Dedni dol, Višnja gora, Kriška vas, Draga, Hudo, Radohova vas, I-odborčt, Velike Pece, Gorenja vas, Vrhe, Muljava, Dob, Sušica, Krka Podbukovje. 240. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 182. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora Združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1978 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije I Razreši se dosedanjo občinsko volilno komisijo, imenovano s sklepom, št. 013-5/74 z dne 28. 2. 1974 (Uradni list SRS, št. 12/74). II Imenuje se občinsko volilno komisijo v sestavi: predsednik: dr. Vlado Fajfar, predsednik Občihskega sodišča Grosuplje namestnik: Gojmira Golob-Jelenc sodnica Občinskega sodišča Grosuplje: tajnik- Marjan Kotar, sodnik Občinskega sodišča Grosuplje namestnik: Jožica Zupačič, vodja kadrovske službe Skupščine občine Grosuplje član: Alojz Š k r j a n c, direktor del. skup. skupnih služb SGP Grosuplje namestnik: Slavko Zupančič, načelnik oddelka za skupne in družbene službe Skupščine občine Grosuplje član: Julijana Er št e, načelnik oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje namestnik: Marija Kralj, delavka oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje član: Vinko Kobilica, načelnik oddelka za ljudsko obrambo Skupščine občine Grosuplje namestnik: Janez Skubic, delavec oddelka za ljudsko obrambo Skupščine občine Grosuplje. St. 013-2/78 Grosuplje, dne 1. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 241. V skladu s 1. odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je svet za socialno skrbstvo Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje na seji dne 15. februarja 1978 sprejel SKLEP o odstotku povišanja preživnin 1 Preživnine se povišajo za 14,6 % napram letu 1977. 2 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978. St. 56-3/78 Grosuplje, dne 15. februarja 1978. Predsednik sveta za socialno skrbstvo Marija Košmrlj 1. r. 18. Ignac Orel, rojen 1931, visokokvalificirani delavec, Fužina 1; 19. Janko Petek, rojen 1925, ing. organizacije dela, Šentvid pri Stični 60; 20. Janja Radi, rojena 1956, študent, Ivančna gorica 17; 21. Marija Uršič, rojena 1950, profesorica, Za-boršt 19; 22. Minči Volk, rojena 1931, strokovni sodelavec, Višnja gora n. h.; 23. Alojz Zajc, rojen 1938, mizar, Gatina 23. Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca Grosuplje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12 .marca 1978. Grosuplje, dne 22. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Grosupljem Tajnik - Predsednik Marjan Kotar 1. r. Vlado dr. Fajfar I. r. Član Namestnik Vinko Kobilica 1. r. Jožica Zupančič 1. r. 242. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Grosupljem objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Grosuplje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Jelenko dr. Adjanski, rojen 1935, zdravnik specialist, Grosuplje, Stranska pot III/12; 2. Franc Bajt, rojen 1925, upokojenec, Ponikve 80; 3. Marjan Balant, rojen 1957, študent, Radohova vas 10; 4. Slavko Bevc, rojen 1936, skladiščnik, Gro-šuplje, Pod gozdom II/3; 5. Srečko ing. Dolenc, rojen 1950, ing. lesarstva, Ljubljana, Tomažičeva 4; 6. Avgust Erjavec, rojen 1926, upokojenec, Ivančna gorica 96; 7. Bronka Goli, rojena 1958, ekonomski tehnik, Razdrto 24; 8. Karel Hočevar, rojen 1932, ing. org. dela, Grosuplje, Adamičeva 11; 9. Bogomir ing. Hafbauer, rojen 1947, ing. metalurgije, Ljubljana, Topniška 43; 10. Jože Kavšek, rojen 1927, kmet, Grm 1, Šentvid pri Stični; 11. Tone Kogovšek, rojen 1957, študent, Velika Loka 43; 12. Mirjana Križman, rojena 1958, študent, Grosuplje, Levstikova 10; 13. Silva Lavrič, rojena 1943, učiteljica, Šentvid pri Stični 92; 14. Janez Lesjak, rojen I9l5, družbenopolitični delavec, Grosuplje, Partizanska c. 3; 15. Slavko Medved, rojen 1923, upokojenec, Ivančna gorica 27; 16. Jože M i š i g o j, rojen 1942, tekstilni tehnik, Grosuplje, Adamičeva H; 17. Andrej Novak, rojen 1948, elektrotehnik, Grosuplje, Ljubljanska n. h.; IDRIJA 243. Svet za varstvo družine in duševno manj razvite osebe pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Idrija je v skladu s 1. odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na svoji redni seji dne 7. februarja 1978 sprejel SKLEP o odstotku povišanja preživnin Preživnine se povišajo za 14,6% napram letu 1977. Povišanje preživnin velja od 1. 3. 1978 dalje. Št. 56-7/77 Idrija, dne 8. februarja 1978. Občinska skupnost socialnega skrbstva Predsednica sveta Irena Laharnar 1. r. ,244. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Idriji objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Idrija, ki obsega naslednje kandidate: 1. Marjan Beričič, roj. 1934, ing. org. dela, Idrija, Cankarjeva 4. 2. Samo Bevk, roj. 1956, študent, Idrija, Trg maršala Tita 4 3. Alojzij Boški n, roj. 1908, upokojenec. Sr. Kanomlja 8 4. Marijan Cerkvenik, roj. 1937, str. tehnik, Cerkno 240 5. Štefanija Car, roj. 1926, upokojenka, Idrija, Vojskarska 8 6. Silvija Čuk, roj. 1936, delavka, Idrija, Za gradom 11 7. Jelka Ferjančič, roj. 1950, ek. tehnik, Idrija, B. Dedejiča 1 8. Milan Golob, roj. 1925, upokojenec, Gorje 2S 9. Ciril Habe, roj. 1953, kmet. proizvajalec, Zadlog 55 10. Jože Kenda, roj. 1925, upokojenec, Sp. Idrija 118 11. Milan Kostanjšek, roj. 1945, učitelj, Idrija, Gortanova 11 12. Sergije K e s e r , roj. 1930, pred. učitelj, Idrija, H. Freyerja 3 13. Josip Lazar, roj. 1921, dipl. ing. rud., Idrija, Grilčeva 28 14. Jožef Mikuž, roj. 1931, trg. poslovodja, Idrija, Rudarska 3 15. Marijan Mesarič, roj. 1952, avtomehanik, Idrija, Grilčeva 26 16. Emest Podobnik, roj. 1949, str. tehnik, Cerkno 276/b 17. Ivan Primožič, roj. 1925, upokojenec, Idrija, 1. maja 1 18. Nevenka Podobnik, roj. 1951, ab. ek. fakultete, Idrija, Gortanova 8 19. Viktor Podobnik, roj. 1940, učitelj, Idrija, Gregorčičeva 39 20. Cveto Š u 1 g a j , roj. 1926, ek. tehnik, Idrija, Wolfovo stop. 2 21. Alojz Švab, roj. 1935, profesor, Idrija, Rožna 10/b 22. Zdenka Šturm, roj. 1948, pred. učitelj, Idrija, IX. korpusa 7/b 23. Valentin Štravs, roj. 1924, upokojenec, Cerkno 130 24. Draga Urbas-Kerovica, roj. 1934, profesor, Idrija, St. Rozmana 45 25. Vladimir Zajc, roj. 1933, kmet. tehnik, Cerkno 231 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Idrija. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Idrija, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Idriji Predsednik Silvij Šinkovec 1. r. KAMNIK 245. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 33., 34. in 35. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1978 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik 1. člen V zbor združenega dela, ki ima 60 delegatov, oblikujejo delegae*>e: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in drugih z zakonom določenih oblik združevanja, 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. 2. člen Delegacije delovnih skupnosti državiiih organov oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni. 3. člen Izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije, se določi naslednje število delegatskih mest: — z gospodarskega področja 45 delegatskih mest — s prosvetno-kulturnega področja pet delegatskih mest — s socialno-zdravstvenega področja tri delegatska mesta Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, se določi nasled-nje število delegatskih mest: — v kmetijski dejavnosti tri delegatska mesta, — v obrtni in podobni dejavnosti dve delegatski mesti. Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, se določita dve delegatski mesti. 4. člen Delegacije oblikujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela. Kmetje, ki niso vključeni v samoupravne organizacije, oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prvega odstavka tega člena ali organizacij Socialistične zveze skupnosti za volitve delegacij. Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva. Za kmete v smislu tega odloka se štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let. 5. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja gospodarske dejavnosti se določijo delegacije oz. konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 1: 1. Rudnik kaolina Črna — delegacija ima 1 delegatsko mesto 2. Donit Medvode, TOZD Svit, Kemostik in TOZD Trival, Kamnik — delegacija ima 3 delegatska mesta 3. Titan, Kamnik — delegacija ima 6 delegatskih mest 4. Kemijska industrija »Kamnik« Kamnik — delegacija ima 4 delegatska mesta 5. Stol, Kamnik — delegacija ima 8 delegatskih mest 6. Menina, Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto 7. Svilanit, Kamnik — delegacija ima 4 delegatska mesta 8. Utok, Kamnik — delegacija ima 3 delegatska mesta 9. Živilska industrija ETA, Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto 10. Zarja, Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 2 1. SGP Graditelj, Kamnik — delegacija ima 2 delegatski mesti 2. Alprem, Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto 3. Gradbinec, Kranj — GE Kamnik, Bakovnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 3 1. Gozdno gospodarstvo Ljubljana — TOZD gozdarstvo Kamnik in obrat za kooperacijo Veterinarski zavod Kamnik Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik Emona — industrijska kooperacija Ljubljana — prodajalna Kamnik Perutnina Zalog, OE kokošja farma Duplica — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 4 1. Viator Ljubljana, enota delavnice in medkrajevni potniški promet Alpetour Škofja Loka — TOZD tovorni promet — enota v občini Kamnik PTT Ljubljana — TOZD PTT Domžale PE Kamnik ŽTP Ljubljana OE postaja Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 5 1. ZP ABC TP Kočna, Kamnik — delegacija ima 3 delegatska mesta 2. Emona, TOZD maloprodaja Ljubljana PE Market Kamnik Ljubljanske mlekarne — prodajalna 39 Tobak Ljubljana — prodajalna Kamnik Triglav Kranj — prodajalna Kamnik Modna konfekcija Krim — TOZD Trgovina Elita — poslovalnica Kamnik, Kidričeva ul. Jugotekstil Ljubljana, TOZD Notranja trgovina ONA-ON DE prodajalna Kamnik Planika Kranj — prodajalna Kamnik Borovo — prodajalna Kamnik Peko Tržič — prodajalna Kamnik Zmaga Ljubljana — prodajalna Kamnik — Metalka Ljubljana — prodajno skladišče Kamnik ČP Ljudska pravica, Ljubljanski dnevnik — prodajalna Kamnik Slovenijašport Ljubljana — prodajalna Kamnik Petrol Ljubljana — servis Kamnik Istra-Benz Koper servis Moste Dinos Ljubljana — skladišče Kamnik Koteks — Tobus — odkupna postaja Kamnik ČGP Delo — prodajalna Kamnik Elita Kranj — Nogavičar Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 6 1. Gostinsko podjetje Planika Kamnik Viator Ljubljana TOZD hoteli in žičnice Kamnik Medex — Export-import Ljubljana, OE bife Kamnik Induplati Jarše — počitniški dom Mala planina PD Matica Ljubljana — planinski dom Kamniška Bistrica Marketing Ljubljana, OE prodajalna Kamnik Gostinsko podjetje Domžale OE prodajalna Komenda — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 7 1, Usluga Kamnik Lončarsko podjetje Komenda Meso Kamnik Žito Ljubljana — Vesna Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 8 1. Komunalno podjetje Kamnik Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik Elektro Ljubljana-okolica DE Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto 7. člen L Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kulturno-prosvetne dejavnosti se določijo delegacije oz. konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 9 1. Gimnazija Rudolfa Maistra Kamnik Delavska univerza Kamnik, Strokovne službe SIS za izobraževanje, socialno skrbstvo, TTKS in kulturo Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto 2. Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Osnovna šola Stranje Osnovna šola Komenda — Moste Glasbena šola — konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti 3. Otroški vrtec Antona Medveda Dijaški dom Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto 4. Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 10 1. Tekstilni inštitut Maribor — eks. odd. Kamnik Muzej Kamnik Arboretum Volčji potok Ljudska knjižnica Kamnik Kinopodjetje Kranj — enota Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto 8. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja socialno-zdravstvene dejavnosti se določijo delegacije oz. konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 11 1. Zdravstveni dom Domžale — TOZD zdravstveno varstvo Kamnik Lekarna Kamnik Občinska zdravstvena samoupravna interesna skupnost Delavski dom Kamnik Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Kamnik Dom upokojencev — konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti 9. člen Volilni okoliš št. 12 1. Občinska konferenca SZDL Kamnik Komite občinske konference ZKS Kamnik Občinski sindikalni svet Kamnik Občinski sodnik za prekrške Občinsko sodišče Kamnik Krajevna skupnost Kamnik Ljubljanska banka Ljubljana PE Kamnik Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Kamnik ^ RSNZ, OE Postaja milice Katnnik Občiriska konferenca ZSMS Kamnik RKS občinski odbor Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto 2. Skupščina občine Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto 10. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se določijo delegacije oz. konference delegacij s področja kmetijske dejavnosti z nasledrijim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 13 Delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje Selo in delovna sredstva v obratih za kooperacijo, Emona Ljubljana in kmetje, ki niso vključeni v samoupravne organizacije, oblikujejo skupaj posebno skupnost za volitve delegacije, ki ima 3 delegatska mesta. 11. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti se določijo delegacije oz. konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 14 Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z lastnimi sredstvi, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije, ki ima 2 delegatski mesti. 12. člen V temeljni organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. 13. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki 3ih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti, ki so te delegacije izvolile. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in volilnih okolišev v občini Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-10/78-7 Kamnik, dne 30. januarja 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 246. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1978 sprejela ODLOK o Obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Kamnik, ki so posebej določena, se morajo smeti in odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter manipulativnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: smeti) odlagati in odvažati na način in ob pogojih, ki so predpisani s tem odlokom. — Območja, vezana za odvoz smeti so: mesto Kamnik; naselja: Križ. Podgorje. Moste. Komenda, Šmarca, Duplica, Nevlje, Vrhpolje, Mekihje, Godič, Stahovica, Stranje in naselja, za katera sp izdelani urbanistični in zazidalni načrti. — Krajevne skupnosti lahko vključijo tudi dru- ' ga naselja, če smatrajo, da je odvoz smeti potreben. V teh primerih sklenejo posebno pogodbo s pooblaščeno delovno organizacijo. 2. člen Komunalno dejavnost po tem odloku opravlja Komunalno podjetje Kamnik. Za izpolnjevanje obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe z manipulativnim prostorom odgovarjajo upravljale! teh zgradb. Za upravljalce zgradb se po tem odloku štejejo imetniki prostorov, nosilci pravic uprave, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami, in lastniki zgradb. 3. člen Smeti in odpadki v smislu tega odloka so po nastanku in vrsti ter načinu njihovega odlaganja: 1. Smeti m odpadki.— iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je moč odlagati v smetnjake. Med te spadajo posebno: a) smeti in odpadki iz individualnih gospodinjstev, pepel, odpadne konzerve, porcelan in steklo, kovinski, tekstilni, papirni odpadki, plastični predmeti in podobno; b) odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov; c) odpadni material iz gospodarskih in drugih organizacij. Sem ne spadajo odpadki gradbenega materiala in blato ter drugi za smetnjake škodljivi odpadki. 2. Odpadki iz gospodinjstev in gospodarskih organizacij v večjih kosih ali količinah ter v tekočem stanju, ki jih ni dovoljeno odlagati v smetnjake, se odl-gajo v kontejnerje ali posebne posode ter odvažajo v vozilih skladno s sanitarno higienskimi predpisi. Med te spadajo posebno: a) odpadni material iz gradbene dejavnosti, premog ter dvoriščne smeti in podobno;. b) odpadki iz proizvodnje in predelave; c) organski odpadki iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane. 3. Ogorki iz centralnih kurjav in toplarn, ki se posebej odlagajo v dodatne smetnjake ali kontejnerje, se odvažajo z vozili ločeno od ostalih odpadkov. Po kraju nastanka s6 smeti in odpadki: a) iz stanovanjskih prostorov in skupnih prostorov stanovanjskih zgradb; b) iz poslovnih prostorov in gospodarskih organizacij, obrtnih delavnic, zavodov ter drugih ustanov. II. ODLAGANJE SMETI 4. člen Uporabnik stanovanjskih in poslovnih prostorov ter manipulativnega prostora so dofžni odlagati smeti v tipske smetnjake, oziroma posode, v katerih je možno odlagati v avto-smetnjake. Upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da so posode za smeti postavljene na določenem prostoru. 5. člen V času, ki ga določi Komunalno podjetje Kamnik, morajo biti posode za smeti postavljene na posebne prostore ob cesti, da se lahko opravi odvoz z avto-smetn jakom. Za nove zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za smeti. Pri načrtovanju tega prostora je treba upoštevati predvideni način odvoza smeti. 6. člen Posode za smeti morajo biti pokrite, tla okrog posod morajo biti vedno čista. Tla okrog posod mora čistiti uporabnik smetnjaka. 7. člen Komunalno podjetje lahko za odlaganje in odvoz smeti uporablja tudi kontejnerje, predvsem tam, kjer je večja količina smeti. Odvoz smeti in odpadkov s konterjneji se praviloma zaračunava posebej. 8. člen Potrebno število posod za smeti nabavi praviloma lastnik zgradbe, nosilec stanovanjske pravice oz. uprav-Ijalec zgradbe. Število posod je odvisno od količine smeti v zgradbi, pri tem pa je potrebno upoštevati, da posode ne smejo biti preveč polne. Posode za smeti morajo biti nabavljene, ko je zgradba pripravljena za vselitey. Redno vzdrževanje posod za smeti opravlja uporabnik. Okvare na posodah opravlja tisti, ki jo je povzročil. 9. člen Komunalno podjetje določi, pri katerih fizičnih in pravnih osebah bodo postavljeni kontejnerji. Pri odločanju o tem je treba upoštevati količino in velikost odpadkov. Pri določitvi prostora, kjer naj bi kontejner stal, se upošteva mnenje občinskega organa, pristojnega za sanitarno inšpekcijo in komunalni nadzor. 10. člen Gostinski obrati in obrati družbene prehrane so za organske odpadke dolžni uporabljati posebno tesno zaprte očiščene posode. 11. člen Fekalije smejo odvažati pooblaščene organizacije v posebnih zaprtih vozilih. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higi-ensko-tehničnim zahtevam. Okolica greznice mora biti no izpraznitvi očiščena in razkužena. , 12. člen Odpadki, ki nastajajo pri predelavi mesa v klavnicah in podobnih delovnih organizacijah oz. obrteh, se odvažajo na posebej določena odlagališča, in to v posebnih hermetično zaprtih kontejnerjih. Kontejnerje iz prvega odstavka tega člena kakor tudi stroške odvoza plača fizična ali pravna oseba, ki kontejner uporablja. III. ODVOZ SMETI IN JAVNA ODLAGALIŠČA 13. člen Iz območij, ki so določena v drugem odstavku prvega člena tega odloka, sme odvažati smeti le komunalno podjetje Kamnik. t 14. člen Komunalno podjetje mora odvažati smeti po potrebi, najmanj pa enkrat tedensko. - 15. člen Komunalno podjetje mora odvažati smeti v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezpraš-no polnitev, prevoz in praznitev. 16. člen Smeti se smejo odlagati samo na določenih javnih odlagališčih. Javna odlagališča za smeti določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. Predlog, kje naj bi bilo javno odlagališče za smeti, poda v soglasju s krajevno skupnostjo Komunalno podjetje Kamnik. 17. člen Javna odlagališča za smeti vzdržuje Komunalno podjetje Kamnik. Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, sprotno zasipanje odpadkov, razkuževanje in uničevanj še mrčesa. IV. NADZORSTVO 18. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo Komunalno podjetje, sanitarna inšpekcija, vodnogospodarska inšpekcija in služba komunalnega reda. V. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč ali če ne odvaža tekočih odpadkov v posebnem vozilu; 2. če smeti in odpadkov ne odvaža v določenih rokih; 3. če ne zagotovi higienskega načina nakladanja in odvažanja smeti in odpadkov ali vzdrževanja javnega odlagališča v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi; 4. pooblaščena delovna organizacija, če ni organizirala odvoza in odlaganja smeti. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 20. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če nima urejenega prostora za smeti; 2. če nima posod za smeti, postavljenih na določeni površini ali določenem prostoru; 3. če posoda ni pokrita ali če so tla okrog posod neočiščena; 4. če ne nabavi potrebnega števila posod za smeti in odpadke ali če jih ne nabavi v določenem roku; 5. če ostankov hrane ali odpadkov živil ne odlaga v posebne tesno zaprte posode ali če odpadnih snovi iz zdravstvenih in drugih podobnih ustanov ne odlaga v posode za smeti v sežganem stanju. Z denarno kaznijo do 800 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek po tem členu. 21. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori prekršek iz 19. in 20. člena tega odloka. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje izvršni svet SO Kamnik. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti, objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske dne 6. decembra 1973. St. 020-8/73-7 Kamnik, dne 30. januarja 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 247. Na podlagi drugega odstavka 1. člena pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS. št. 1/76) in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1978 sprejela ' ODLOK o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih 1. člen Kurilne naprave na trda goriva, dimovode in dimnike v zasebnih gospodinjstvih mora pooblaščena dimnikarska organizacija oziroma samostojni dimnikarski obrtnik v kurilni sezoni od 1. oktobra do 31. maja čistiti najmanj enkrat v dveh mesecih. 2. člen Za kršitev določb tega odloka veljajo sankcije, predpisane v 14. in 15. členu zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kurilnih napravah in dimnih vodih v občini Kamnik, ki morajo biti čiščeni in pregledani — o rokih čiščenja (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 1/66). St. 020-7/78-7 j Kamnik, dne 30. januarja 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 248. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 61. člena zakona o zdravstvenem varstvu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38/74) in 176. člena statuta občine Kamnik na skupni , seji obeh zborov, dne 30. januarja 1978 sprejela ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Kamnik v letu 1978 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1978 obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev občine Kamnik,'ki so bil rojeni v letu 1949 in pred tem časom. 2. člen . Sredstva za radiofotografske storitve in organizacijo radiofotografiranja prebivalstva zagotovi občinska zdravstvena skupnost Kamnik. Radiofotografiranje je za prebivalce brezplačno. 3. člen Radiofotografska akcija bo izvedena predvidoma v mesecu juniju 1978. 4. člen ,Po opravljenem radiofotografiranju se morajo na poseben poziv pristojnega zdravniškega zavoda odzvati na kontrolni pregled vse poklicane osebe. 1 5. člen Za izvedbo radiofotografske akcije občinska zdravstvena skupnost imenuje štab, ki organizira, vodi in usmerja radiofotografske akcijo in po opravljenem radiofotografiranju predloži poročilo zdravstveni skupnosti in občinski skupščini. v 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da po potrebi izda za izvajanje tega odloka na-tačnejše predpise in ukrepe. 7. člen Organ sanitarne inšpekcije občine Kamnik v okviru svoje pristojnosti skrbi za nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in po potrebi ukrepa. 8. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek osebe, ki se ne udeleže radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda, če ovirajo izvajanje tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-9/78-7 Kamnik, dne 30. januarja 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 249. Na podlagi 23. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/74), je Skupščina občine Kamnik na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevni]/ skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1978 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije 1 V občinsko volilno komisijo se imenujejo: Predsednik: Rajko Svetek Namestnik predsednika: Janez Jeglič Tajnik: Vlado Jaš o vic Namestnik tajnika: Vladimir Gjurin Član: Silvo Učakar Namestnik člana: Janez Maleš Član: Konrad Vavpotič Namestnik člana: Mala Drčar Član: Jelka Podbevšek Namestnik člana: Ana Kastelic Mandatna doba občinske volilne komisije traja, dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah v letu 1978 izvoljenih delegacij. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-5/78 Kamnik, dne 30. januarja 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 250. Svet za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik je na podlagi 132. Člena zakona c zakonski zvezi ih družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in uradnega podatka zavoda SRS za statistiko (Statistične informacije 234) o povečanju življenjski stroškov v letu 1977, na 18. seji dne 9. februarja 1978 sprejel SKLEP 1 Sodno določene in dogovorjene preživnine se zaradi ohranitve realne vrednosti (povečanja življenskih stroškov) s 1. 3. 1978 za leto 1978 valorizirajo za 14,6 Vo 2. Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1978. St. 56-4/77 Kamnik, dne 9. februarja 1978. Predsednica sveta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik Kis Janja 1. r. 251. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Kamniku objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Kamnik, ki obsega naslednje kandidate: 1. Rudi Baloh, Zg. Tuhinj 54, Laze v Tuhinju 2. Boris Bavčar, Prvomajska 3, Kamnik 3. Marica Brejc, Miklavčičeva 5, Kamnik 4. ing. Ferdo Cvetko, Medvedova 5/b, Kamnik 5. dr. Aleksander Doplihar, Kajuhova 10, Kamnik 6. Brane Hafner, Suhadole 58, Komenda 7. Franc Hribar-Lovro, Parmova . 19, Kamnik 8. Urška Janežič, Slandrova 5, Kamnik 9. Rajko Kalan, Dr. Tineta Zajca 17, Kamnik 10. Kazimir K e r ž i č , Kamniško-zasavskega odreda 3/a, Kamnik 11. Majda Korbar, Kamniška 28, Radomlje 12. Stanislav Leskošek, Črna 4, Kamnik 13. Milan Logar, Mlakarjeva 10, Kamnik 14. Jože Peklar, Ogrinčeva 6, Kamnik 15. Barbara Pinterič, Perovo c D2, Kamnik 16. Ivan Podgornik, Cesta treh talcev 15, Kamnik 17. ing. Slavko Ribaš, Vegova 17, Kamnik 18. Bogdan Seljak. Vegova 21, Kamnik 19. Nada Sili, Klavčičeva 6. Kamnik ,20. Franc S v e t e 1 j, Duplica 29a, Kamnik 21. Nedeljko Sladič, Kovinarska 4/h, Kamnik 22. Pavel Šuligoj, Srednja vas n. h., Kamnik 23. Slavko Šuštar, Ljubljanska 3/c, Kamnik 24. Mirjan Zavašnik, Vrhpolje 10, Kamnik Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca v občini Kamnik. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 12. marca 1978. Kamnik, dne 24. .februarja 1978. Občinska volilna komisija v Kamniku Tajnik Predsednik Vlado Jašović 1. r. Rajko Svetek 1. r. Član Konrad Vavpotič 1. r. LAŠKO 252. Svet za varstvo družine pri Skupnosti 'socialnega skrbstva pri občini Laško je na podlagi 33. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva in 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na svoji 22. seji dne 10. februarja 1978 sprejel SKLEP o odstotku povišanja preživnin Preživnine se povišajo za 14,6 % napram letu 1977. Povišanje preživnin velja od 1. marca 1978 dalje. Občinska skupnost socialnega skrbstva Predsednik sveta Franc Babič 1. r. 253. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Laškem obavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Laško, ki obsega naslednje kandidate: 1. Emil Bezgovšek, roj. 1956, študent, La-homno 2. Milan Bila, roj. 1921, upokojenec, Rimske Toplice 3. Tone Brilej, roj. 1942, strojni inženir, Radeče 4. Lazo Brod, roj. ,1917, upokojenec, Laško 5. Majda Gospodarič, roj. 1935, vzgojiteljica, Radeče 6. Milica Jan, roj. 1945, vzgojiteljica, Laško 7. Franc Kmetič, roj. 1947, strojni tehnik, Radeče 8. Darinka Knez, roj. 1953, študentka, Svibno 9. Jože Krašovec, roj. 1942, predmetni učitelj, Laško 10. Vinko Lavrinc, roj. 1926, Papirničar, Radeče 11. Ferdinand Mejač, roj. 1952, strojni tehnik, Rimske Toplice 12. Martin Ojsteršek, roj. 1952, strojni tehnik, Laško 13. Magda Paradižnik, roj. 1949, ekonomski tehnik. Rimske Toplice 14. Zlatko Pavčnik, st., roj. 1929, trg. poslovodja, Belovo 15. Ivan Petek, roj. 1924, upokojenec, Rečica 16. Franc Podkoritnik, roj. 1951, šef strežbe, Laško 17. Jože Rajh, roj. 1946,. strojni tehnik, Laško 18. Lado Ravnikar, roj. 1942, papirničar, Radeče 19. Franc Seme, roj. 1920, upokojenec, Sedraž 20. Zlata Strel, roj. 1937, učiteljica, Zidani most 21. Vilma Šketako, roj. 1955, tekstilni tehnik, Jagnjenica 22. Ciril Škofič, roj. 1958, ključavničar, Zidani most 23. Mira Travner, roj. 1939, ekonomski tehnik, Laško 24. Srečko Vrečko, roj. 1926, električar, Laško 25. Jernej Žohar, roj. 1941, VK delavec, Laško. Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Laško. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Laško, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija V Laškem Tajnik Predsednik Eleonora Grosar 1. r. Franc Dusej, dipl. iur. 1. r. Član Rudi Podbregar 1. r. LENART 254. Na podlagi 26. člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart ter 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je sprejel svet za varstvo družine na seji dne 14. februarja 1978 SKLEP o uskladitvi preživnin za leto 1978 z življenjskimi stroški v občini Lenart I Preživnine se povišajo za 14,6 % napram letu 1977. I II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje. Predsednik sveta ja varstvo družine Tanja Fišer 1. r. 255. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Lenartu objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Lenart, ki obsega naslednje kandidate: 1. Janez Bezjak, 1939, pravnk, Lenart, Cvetlična 8 2. Vida Brumen, 1924, upokojenka, Lenart, Partizanska 5 3. Franc F r i d a u , 1951, ključavničar, Zg. Perčič 76 4. Janko Haložan, 1948, VKV ličar, Gradišče 6 5. Leopold Hameršak, 1938, inž, agr., Lenart, Partizanska 5 6. Jože Horvat, 1937, kmet. tehnik, Benedikt 16 7. Ivan Jemenšek, 1941, inž., Lenart, Pre-žihOva 1 8. Tvfirko K o š m e r 1, 1932, ek. tehnik, Lenart, Ptujska 36 9. Franc Kozar 1926, kmet, Brengova 60 10. Peter Kraner, 1952, kmet. tehnik, Maina 10 11. Ivica Letnik, 1957, študentka, Sp. Voličina 109 12. Karla Majcenovič, 194?, ek. tehnik, Lenart, Trg osvoboditve 16 13. Alfred P i r h e r , 1917, upokojenec, Lenart, Partizanska 5 14. Lilijana Simič, 1952, medicinska sestra, Hrastovec 17 15. Viktor Trbovšek, 1943, učitelj, Sv. Ana 27 16. Božo Tuš, 1939, dipl. org. dela, Sp. Voličina 82a 17. Martin Vovk, 1936, učitelj, Lenart, Cankarjeva 7 18. Darko Vukovič, 1953, strojni tehnik, Lenart, Kidričeva 1 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca. . Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. St. 013-1/77-84 Lenart, dne 23. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Lenartu Tajnik Predsednik Janez Ritoc 1. r. Mirko Gosnik 1. r. Člani Rudi Pen 1. r. Drago Zorger 1. r. Marija Čep 1. r. LITIJA 256. Na podlagi 162. člena statuta občine Lenart in zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 1/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23.' februarja 1978 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v Skupščini občine Litija 1. člen Skupščino občine Litija sestavljajo: — zbor združenega dela, — zbor krajevnih skupnosti, — družbenopolitični zbor. 2. člen Zbor združenega dela sestavlja 28 delegatov, ki jih delegirajo: — 17 delegatov delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delegacije dela temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva, — 2 delegata delegacija delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v* temeljnih organizacijah združenega dela na področju kmetijstva, — 1 delegata delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti 'ž delovnimi sredstvi, na katerih združujejo sVdje delo in deloVha sredstva, — 4 delegate delegacija temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja in kulture, — 1 delegata delegacija temeljnih samoupravnih organizacij s področja zdravstva in socialnega varstva, — 3 delegate delegacija delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot OZD. 3. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki jim glede na merila iz 2. in 3. člena tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela. 4. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določene s tem odlokom, oblikujejo konference s sporazumi. . S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, število članov, ki jih pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij. Sporazum o oblikovanju konference delegacij morajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določene s tem odlokom, skleniti v osmih dneh po veljavi tega odloka. 5. člen Če do roka iz prejšnjega člena, najkasneje pa do roka, ki je določen za sklic prvih sej delegacij oziroma konferenc delegacij, ni sklenjen sporazum o oblikovanju konference, se konferenca delegacij oblikuje tako, da vsaka delegacija delegira v konferenco delegacij na vsakih deset delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela oziroma dela temeljne organizacije združenega dela po enega delegata. , Če bi po merilih iz prvega odstavka tega člena štela delegacija temeljne organizacije združenega dela v konferenci delegacij večje število članov, kot je bilo po statutarnem sklepu izvoljenih članov delegacije v temeljni organizaciji združenega dela, sodeluje v konferenci delegacij izvoljena delegacija temeljne organizacije združenega dela oziroma njenega dela. 6. člen V zbor združenega dela občinske skupščine delegirajo določeno število delegatov naslednje delegacije oziroma konference delegacij: I. GOSPODARSKO PODROČJE 1. Predilnica Litija delegacija delegira enega delegata 2. IUV, TOZD Usnjarna Šmartno delegacija delegira enega delegata 3. SGP Slovenija ceste Ljubljana, TOZD Industrija apna Kresnice delegacija delegira enega delegata 4. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstaja lastninska pravica skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo delegacija delegira enega delegata 5. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija delegacija delegira enega delegata 6. Gostinsko podjetje Litija delegacija delegira enega delegata 7. Kovina Šmartno delegacija delegira enega delegata 8. GIP Beton Zasavje, TOZD »Gradmetal« Litija delegacija delegira enega delegata 9. GIP Beton Zasavje, TOZD »Komunala« Litija delegacija delegira enega delegata 10. Splošna mizarska delavnica Gabrovka delegacija delegira enega 'delegata 11. Mercator, delovna organizacija Rožnik TOZD Golovec delegacija delegira enega delegata 12. Lesna industrija Litija, delovna skupnost skupnih služb Lesna industrija Litija, TOZD žaga Lesna industrija Litija, TOZD plastika Lesna industrija Litija, TOZD furnir Lesna industrija Litija, TOZD mizarstvo konferenca delegacij delegira enega delegata 13. Ljubljanska banka Ljubljana, Ekspozitura Litija SDK, Ekspozitura Litija Zavarovalnica Triglav, p. e. Litija Podjetje za PTT Ljubljana, poslovna enota Litija in TOZD telekomunikacije, poslovna enota Litija SAP Ljubljana, TOZD Ceprom in TOZD Servo Litija konferenca delegacij delegira enega delegata 14. Železniško gospodarstvo ŽTP Ljubljana. TOZD sekcija za vzdrževanje prog Ljubljana, nadzorhištvo proge Litija in TOZD prometna sekcija Ljubljana, postaje v občini Litija konferenca delegacij delegira enega delegata 15. GHT Ljubljana, TOZD Mesarija in prekajevalnica Šmartno Emona Ljubljana, TOZD Pekarna Center, obrat in prodajalna Litija konferenca delegacij delegira enega delegata 16. Centromerkur Ljubljana, blagovnica Litija Državna založba Slovenije, poslovalnica Litja Emona Ljubljana, TOZD Maloprodaja, poslovna enota market Litija Peko TOZD mreža, prodajalna Litija Borovo, poslovna enota prodajalna Litija Prodajalna Tobak Litija Tiskarna Slovenija, obrat Vače konferenca delegacij delegira enega delegata 17. Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija Mizarstvo Litija konferenca delegacij delegira enega delegata, 18. Cestno podjetje Ljubljana, TOZD vzdrževanje terenski obrat Litija DES Ljubljana, TOZD Elektro Ljubljana okolica, obrat Litija konferenca delegacij delegira enega delegata. II. PODROČJE KMETIJSTVA 19. Kmetijska zadruga Litija delegacija delegira enega delegata 20. Kmetijska zadruga »Presad« Gabrovka delegacija delegira enega delegata III. PODROČJE VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE 21. Osnovna šola Dušan Kveder Toma? Litija delegacija delegira enega delegata 22. Osnovna šola Franc Rozman Stane Šmartno delegacija delegira enega delegata 23. Osnovna šola Lojze Hostnik Jovo Gabrovka delegacija delegira enega delegata 24. Osnovna- šola Milan Borišek Litija Vzgojno varstveni zavod Litija Delavska univerza Litija konferenca delegacij delegira enega delegata IV. PODROČJE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA 25. Zdravstveni dom Domžale, TOZD »Zdravstveno varstvo Litija« Dom »Tišje« Šmartno Lekarna Kamnik, p. e. Litija konferenca delegacij delegira enega delegata V. PODROČJE DELOVNIH SKUPNOSTI DRŽAVNE UPRAVE, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTI 26. Uprava SO Litija delegacija delegira enega delegata 27. Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti Skupne službe stanovanj sek in komunalne skupnosti Skupnost za zaposlovanje, enota Litija Regionalna zdravstvena skupnost, strokovna služba, enota Litija konferenca delegacij delegira enega delegata 28. Občinske družbenopolitične organizacije RSNZ, UJV Ljubljana, postaja milice Litija konferenca delegacij delegira enega delegata. 7. člen Nosilec nalog za delovanje konference delegacij iz prejšnjega člena tega odloka je prva navedena temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, če se s sporazumom iz 4. člena tega odloka samoupravne organizacije oziroma skupnosti niso drugače sporazumele. 8. člen Skupnost za volitve delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sred- stvi na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, se oblikuje na skupnem sestanku teh delovnih ljudi, na katerem se opravijo tudi naloge kandidacijske konference. 9. člen Nosilec nalog za delovanje delegacije iz 8. člena tega odloka je občinski svet zveze sindikatov Litija. 10. člen V zbor krajevnih skupnosti, ki ima 18 delegatov, delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto. Posamezne delegacije krajevnih skupnosti delegirajo naslednje število delegatov: 1. delegacija krajevne skupnosti Dole 1 delegata, 2. delegacija krajevne skupnosti Gabrovka 1 delegata, 3. delegacija krajevne skupnosti Jevnica 1 delegata, 4. delegacija krajevne skupnosti Sava 1 delegata, 5. delegacija krajevne skupnosti Šmartno 1 delegata, 6. delegacija krajevne skupnosti Vače 1 delegata, 7. delegacija krajevne skupnosti Kresnice 1 dele- 8. delegacija krajevne skupnosti Hotič 1 delegata, 9. Delegacija krajevne skupnosti Velika Stanga 1 delegata, 10. delegacija krajevne skupnosti Polšnik 1 delegata, 11. delegacija krajevne skupnosti Velika Kostrev-nica 1 delegata, 12. Delegacija krajevne skupnosti Jablaniška dolina 1 delegata, 13. delegacija krajevne skupnosti Vintarjevec 1 delegata, 14. delegacija krajevne skupnosti Primskovo 1 delegata, 15. delegacija krajevne skupnosti Ribče 1 delegata 16. Delegacija krajevne skupnosti Litija — levi breg 1 delegata 1 17. Delegacija Krajevne skupnosti Litija — desni breg 1 delegata, 18. delegacija krajevne skupnosti Štangarske Poljane 1 delegata. 11. člen V družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, ki ima 25 delegatov, delegirajo svoje delegate delovni ljudje in občani, organizirani v občinske družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije socialistične zveze. Lista kandidatov za delegate v družbenopoltičnem zboru občinske skupščine obsega toliko kandidatov kot je delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. 12. člen Ta odlok začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS. Št. 010-20/77 Litija, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Litija / Jože Dernovšek 1. r. 257. Na podlagi 2. odstavka 27. člena zakona o volitvah In delegiranju v skupščine (Ui'adni list SRS, št. 24/77) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRŠ, 8t, 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora kfajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije L člen V občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. Primož S a f a r , sodnik občinskega sodišča I. v Ljubljani, za predsednika 2. Alenka Belič, sodnica občinskega sodišča I. v Ljubljani, namestnica 3. Branka Nefat, SOb Litija — tajnik 4. Karlo Lemut, SOb 't.itija — namestnik 5. Marjan Pintar, SOb Litija — član 6. Vera Hauptman — Sob'Litija — namestnik člana 7. Karla Fidler, SOb Litija — član 8. Klemen Grošelj , SOb Litija — namestnik 9. Roža Ur bali e, SOb Litija — član 10. Marica M e r z e 1, Skupne službe SIS — namestnik 2. člen Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 0Žd-i5/7o-2 Litija, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 258. Na podlagi 31. člena zakona o upravnih taksah (tlfadni list SRS, št. 7/72 in 23/77) 3. člefla odloka o upravnih taksah v občini Litija (Uradni list SRS, št. 24/77) in i83. fbria statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 7. februarja 1978 sprejel SKLEP S pooblastitvi prodajalcev taksnih vredhOtnitč ha Območju občinč Litija 1 2 1. člen Za prodajo taksnih vrednotnic v maloprodaji se pooblaščajo: — Blagovnica »Centromerkur«, Litija — Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana — in občinski upravni organi. 2. člen Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti službe družbehega knjigovodstva v Litiji. 3. člen Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 031-1/78 Litija, dne 10. februarja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. 259. RAZGLAS Na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju V skupščine (Uradni list SRS, št., 24/77) objavlja občinska volilna komisija Litija listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Litija, ki obsega naslednje kandidate: 1. Rudolf Bernik, Litija, Cesta Dušana Kvedra 31 2. Tine Brilej, Litija, Cesta Zasavskega bataljona 3 3. Vojko Bizjak, Litija, Prisojna 3 4. Avgust Bučar, Litija, Partizanska pot 18 5. Jože Dernovšek, Litija, Vegova 1 6. Ciril Hauptman, Šmartno 63 7. Janko Hauptman, Zavrstnik 18 8. Miro' Kaplja, Litija, Trg na Stavbah 2 9. Rranc Koncilja, Kresnice 68 10. Lojze Kotar, Šmartno, Ustje 71 11. Tone Kovač, Vače 58 12. Regina Kralj, Litija, Graška c, 13. Karel Lovše, Sava 44/b 14. Mojca Maček, Litija, Partizanska pot 43 15. Bojan Mihelič, Gabrovka I7/b 16. Majda Mojškerč, Ustje 17. Angelca Ocepek, Sava n. h. 18. Tone Pavliha, Litija, Rozmanov trg 9 19. Branko Pintar, Ustje 87 20. Stane Pungerčar, Litija, Trg na Stavbah 15 21. Viktor Sem ec, Litija, c. Dušana Kvedra 22 22. Bojana Šeruga, Litija, Partizanska pot 18 23. Jože Štefančič, Jevnica 36 24. Gojko Vidovič, Litija, Grbinska 11 25. Stane Volk, Ustje 11 Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Št. 013-1/78 Litija, dne 24. februarja 1978. Predsednik občinske volilne komisije Primož Šafar 1. r. 260. Na pbdldgi 32 in 33. člena statuta krajevne skupnosti Gabrovka ih 4. člena zakona o referendumu (Ufadfti list SRS. št. 29/72) ter zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št .3/73) ‘Jje zbor delegatov krajevne skupnosti Gabrovka, dne 15. januarja 1978 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za Uvedbo krajevnega samoprispevka ha območju krajevne skupnosti Gabrovka 1. člen Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Gabrovka, na podlagi sklepa zbora delegatov z dne 15. januarja 1978. 2. člen Referendum se razpiše za območje celotne krajevne skupnosti. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 12. marca 1978 v času od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih: Brezovo 6, Vodice 14, Osnovna šola Gabrovka, Tihaboj 29, Tlaka 2, Moravče 14, Gabrska gora 9, Čateška gora 1, Gobnik 20, Kamni vrh 14, Nova gora 14 in Gasilski dom Javorje. 4. člen Samoprispevek se predpisuje za ureditev in modernizacijo naslednjih cest v krajevni skupnosti: 1. asfaltiranje ceste na območju Gabrovke, 2. asfaltiranje ceste od Javorškega pila do križišča v Reki. Skupna predračunska vrednost modernizacij znaša 4.000.000 dinarjev (vrednost po cenah v letu 1978). Ce po zadostitvi potreb, zaradi katerih je uveden samoprispevek, ostane višek sredstev, se ta sredstva uporabijo za modernizacijo preostalih cest v krajevni skupnosti, ki jih določi zbor delegatov krajevne skupnosti. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti. 6. člen Samoprispevek se predpisuje za dobo od 1. 12. 1978 do 30. 11. 1983 za zavezance od osebnega dohodka, pokojnin, invalidnin in drugih izrednih dohodkov ter od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979 do 31. 12. 1983 za zavezance od katastrskega dohodka. 7. člen Zavezanci na podlagi izglasovanega samoprispevka bodo občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti: 1. zavezanci, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu 2 "/o, 2. zavezanci osebnega dohodka od obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti, od intelektualnih storitev 2 °/o, 3. zavezanci od skupnega katastrskega dohodka 6 %>, 4. lastniki osebnih avtomobilov, traktorjev po 100 din letno, 5. lastniki tovornih avtomobilov po 100 din na tono nosilnosti letno, 6. lastniki motornih koles po 50 din letno. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja zavezancev pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira Služba družbenega knjigovodstva. Samoprispevek odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnine, samoprispevek od kmetijstva, obrti, drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev pa pristojni občinski upravni organ. 9. člen Z lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti, bo ta sklenila pogodbo o plačevanju primernega prispevka za modernizacijo cest. 10. člen Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presegajo 60 °/o od poprečnega osebnega dohodka v SR Slovenije za preteklo leto, 2. občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad, 3. občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti. 11. člen Na referendumu se glasuje neposredno, tajno, z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Gabrovka / Glasovnica za referendum, dne 12. 3. 1978 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa modernizacije cest na območju krajevne skupnosti Gabrovka, za obdobje od 1. 12. 1978 do 30. 11. 1983 oziroma od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1983 '' glasujem »ZA«' »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka in obkroži besedico »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispevka, so strogo namenska in se zbirajo na računu krajevne skupnosti Gabrovka št. 50150-645-68081 »KS Gabrovka«. S sredstvi bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki o porabi poroča zboru občanov vsaj enkrat letno. 13. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu. Postopek vodi volilna komisija za celotno območje, na glasovalnih mestih pa glasovalni odbori. 14. člen Sklep velja, ko se objavi na krajevno običajen način, objavi pa se tudi v Uradnem listu SRS. Gabrovka, dne 15. januarja 1978. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gabrovka Jože Rappl 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 261. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 40. seji zbora združenega dela dne 7. februarja 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. februarja 1978 in na 38. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1978 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Bežigrad » 1. člen V zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: zbor) delegirajo delegate delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen V zbor, ki ima 60 delegatskih mest, delegirajo: 40 delegatov konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno kultur-darstva, 10 delegatov konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno kulturnega in raziskovalnega področja, 4 delegate konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno zdravstvenega področja, 3 delegate delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, 2 delegata konference delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter društev, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela in delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi združjejo svoje delo v odvetniški pisarni, 1 delegata konference delegacij oziroma delegacije aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ. 3. člen Za delegiranje delegatov v zbor se delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter delegacije delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, združujejo v konferenco delegacij, Delegacije iz prvega odstavka tega člena se združujejo v konference delegacij po predlogu sestave konferenc delegacij, ki je sestavni del tega odloka. . Nosilci nalog za združevanje v konference delegacij oziroma sklepanja sporazumov so temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so v predlogu v konference delegacij navedene na prvem mestu. 4. člen Konferenca delegacij zbora se oblikuje s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacije izvolile. S sporazumom o oblikovanju konference se ureja način in postopek oblikovanja konference, po koliko članov pošiljajo delegacije na konferenco in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor. način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco in delegacijami oziroma temeljnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij. 5. člen Zaradi zastopanja delavcev v združenem delu po delegatih v zboru združenega dela se konference delegacij oblikujejo v skladu z določbami statuta, ki določa število delegatov za posamezno področje dejavnosti in število zaposlenih v teh dejavnostih. 6. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 15. marca 1978. Če temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s sporazumi ne oblikujejo konferenc delegacij v roku iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom. 7. člen Delovni ljudje — kmetje, ki trajneje sodelujejo v kmetijski kooperaciji Emona oblikujejo svojo delegacijo v kmetijski kooperaciji Emona Črnuče. Delovni ljudje — kmetje, ki delajo z delovnimi sredstvi na katerih imajo lastninsko pravico in delovni ljudje, s katerimi združujejo svojo delo in delovna sredstva, oblikujejo v občini eno delegacijo, skupaj s kmeti, ki so člani DE kmetijske kooperacije Emona. Naloge v zvezi oblikovanja delegacije in možnosti za delo delegacije zagotavlja delovna enota Kmetijske kooperacije Črnuče. Delegacija delegira enega delegata. 8. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoja dela in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela. Delegacija delegira 2 delegata. Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo način oblikovanja delegacije, sestavo, število članov ki način dela delegacije. Če skupnost za volitve iz prvega odstavka ni oblikovana s samoupravnim sporazumom do 28. februar- ja 1978 se oblikuje s sporazumom, ki ga skleneta združenje samostojnih obrtnikov občine in osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih. 9. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ se delegatska mesta razdelijo takole: Eno delegatsko mesto pripada vsem aktivnim vojaškim in civilnim osebam v službi v oboroženih silah SFRJ na območju občine Ljubljana Bežigrad. 10. člen Zbor krajevnih skupnosti ima 30 delegatskih mest. Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti se delegatska mesta razdelijo tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto, preostanek delegatskih mest pa se razdeli sorazmerno številu delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in sicer: delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Beričevo-Brinje imajo 1 delegatsko mesto, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Bežigrad imajo 2 delegatski mesti, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Boris Ziherl imajo 2 delegatski mesti, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Boris Kidrič imajo 2 delegatski mesti, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Brinje imajo 2 delegatski mesti, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Crnuče-Nadgorica imajo 3 delegatska mesta, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Dol imajo 1 delegatsko mesto, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Ivan Kavčič imajo 2 delegatski mesti, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Ježica imajo 1 delegatsko mesto, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Savlje-Kleče imajo 1 delegatsko mesto, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Savsko naselje imajo 4 delegatska mesta, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Stadion imajo 4 delegatska mesta, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Stožice imajo 1 delegatsko mesto, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Podgorica-Sentjakob imajo 1 delegatsko mesto, delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Tomačevo-Jarše imajo 1 delegatsko mesto. Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Urške Zatler imajo 2 delegatski mesti. 11. člen Družbenopolitični zbor ima 30 delegatskih mest. Delegate za družbenopolitični zbor določijo delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske konference SZDL. 12. člen Delegacija temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, ki se ustanovi po izvedenih splošnih volitvah delegacij, se vključi v eno izmed konferenc delegacij tako, da temeljna samoupravna organizacija ozi- roma skupnost, ki je to delegacijo izvolila, pristopi k sporazumu o oblikovanju konference. 13. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konferenc delegacij v zbore Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 8/74). 14. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-2/78-8 Ljubljana, dne 7. februarja 1978. Predsednik Skupščine,občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. SESTAVA KONFERENC DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA I. Področje gospodarstva: 1. Energoinvest, Tovarna transformatorjev Črnuče, Cesta 24. junija 2 Energoinvest TOZD inženiring, Vodovodna 39 Energoinvest, predstavništvo, Titova 59 Savske elektrarne: — TOZD Elektropenos Kleče 70 — TOZD Telekomunikacije Kleče 70 Elektro Ljubljana TOZD Elektro servisi, Glavarjeva 15 Elektro Ljubljana DE Nadzorništvo Črnuče Konferenca delegira 1 delegata. 2. ISKRA — industrija za avtomatiko: — TOZD TELA, Savska 3 — SDS, Savska 3 Iskra Commerce, Centralni arhiv, TRG VII. kongresa ZKJ Konferenca delegira 2 delegata. 3. ELMA Črnuče: — TOZD Gospodinjski aparati — TOZD orodjarna — TOZD transformatorji — SDS Konferenca delegira 1 delegata. 4. TKG TOZD Kovinska galanterija, Tolstojeva 44 — SDS, Tuba, Kamniška 20 Fužinar (SOZD) SDS, Parmova 33 Tego (SOZD) Linhartova 3 Konferenca delegira 1 delegata. 5. UNIŠ tovarna opreme Savlje: — TOZD EKO, Savlje 89 — TOZD TN, Savlje 89 — SDS, Savlje 89 Tekstil TOZD Tonosa, Savlje 87. Konferenca delegira 1 delegata. 6. Belinka, Šentjakob — TOZD Belles — TOZD Perkemija — SDS JUB, Dol 28 Krka tovarna farm. in kem. izdelkov, Novo mesto, Lj. Titova 81 Krka Novo mesto, Lj. Titova 99 Tovarna dušika Ruše, Črnuče, Cesta na Brod 4 Jugocryl, Titova 81 Konferenca delegira 1 delegata. 7. IMF DO Elprom: — TOZD Elektromontaža, Titova 37 — TOZD TEN, Vojkova 58 — TOZD Dvigalo, Smoletova 18 Konferenca delegira 2 delegata. 8. IMF DO Promet: — TOZD ogrevanje vodovod, Titova 37 Konferenca delegira 1 delegata. 9. IMF DO IPIZ — TOZD Inženiring, Titova 37 — TOZD projektivni biro, Titova 37 — TOZD zastopstvo, Titova 37 IMF DO IKOS: — TOZD Klima montaža, Vojkova 58 —- TOZD Klima proizvodnja, Titova 58 — SDS, SOZD in interna banka, Titova 37 Konferenca delegira 1 delegata. 10. ČGP Delo: — TOZD Tisk časopisov in revij, Titova 35 — TOZD grafična priprava, Titova 35 — TOZD knjižni in komercialni tisk, Titova 35 — TOZD grafična obdelava, Titova 35 — DSSS grafične dejavnosti, Titova 35 — DSSS za vodenje skupnih poslov DO, Titova 35 Konferenca delegira 2 delegata. 11. Mladinska knjiga. TOZD Tiskarna, Titova 145 Mladinska knjiga, trgovina, Titova 145 Mladinska knjiga, založba, Titova 145 Konferenca delegira 1 delegata, 12. Instalacija: — TOZD Montaža, Kamniška 48a — TOZD projektivni biro, Kamniška 48a — SDS, Kamniška 48a IMKO, Kamniška 41 Montaža. Samova 12 Tapetdekor, Borutova 3 Konferenca delegira 1 delegata. 13. Labod Novo mesto TOZD TIP-TOP, Lj. Tolstojeva 9a BETI Metlika, predst. Lj, Tolstojeva 16 EMBA. Slovenčeva 21 Slovin, TOZD brezalkoholne pijače, Slovenčeva 22 Veletekstil, Lj. Modna konfekcija, Ulica prvoborcev 25 OPZ Modna hiša, Tolstojeva 9a Konferenca delegira 1 delegata. 14. Ljubljanske mlekarne: — TOZD Mlekarne, Tolstojeva 63 — SDS, Tolstojeva 63 — TOZD Marketing, Tolstojeva 63 — KIT, SDS (SOZD). Tolstojeva 63 — KIT storitve in interna banka. Tolstojeva 63 Ljubljanske mlekarne, trgovina, Tolstojeva 63 Konferenca delegira 1 delegata. 15. Agroobnova: — TOZD gradnje, Slovenčeva 93 — TOZD Mehanizacija. Slovenčeva 93 — SDS. Slovenčeva 93 Slovenija ceste TOZD visoke gradnje, Slovenčevi 22 Slovenija ceste, DE TOZD nizke gradnje, Slovenčeva 22 Konferenca delegira 1 delegata. 16. VGP Hidrotehnik: — TOZD Hidrogradnje, Slovenčeva 95 — SDS, Slovenčeva 95 — TOZD Hidroinženiring, Bratovževa ploščad 5 Zveza vodnih skup. Slovenije, Vojkova Ib Umetni kamen, Titova 178 17. Industrijski biro, Parmova 33 Prod, Vodovodna 39 Stanovanjska zadruga RTV, Jakšičeva 2 Biro za projektiranje, Hranilniška 11 Konstrukta, Titova 59 Projekt nizke gradnje, Parmova 33 Projekting biro, Parmova 33 Consortium poslovno združenje projekt, organ. Slovenije, Linhartova 1 Agens projekt, Linhartova 1 Konferenca delegira 1 delegata. 18. Cestno podjetje: —- TOZD Gradnje, Stolpniška 10 — TOZD vzdrževanje, Stolpniška 10 — SDS, Stolpniška 10 GP Obnova: — TOZD Splošne gradnje, Linhartova II — TOZD Projektivni biro, Titova 39 — SDS, Titova 39 Obnova Montažne gradnje, BS-3 Konferenca delegira 1 delegata. 19. GP Tehnika TOZD IBI, Stožice 8 Ingrad Celje, gradbišče BS-7, Ljubljana, Prule 8 SGP Hrastnik — sektor Črnuče, Titova 282 Vegrad, TOZD Kamin, Tesovnikova 8 SGP Hrastnik, TOZD Inženiring, Titova 282 Opekarna Črnuče, Titova 393 Konferenca delegira 1 delegata. 20. IMOS (SOZD) SDS, Trg VII. kongresa ZKJ št. 1 IMOS podj. za gradb. in inženiring invest. del, Trg VII. kongresa ZKJ SGP Grosuplje, operativa Linhartova 25 Konferenca delegira 1 delegata. 21. Termika: — TOZD Montaža, Kamniška 25 — SDS, Kamniška 25 Konferenca delegira 1 delegata. 22. GP Bežigrad: — TOZD Sektor I, Podmilščakova 24 — TOZD Sektor II, Podmilščakova 24 — TOZD Sektor III, Podmilščakova 24 — TOZD servisne dejavnosti, Cesta na Brod 1 — SDS, Podmilščakova 24 SGP Pionir, TOZD gradb. sektor, Ljubljana gradbišče BS-3, Partizanska 19 Konferenca delegira 1 delegata. 23. DINOS: — TOZD Priprava odpadnih surovin. Staničeva 17 -— TOZD regeneracija tekstila. Kurilniška 18 •— SDS, Parmova 33 Tekstil, TOZD Galant, trgovine: Savlje 87 Medex skladišče. Linhartova 49 Borovo prodajalne, Titova 47, Titova 39 Astra čevlji, Titova 47 Emona EMIZ. prodajalna Titova 118 Jugotehnika Blisk, Titova 63 Državna založba Slovenije, Titova 71 Drogerija, Titova 75 CP Mariborski tisk, Jakšičeva 3 Zdravilišče Rogaška Slatina — skladišče Titova 303 Modna hiša BEKO, Titova 64 Marketing pod j. za poslovne tržne usluge, Titova 254 Jugotekstil — IMPEX, trgovina, Titova 43 Kurivoprodaja, Janševa la, Trg VII. Kongresa ZKJ Konferenca delegira 1 delegata. 24. Zavod za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD LUZ, Vojkova 57 Podjetje za vzdrževanje avtocest, Titova 64 Zavod za investicije, Robbova 2 Projektivni biro Tamar, Topniška 66 Inženiring biro, Lj. Trg VII. kongresa ZKJ 3 Kristal, Dečkova 12 Smelt, Vojkova 61 Konferenca delegira 1 delegata. 25. SOZD Astra: — DO Maloprodaja, Bežigrad 6 — DO Veleprodaja, Titova 77 — DO Zunanja trgovina, Titova 77 — DO Elektro center, Titova 77 — SDS, Titova 77 — DO Stranske dejavnosti, Bežigrad 11 Konferenca delegira 1 delegata. 26. Lesnina — TOZD Notranja trg. na debelo, Titova 51 — TOZD Notranja trg. prodajna mreža, Titova 51 . — TOZD zunanja trgovina, Titova 51 — TOZD Gramex, Kurilniška 10 — TOZD Pristan, Parmova 53 Konferenca delegira 1 delegata. 27. Elektrotehna — TOZD ELEX, Titova 51 — TOZD ELGRO, Titova 51 — TOZD Računalništvo, Linhartova 62a — SDS, Titova 51 Elektronabavna skladišča, Titova 40 Metalka — TOZD prodaja, Topniška 9 Elektrotehna, TOZD Elprom, Titova 51 Elektrotehna TOZD zastopstvo Titova 51 28. Commerce, Titova 81 — TOZD Proizvodnja — TOZD. investicijska oprema — TOZD Repromaterial — SDS Duvanska industrija Niš, Titova 217 Tobačna tovarna, prodajalna Titova 50. 63, 73, 92, Janševa 7, Savska 3, Vojkova 22, Parmova 33 Merkur, Ferum, Titova 155 Autocommercp, trgovine, Titova 146 TJnitex, Titova 81 Iskra TOZD računalniki, Kranj, enota Lj. Titova 81 Tkanina, Ljubljana, Titova 63 Konferenca delegira 1 delegata. 29. Slovenijales, TOZD Proles, Linhartova 6 Slovenijales i izvoz polfin. izdelkov, Linhartova 3 Slovenijales, stanovanjska oprema, Titova 50 Salus. TitoVa 50 Emona — TOZD maloprodaja, trgovine: Vodovodna 91, Luize Pesjakove 11, Vojkova 3. Titova 85, Hubadova 18, Goealova T, Titova 220, Titova 82, Einspielerjeva 14, Dol Plamas, Tomačevo 1 Pleteks, Enspielerjeva 23 Zelezopromet, Podmilščakova 13 Konferenca delegira 1 delegata. 30. Autocommerce — TOZD Gral Avtoobnova, Titova 136 — TOZD Servis, Titova 146 Slovenija avto — TOZD Servis Bežigrad, Samova 14 Slovenija avto, trgovina, Samova 14, Vilharjeva Konferenca delegira 1 delegata. 31. Gostinsko prehrambeni center, Linhartova 3 Gostinsko pod j. Lj. TOZD Bežigrad, Trstenjakova 2 Gostinsko podj. Črnuče, Titova 284 Mesarija in prekajevalnica Litija, Vodovodna 34 GIP Gradis, uprava del. domov, Koželjeva 8a Badel Vino produkt TOZD blag. promet, Linhartova 3 Gospodarsko razstavišče, Titova 50 Konferenca delegira 1 delegata. 32. Podjetje za PTT promet TOZD servis, Robbova 15 Inex Adria aviopromet, Titova 43 Skupnost JŽ — kontrola mednarod. doh. Kurilniška 3 Skupnost J2, kontrola dohodkov, Kurilniška 3 Intereuropa Koper, Titova 50 Transavto Postojna, Obvozna c. 1 Alpetour Tovorni promet, Obvozna c. 1 Vektor, Vodovodna 19 Croatia trans Zagreb, Lj. Vilharjeva 43 Interinpex — predstavništvo Lj. Peričeva 7 Konferenca delegira 1 delegata. 33. Avtohiša Ljubljana: — TOZD Avtomehanični obrat,, Vodovodna 93 — SDS, Vodovodna 93 , POZD Plastor; Kališnikov trg 10 , POZD Minior plast, Titova 303 D KS Ljubljana elektro okolica, Titova 40 Metalna Maribor, Trg VII. kongresa ZKJ LTH Servisna postaja, Borutova 12a Usluga Bežigrad, Samova 12a Sloboda. Čačak servis, L. Pesjakove 9 Finomehanika, Celje, enota Titova 41 SOP Črnuče, Titova 351 Mineral Tomačevo, Tomačevska 1 Nama TOZD Cent. skladišče, Titova 145 IMV Novo mesto, Lj. Titova 172a IMV zastop. inoz. firm, Titova 172a Konferenca delegira 1 delegata. 34. Geološki zavod: — TOZD Rudarsko raziskovalna in rudarsko gradb. dela, Dimičeva 16 — TOZD Geotehnična dela, Dimičeva 16 — TOZD vrtalno-minerska dela, Dimičeva 16 — TOZD Strojna dela in vzdrževanje, Dimičeva 18 — TOZD Komerc. dejavnosti, Dimičeva 16 — SDS, Dimičeva 16 Petrol TOZD zemeljski plin in črpalke Linharto- 'va, barake Konferenca delegira 1 delegata. 35. Jugoinspekt, Lj. Jakšičeva 1 Kartonažna tovarna TOZD Kuverta, Titova 87 \ DD EPID, Samova 9 Jugobanka, Titova 64 Ljubljanska banka, Ekspozitura Bežigrad, Linhartova 3 SDK, Titova 57 Jugošped, Titova 59 Staninvest sektor Bežigrad, Topniška 58 Podjetje za PTT promet pošte, Linhartova 9, Linhartova 9, L. Pesjakove 9, Titova 171, Črnuče, Dol Konferenca delegira 1 delegata. 36. Soseska, Vojkova 63 Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Žale, Med hmelj niki 2 Centralni stadion uprava. Vodovodna 20 Živa, Hranilniška 7a LIK, Trg VII. Kongresa ZKJ Brivnice in česalnice, Lj. Titova 45, Titova 75, L. Pesjakove, Bistra, Kemična čistilnica Škofja Loka, Titova 83 Kemična čistilnica Labod, Luize Pesjakove 15 Podjetje Varnost, Pribinova 1 Konferenca delegira 1 delegata. 37. Mercator TOZD Grmada, Vojkova 45 ŽITO TOZD Pekarna, Samova Mercator. TOZD TMI trgovina, Titova 73 Kmetijski kombinat Gornja Radgona, Topniška 21 Kmetijska zadruga Metlika, bife. Ptujska 3 Mesna industrija Gavrilovič, Vojkova 5, Sadje zelenjava, Lj. Titova 45, 88, 181 Agromakedonija, Linhartova 11 Istravino eksport. Titova 41, Podmilščakova 21 Žito TOZD trgovina, Staničeva 17 Trg. podjetje Delikatesa obrat Bežigrad. Titova 119. Titova 101 Konferenca delegira 1 delegata. II. Prosvetno kulturno in raziskovalno področje: 38. OŠ Boris Kidrič, Matjaževa 4' OŠ Boris Ziherl, Crtomirova OŠ Mirana Jarca, Ipavčeva 2 OŠ Dr. Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1 Konferenca delegira 1 delegata. 39. OŠ Franceta Bevka, Ul. Pohorskega bat. 1 OŠ Danile Kumar, Godeževa 11 OŠ Maksa Pečarja, Črnuče OŠ Franca Ravbaz-ja, Dol Konferenca delegira 1 delegata. 40. Poklicna gradbena šola Ivana Kavčiča, Titova 98a Gradbena tehnična šola, Titova 100 DOM FSPN, Titova 102 Dom učencev GŠC Ivan Kavčič, Titova 98 Dom centra strokovnih šol, Titova 78 Dom starejših občanov, Komanova 1 Akademski kolegij, Tzg VII. kongresa ZKJ PTT prehodni dom, Vojkova 60 Zvezni center za izobraž. gradb. inštruktorjev, Titova 98 Dom učencev Slovenija ceste, Majke Jugovičev 4 Konferenca delegira 1 delegata. 41. I. Gimnazija, Peričeva 4 PTT izobraževalni center, Celjska 16 Center strokovnih šol, Titova 7,8 Zavod za šolstvo SRS, Parmova 33 SIC za voznike motornih vozil, Na produ 2 Konferenca delegira 1 delegata. 42. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS: — TOZD inštitut za ceste, Dimičeva 16 — TOZD inštitut geotehnika, Dimičeva 16 — TOZD inštitut za gi’adb. fiziko in sanacije, Dimičeva 16 — TOZD inštitut za konstrukcije, Dimičeva 16 — TOZD inštitut za materiale, Dimičeva 16 — TOZD strojništvo, Dimičeva 16 — SDS, Dimičeva 16 Konferenca delegira 2 delegata. 43. Geološki zavod, TOZD Geologija, geomehanika, geofizika, Parmova 33 Zavod za varjenje SRS, Ptujska 19 Zavod za produktivnost dela, Paz-mova 33 Zavod za organizacijo poslovanja, Parmova 33 Konferenca delegira 1 delegata. 44. Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 2 Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, Titova 104 Mednarodni center za upravljanje podj. v javni lastnini, Titova 104 Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja, Titova 104 Biotehniška fakulteta, Tolstojeva 63 Inštitut za mlekarstvo, Tolstojeva 63 Nuklearni inštitut, Podgorica Ornitološki inštitut, Stožice 49a Konferenca delegira 1 delegata. 45. Dopisna delavska univerza — Univerzum, Parmova 34 Knjižnica Bežigrad, Vodovodna 3 Pionirski dom: — TOZD center za kult. mladine, Trg VII. kongresa ZKJ — TOZD Mladinsko gledališče, Trg VII. kongresa ZKJ — SDS, Trg VII. kongresa ZKJ Delavska univerza Cene Stupar, Vojkova 1 Zveza kult. prosv. organ. Smoletova 16 Tehnični muze.i, Parmova 33 Glasbena šola Franca Štuma, Smoletova 16 Intenzivni tečaj tujih jezikov, Vilharjeva 21 Konferenca delegira 1 delegata. 46. Ekonomska fakulteta Boris Kidrič, Vojkova 69 Inštitut za ekonomsko raziskovanje, Vojkova 69 Višja upravna šola, Titova 102 FSPN, Titova 102 Center za gospodarsko svetovanje, Hranilniška 7a Konferenca delegira 1 delegata. III. Socialno zdravstveno področje: 47. Zavod za rehabilitacijo invalidov SRS: — TOZD fizikalna terapija in reh. Linhartova 51 Zavod za reh. invalidov ■— TOZD Soča. Linhartova 51 — SDS, Linhartova 51 Lekarna Bežigrad, Titova 51 Zavod za farmacijo in preizkušnjo zdravil, Ptujska 21 Združenje lekarn Slovenije, Titova 99 Konferenca delegira 1 delegata. 48. Zdravstveni dom Ljubljana: — TOZD Bežigrad, Kržičeva 10 — SDS, Kržičeva 10 Zavod za soc. med. in higieno, Parmova 32 Konferenca delegira 1 delegata. 49. VVZ Mladi rod, Črtomirova 14 VVZ Rezke Dragar, Črnuče, Titova 312a VVZ Jelka, Glavarjeva 18a VVZ Ciciban, Sarhova 29 Center za soc. delo Bežigrad, Podmilščakova 24 Temeljna organizacija slušno prizadetih, Samova 9 Zveza gluhih Slovenije, Rep. odbor Ljubljana, Samova 9 Zveza društev za pomoč duševno prizadetih SRS, Samova 9 Društvo mišično in živčno obolelih Ljubljana, Titova 64 Konferenca delegira 1 delegata. 50. Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih SRS: — TOZD Center za rehabilitacijo sluha in govora, Vojkova 74 — TOZD Učne delavnice, Bežigrad 8 — SDS, Bežigrad 8 Demonstrat. eksperimentalni center za usposabljanje prizadete mladine, Kržičeva 9 Konferenca delegira 1 delegata. IV. Področje državnih organov, DPO in društev: 51. SO Ljubljana Bežigrad, Parmova 33 — uprava Uprava inšpekcijskih služb SML, Vilharjeva 33 Zavod za cene SRS, Parmova 33 Občinsko javno pravobranilstvo, Vojkova 1 Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Parmova 43 Postaja milice Bežigrad, Titova 70 Postaja prometne milice, Vodovodna 93 KS Savsko naselje, Belokranjska 6 KS Stadion, Staničeva 41 KS Bežigrad, Smoletova 16 KS Boris Kidrič, Vojkova 1 KS Črnuče Nadgorica, Titova 373 KS Boris Ziherl, Vojkova 1 KS Brinje, Titova 201 KS Stožice, Titova 201 KS Ivan Kavčič, Ul. 29. Herceg, div. 3 KS Urške Zatler, Bratovševa ploščad 28 Obč. odbor ZZB NOV Bežigrad, Parmova 43 Obč. svet zveze sindikatov, Staničeva 41 Obč. konf. SZDL, Staničeva 41 ^ Obč. komite ZKS, Staničeva 41 Obč. konf. ZSMS, Staničeva 41 SIS skupne službe, Titova 123 Zveza prijateljev mladine, Staničeva 41 Občinski odbor ZRVS, Parmpva 43 Počitniška zveza Slovenije, Parmova 33 Rep. inšpektorat dela, Parmova 33 Rep. sanitarni inšpektorat, Parmova 33 Rep. vodnogospodarski inšpektorat, Parmova 33 Rep. tržni inšpektorat, Parmova 33 Rep. urbanistični inšpektorat, Parmova 33 Rep. prometni inšpektorat, Parmova 33 SIS za razvoj in financiranje družbenega standarda, Staničeva 41 Rep. senat za prekrške, Parmova 33 Rep. komite za varstvo okolja, Parmova 33 Območna vodna skupnost SIS Ljubljanica Sava, Slovenčeva 95 Izobraževalna skupnost za gradbeništvo SRS, Titova 98 SIS za varstvo pred požarom Ljubljana Bežigrad; Vojkova 19 Komunalna interesna skupnost Lj. Bežigrad, Vojkova 63 Klub samoupravljalcev, Staničeva 41 Kmetijska zemljiška skupnost, Vojkova 1 Občinska TKS Staničeva 41 Turistično društvo Bežigrad, Vojkova 1 Samoupravna stanovanjska skupnost, Vojkova 63 Letalska šola, Titova 48 Obč. odbor RK, Vilharjeva 33 Konferenca delegira 1 delegata. 52. Meteorološki zavod, Vojkova Ib Gasilska brigada, Vojkova 19 Rep. skupnost za ceste, Titova 64 SIS za zaposlovanje, Parmova 32 Združenje računov, in fin. delavcev SRS, Titova 59 Avtomoto zveza Slovenije, Titova 138 Konferenca delegira 1 delegata. 262. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-225/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76), 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 186. člena devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-71/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 7. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1978 sprejela ' ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76 in 6-286/77) se v 3. členu uvede nova 1. točka, ki se glasi: »1. davek iz osebnega dohodka delavcev«. Dosedanja 1. do 7. točka 3. člena postanejo 2. do 8. točka. 2. člen V poglavju II. Davki se uvede nov naslov z zaporedno številko 1. Davek iz osebnega dohodka delavcev. Dosedanje zaporedje naslovov 1. do 6. sc označi s številkami 2. do 7. 3. člen Za 4. členom se v poglavju II. Davki dodasta nova, 4.a in 4.b člen, ki se glasita: »4.a člen »Davek z osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50°/o«. »4.b člen Pavšalna osnova za plačevanje občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih pri občanih, se po 39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri Zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30°/o povprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga je ugotovil Zavod SR Slovenije za statistiko«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje. Št. 010-10/77-4 Ljubljana, dne 15. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 263. Na podlagi 25. člena in drugega odstavka 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) so zbor združenega dela na 40. seji dne 15. februarja 1978, zbor krajevnih skupnosti na 41. seji dne 7. 2. 1978 in družbenopolitični zbor na 38. seji dne 6. 2. 1978 sprejeli SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije 1 V občinsko volilno komisijo se imenuje: 1. predsednik Andrej Hrovat, preiskovalni sodnik. 2. namestnik predsedriika Peter Lubej, sodnik okrožnega sodišča, 3. tajnik Franc Mekinda, načelnik odd. za splošne in skupne zadeve Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 4. namestnik tajnika Vašo Šabec, tajnik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, 5. član Bojan Inkret, direktor ONPZ Plamas, 6. namestnik člana Jože Valenčič, vodja kadrovske službe Tovarna gospodinjske opreme Črnuče, 7. član Bosiljka Bosni č, vodja davčne odmere v davčni upravi Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, 8. namestnik člana Ante Gr ga to v, samostojni svetovalec za gospodarstvo na oddelku za gospodarstvo SO Ljubljana Bežigrad, 9. član Ivo Rebek družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana, Bežigrad, 10. namestnik člana Janušek šef man, vodja organizacijsko pravno kadrovskega sektorja Mercator EMBA. Ljubljana, dne 7. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 264. RAZGLAS Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Bežigrad objavlja na podlagi 78, člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščino listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljub-lana Bežigrad, ki obsega naslednje kandidate: 1. Marjan Anžur, rojen 1940, strojni inž., Ljubljana, Topniška 70; 2. Jožica Božič, rojena 1936, vodja prodaje, Ljubljana, Na Jami 10; 3. Vinko Brdnik, rojen 1923, mizar, Ljubljana, Mokrška 11; 4. Boris Butina, rojen 1922, upokojenec, Ljubljana, Tesovnikova 76 5. Marko Hočevar, rojen 1944, pleskar, Ljubljana, Jarška cesta 67 6. Marjan Jelen, rojen 1946, sekretar, Ljubljana, Ulica Pohorskega bat. 37 7. Mirko Jerman, rojen 1913, upokojenec, Ljubljana, Bratovševa pl. 10 8. Marko Kocjan, rojen 1932, predsednik ZS, Ljubljana, Bratovš. pl. 24 1/5 9. Stane Koman, rojen 1920, upokojenec, Ljubljana, Ulica prvoborcev 13 10. Jelka Kutin, upokojenka, rojen 1920, Ljubljana, Linhartova 66 11. Viktor Levec, rojen 1955, študent, Ljubljana, Titova 319 12. Črt Marinček, rojen 1945, zdravnik, Ljubljana, Vodovodna 3 13. Lidija Maroh, rojena 1952, administrativni tehnik, Ljubljana, Vojkova 9 14. Zvone Mencelj, rojen 1936, rudarski inženir, Ljubljana, V Loki 41 15: Irena Možina, rojena 1957, ekonomski tehnik, Ljubljana, Titova 401 16. Lojze Novak, rojen 1932, diplomirani ekonomist, Ljubljana, Verovška 45 17. Božidar Novšak, rojen 1932, inž. organizacije dela, Lj. Vodovodna 39 18. Joško Pirnar, rojen 1926, dipl. ekonomist, Ljubljana, GJa var jeva 38 19. Janko Pučnik, rojen 1957, študent PF, Ljubljana, Kodrova 18 20. Slavica Robida, rojena 1924, višja medicinska sestra, Ljubljana, Linhartova 62 . 21. Alojz Strmole, rojen 1928, profesor, Ljubljana, Ul. Pohorskega bat. 171 22. Miljanka Simčič-Sever, rojena 1948, profesor, Lj. Bratovš. pl. 10/7 23. Jože Slovenc, rojen 1924, upokojenec, Lj. Ulica padlih borcev 10 24. Olga Šindič, rojena 1928, vodja kad. soc. službe, Lj. Mašera Spasiča 11 25. ing. Lojze Šoster, rojen 1937, inž. arh. Ljubljana, Linhartova 60 26. Silva Štupnik, rojena 1933, prodajalka, Ljubljana, Cesta na Brdo 64 27. Janez Šuštaršič, rojen 1926, sanitetni tehnik, Ljubljana, Močnikova 6 28. Danica Telban, rojena 1928, dipl. pravnik, Ljubljana, Peričeva 7 29. Jožica Vozelj, rojena 1939, ekonomist, Ljubljana, Adamičeva 20 30. Bojan Zavašnik, rojen 1927, dipl. pravnik, Ljubljana, Ulica 29. Hercegovske divizije 2 Na volitvah, ki bodo dne 12. marca 1978 v Ljubljani se glasuje za 30 članov delegacije. Ta kandidatna lista je sestavljena in sprejeta v skladu z zakonom. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Franci Mekinda 1. r. Andrej Hrovat 1. r. Člani Bojan Inkret 1. r. Bosiljka Bosnič 1. r. Ivo Rebek 1. r. LJUBLJANA CENTER 265. Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne 23. februarja 1978 ter zbora krajevnih skupnosti, dne 23. februarja 1978 sprejela ODLOK o sprejemu lestvice katastrskega dohodka 1. člen Sprejme se lestvica katastrskega dohodka zemljišč v katastrskem okraju Ljubljana, ki ležijo na območju občine Ljubljana Center. 2. člen Lestvica katastrskega dohodka iz prejšnjega člena tega odloka zajema katastrske kulture, bonitetne razrede in katastrski dohodek v din na hektar: Razred Njive Sadov- njaki Travniki Pašniki Gozdovi Trstičje I. 7.800 5.600 4.500 1.300 1.250 400 II. 6.800 4.300 3.950 1.100 950 — III. 5.750 3.700 3.200 900 650 — IV. 4.700 3.100 2.700 650 450 — V. 3.600 1.800 2.250 500 300 — VI. 2.300 900 1.300 300 200 — VIL 1.400 — 900 — 100 — VIII 800 — 550 — — —— 3. člen 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \ 4. člen Katastrski dohodek, izračunan na podlagi lestvice iz tega odloka, se uporablja od 1. januarja 1978 dalje. St. 422-7/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. 266. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76;, 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 18/76 in 6/77) se v 2. členu doda nova točka, ki se glasi: »I. davek od osebnih dohodkov delavcev«. Dosedanje točke 1 do 7 postanejo točke 2 do 8. — V odloku o davkih občanov se v delu II. DAVKI doda novo 1. poglavje, ki se glasi: »1. Davek od osebnih dohodkov delavcev«. Dosedanja poglavja 1 do 7 potanejo poglavja 2 do 8. Pod novim poglavjem 1 se dodasta nov 4. in 5. člen, ki se glasita: »4. člen Občinski davek od osebnih dohodkov delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %. 5. člen Davek od osebnih dohodkov delavcev se za gospodinjske pomočnice po 39. členu zakona o davkih občanov plačuje od pavšalne mesečne osnove. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 % povprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko. Dosedanji členi 4 do 41 postanejo 6 do 43«. 3. člen V odloku o davkih občanov se dosedanji 4. člen oziroma novi 6. člen spremeni tako, da se glasi: »Stopnja davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, znaša 9 %. Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, znaša dodatna stopnja davka iz kmetijske dejavnosti 6 %«. 4. člen V zadnjem odstavku dosedanjega 6. člena oziroma novega 8. člena se stopnja 22 % nadomesti s stopnjo 32 %. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Določbe 1. in 2. člena tega odloka se uporabljajo od 1. marca 1978 do 31. decembra 1978, določbe 3. in 4. člena pa od 1. januarja 1978 dalje. St. 422-4/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščina občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. 267. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. 24/77) in na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 37. seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1978, na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23, februarja 1978 in na 35. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1978 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije skupnosti za volitve delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva V volilno komisijo se imenujejo: Za predsednika Edo Praznik Za namestnika Roman Gracar Za tajnika Mija Poljak Za namestnika Jože Bajde Za člana Anton Žgajnar Za namestnika Franc A n d o 1 š e k St. 020-4/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. 268. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 37. seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1978; na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 in na 35. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1978 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju namestnika tajnika občinske volilne komisije 1. Razreši se dolžnosti namestnika tajnika občinske volilne komisije Tanja Kolarovič. 2. Za namestnika tajnika občinske volilne komisije se imenuje Košana Petrič. St. 020-4/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. 269. RAZGLAS Občinska volilna komisija Ljubljana Center objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine oočine Ljubljana Center, ki obsega naslednje kandidate: 1. Marjan Bertoncelj, dipl. politolog, roj. 1921, Resljeva 4 2. Karel Destovnik, študent VUŠ, roj. 1949, Gorupova 1 3. Ljuba Dovgan, dipl. politolog, roj. 1937, Rožna dolina c. XV/34A 4. Miha Draksler, delavec, roj. 1932, Grablo-vičeva 32 5. Franček ' D r o f e n i k , dramski igralec, roj. 1931, Linhartova 7/IX 6. Marjeta Furlan-Lipovec, viš. med. sestra, roj. 1938, Ptujska 18 7. Milan Gaspari, dipl. pravnik, roj. 1933, Grablovičeva 32 8. Milena Gradiš ar, učitelj, roj. 1941, Mo-škričeva 46/a 9. Ljubica Jugovič, viš. med. sestra, roj. 1946, Brajnikova 4 10. Anica Kaučič, šivilja, roj. 1936, Miklošičeva 26 11. Slavko Korbar, dipl. inž. gozdarstva, roj. 1932, Rožna dolina e. XII/7 12. Franci Kozjek, dipl. farmacevt, roj. 1938, Potrčeva 6 13. Dragana Kraigher Šenk, dipl. pravnik, roj. 1937, Poljanski nasip 32 14. Katja Majer, dipl. pravnik, roj. 1946, Prijateljeva 28 15. Igor Makovec, študent FSPN, roj. 1945, Dalmatinova 10 16. Milena Mirkovič, višji ekonomist, roj. 1927, Ulica bratov Učakar 12 17. Andrej Mlinar, inž. organizacije dela, roj. 1933, Potrčeva 2 18. Jože Nered, planer proizvodnje, roj. 1951, Trubarjeva 1 19. Stanislav Novak, novinar, roj. 1926, Demšarjeva 18 20. Zmaga Obštetar, predmetni Učitelj, roj. 1941, Streliška 5 21. Jaka Rozman, upokojenec, roj. 1927, Cojzo-va 2 22. Mara Rupena-Osolnik, ekonomist, roj. 1918, Gregorčičeva 9a 23. Miro Samardžija, dipl. pravnik, roj. 1941, Poljanski nasip 32 24. Tatjana Samec, psiholog, roj. 1946, Topniška 43 25. Edo Sikirič, VK gostinski delavec, roj. 1935, Vidmarjeva 8 / 26. Ivan Sušnik, monter, roj. 1951, Kidričeva 9 27. Viljem Sušnik, dipl. elektro inž., roj. 1935, Stepanj ska 16 28. Marjetka Stopajnik, viš. med. sestra, roj. 1951, Perova CA 3 29. Slobodan Studen, zidar, roj. 1951, Ilirska 29 30. Jože S ager, predmetni učitelj, roj. 1925, Vrtača 5 31. Vladimir Šenk, upokojenec, roj. 1904, Cigaletova 8 32. Josip Troha, zobozdravnik, roj. 1936, Prešernova 25 33. Vesna Valentinčič, dipl. ing. farmacije, roj. 1949, Rimska 14 34. Franci Završnik, dipl. sociolog, roj. 1937, Celovška 106 35. Rudi 2 avbi, strojni delovodja, roj. 1942, Potrčeva 16 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca Ljubljana Center. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. i St. 020-4/77 Ljubljana, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija Ljubljana Center Predsednik Jože Baloh 1. r. Člani Franc Mastnak 1. r. Marija Balažič 1. r. Miha Kregar 1. r. Tajnik Ivo Bogataj 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 270. Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/74 in 31/76) ter 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. februarja 1978, na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1978 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76 in 6/77) se v 3. členu doda nova 1. točka, ki se glasi: »1. davek od osebnih dohodkov delavcev in občanov.« Dosedanje 1. do 7. točke postanejo 2. in 8. točke. 2. člen Za 4. členom odloka o davkih občanov se doda novo poglavje, ki se glasi: II. DAVEK OD OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV IN OBČANOV Dosedanja poglavja od II do X postanejo poglavja III do XI. Nato se pod poglavjem II. davek od osebnih dohodkov delavcev in občanov doda še 4.a in 4.b člen, ki se glasita: 4.a člen Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov se plačuje po stopnji 0,5 °/o. 4.b člen Za gospodinjske pomočnice zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih se po 39. členu zakona o davkih občanov določi pavšalna osnova v mesečnih zneskih, ki znaša 30°/o povprečnega enomesečnega kosmatega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta in ki ga ugotovi zavod SR Slovenije za statistiko. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje. St. 010-3/77-S Ljubljana, dne 16. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 271. Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 25. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) je skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. februarja 1978, na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1978 sprejela SKLEP Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje občinsko volilno komisijo v naslednjem sestavu: ' I 1. Marija Humar, predsednik, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, stanujoča v Ljubljani, Dolenjska c. 54 2. Janez S r e b o t, namestnik predsednika, sodnik Občinskega sodišča I. v Ljubljani, stanujoč v Ljubljani, Prisojna 7 3. Bogdana Roth-Zigon, tajnik, samostojni svetovalec za pravne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, stanujoča v Ljubljani, Nusdorferje-va H 4. Milovan Račič, namestnik tajnika, šef odseka za gradbene in upravno-pravne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, stanuje, Ljubljana Polje, Polje c. VI/6 5. Alojz Hren, član, polkovnik JLA, stanuje v Ljubljani, Puterlejeva 55 6. Majda Stupica, namestnik, vodja splošno kadrovske službe INDOV Ljubljana, stanuje v Ljubljani, Linhartova 64 7. Majda S k r j a n c , član inženir kemije v Sava Kranj — STOZD Kemična Protektor Moste, stanuje v Ljubljani, Vošnjakova 4 8. Terezija P r e v c , namestnik, delavka v Sava Kranj — STOZD Kemična Protektor Moste, stanuje v Ljubljani, Rožna dolina cesta XV/U 9. Marjan Vrtačič, član, medicinski tehnik, Stanuje v Ljubljani — Polju, Studenec 46 10. Jurij Mušič, namestnik, vodja pravne službe v Papirnici Vevče, stanuje v Ljubljani, Ciril Metodov trg 15 II Mandatna doba članom volilne komisije traja dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih delegacij. III Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije za volitve delegacij in delegiranju delegatov v Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 24/ 76). IV Ta sklep začne veljati takoj, ko ga sprejme skupščina občine. St. 010-2/73-S Ljubljana, dno 16. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 272. RAZGLAS Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Mo-stcvPolje objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate V družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Marjanca Agrež, roj. 1947, dipl. ekonomist, Vlahovičeva 21 2. Brigita Blaj, roj. 1925, učiteljica, Zaloška 41 3. Angelca But en ko, roj. 1938, višja upravna delavka, ZakotnikoVa '7 4. Joža Cerar, roj. 1928, delavka, Dolsko 54 5. Robi Delorenzo, roj. 1923, komercialist, Polje C. V/3 6. Slavko Gerlica, roj. 1937, novinar, Zg. Ka-šelj^DSa 7. Jahez Jagodič, roj. 1950, elektrikar, Sne-berska 111 8. Gifil Jeriha, roj. 1937, ekonomski tehftik, C. 13. julija 32 9. Nina JeVŠfiik, roj. 1947, dipl. ekonomist, Vlahovičeva 21 10. Frartc Kolrrtan, roj. 1945, prometni inženir, Sattherjeva B/12 11. Tone Korošec, roj. 1925, upokojenec (oficir JLA), Putrlejeva 37 12. Jože Leskošek, roj. 1940, konstruktor, Jamova 70 13. Franc Mandelj, roj. 1946, elektromehanik, Bavdkova 1 14. Alojz Nardin, roj. 1919, upokojeni oficir, Kvedrova 26 15. Milan Paunovič, roj. 1928, zdravnik, Partizanska 41 16. Tone Podobnik, roj. 1942, inženir organizacije dela, Novo Polje C XVIII/4a 17. Marko Primožič, roj. 1941, gradbeni inženir, Novo Polje C. XIX/14 18. Erika Račič Šift, roj. 1942, dipl. pravnik, Polje C. VI/6 19. Božidar Toni, roj. 1940, elektroinženir, Studenec 15 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Ljubljana Moste-Polje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Ljubljana, dne 28. februarja 1978. Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Mo-ste-polje. Tajnik Predsednik Bogdana Roth Žigon 1. r. Marija Kumer 1. r. Člani Alojz Hren 1. r. _ Majda Škerjanc 1. r. Marjan Vrtačič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 273. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. in 9. člčna zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V prečiščenem besedilu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/77) se v 3. členu uvede nova 1. točka, ki se glasi-: »1. davek iz Osebnega dohodka delaVceV« Dosedanje 1. do 7., točka člena postanejo 2. do 8. točka. 2. člOh V poglavju II. DAVKI se uvede nOV haslbv: »1. Davek iz osebnega dohodka delavcev« Dosedanji zaporedni naslbvi od 1 do 7 se označijo s številkami od 2 do, 8. 3. Člen Za 4. členom se v poglavju II. DAVKI dodata nova 4.a in 4.b člena: »4.a člen Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %.« »4.b člen Za gospodnjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, se po 39. členu zakona o davkih občanov določi pavšalna osnova za plačevanje občinskega davka v .mesečnih zneskih. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odscavka tega člena znaša 30 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.« 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 do 31. decembra 1978. Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 274. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ,, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 38/75, 58/75, 7/77, 38/77 in 47/77) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1-26/78) se 2. člen popravi tako, da se za besedami »v Uradnem listu SRS,« namesto vejice postavi piko, nadaljnje besedilo pa se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 1-421-010/77 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl, inž. 1. r. 275. Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-/1470/77) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2-77/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela. dne 22. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1978 sprejela ODLOK o spremembah odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 1-27/78) se prvi odstavek 8. člena popravi tako da se za besedami »v Uradnem listu SRS,« namesto vejice postavi piko, nadaljnje besedilo pa se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1-423-04/77 Ljubljana, dne 22. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stan« Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 278. RAZGLAS Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Šiška objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Šiška; ki obsega naslednje kandidate: 1. Mira Bole, roj. 1927, predmetna učiteljica, Celovška 161 2. Stefan B o r č n i k, roj. 1927, vodja komerciale, Utik 19 3. Franc Dejak, roj. 1933, direktor PAP, Ho-doščkova 30 4. Janez Elikan, roj. 1948, namestnik sekr. OK ZK, Brezovica 304 5. Zdravko Fic, roj. 1956, orodjar, Medvode 145 6. Franc Hribar, roj. 1932, sekretar OK ZK, Sojerjeva 69 7. Stanko Hvale, roj. 1920, predsednik OK SZDL, Vodice 163 8. Milena J e 1 e n , roj. 1921, upokojenka, Medvode 112 9. Majda Lenič, roj. 1926, sociolog, Jenkova 1 10. Josip Logar, roj. 1924, upokojenec, Celovška 30 11. Vukašin Lutovac, roj. 1943, papirniški tehnik,. Medvode 110 12. Miloš Mikolič, roj. 1940, sekretar OK SZDL Ruska 5 13. Marko Mrak, roj. 1926, upokojenec. Šišenska 75 14. Anica Novak, roj. 1938, ravnateljica, Medvode 94 15. Cveto Novak, roj. 1922, upokojenec, Na Jami 3 16. Jožica P ant ar, roj. 1933, vzgojiteljica, Dja-kovičevu 24 17. Jože Petrič, roj. 1919, svetovalec za borce NOV, Na Jami 7 18. Anka Popovič, roj. 1850, inštruktor prak. dela, Zvezda 12 19. Rudi Potočki, roj! 1937, dipl. ekonomist, Djakovičeva 36 20. Branka Predikaka, roj. 1938, vodja izobraževanja, Žibertova 1 21. Tomaž Savnik, roj. 1953, absolvent PF, Malgajeva 10 22. Janko T r i b u š o n , roj. 1933, tehnik, Verov-škova 41 23. Bogdan Vraneič, roj. 1921, pravnik, Celovška 108 24. Justi Zgonc, roj. 1939, sekretarka OB ZSS, Kamnogoriška 49 25. Kristina Zupančič, roj. 1927, upokojenka, Celovška 179 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Ljubljana Šiška. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z Zakonom. Glasovanje o izvolitvi bo dne 12. marca 1978. Ljubljana, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Šiška Tajnik Predsednik Janez Kralj 1. r. Damjan Mozetič, mgr. 1. r. Člani Stane Vogeljnik, inž. 1. r. Ernest Bolka 1. r. Stefan Veren, dipl. pravnik 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 277. Na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 171. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rud-nik je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji, dne 7. februarja 1978 sprejel ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: zbor) delegirajo delegate delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen S tem odlokom se določa: — število delegatov, ki jih delegirajo v zbor delegacije in konference delegacij s posameznih področij združenega dela; — kriterije in merila za oblikovanje konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor ter rok za oblikovanje konferenc delegacij s samoupravnimi sporazumi; — način oblikovanja samoupravne skupnosti za volitve delegacije delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, če ni do določenega roka oblikovana s samoupravnim sporazumom; — način oblikovanja skupnih delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družebnopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. 3. člen V zbor združenega dela skupščine občine, ki ima 49 delegatskih mest, delegirajo: — 33 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva; ■— 9 delegatov konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture; — 2 delegata konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij s področja socialno zdravstvene dejavnosti; — 2 delegata konference delegacij delovnih Iju-di-kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavu organizacije združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela; — 1 delegata delegacije kmetov, ki niso vključeni v samoupravno organizacijo združenega dela niti ne sodelujejo v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijo združenega dela; — 1 delegata delegacije delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; — 1 delegata, delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela. 4. člen Za delegiranje delegatov v zbor se delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter delegacije delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, združujejo v konferenco delegacij. 5. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacije izvolile. 6. člen S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij se ureja način in postopek oblikovanja konferenc, koliko delegatov pošiljajo temeljne delegacije na seje konferenc ter katere temeljne delegacije pošiljajo skupnega delegata, pravice in dolžnosti konferenc, pošiljanje delegata v zbor, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja pomembna za delo konference delegacij. 7. člen Zaradi zagotovitve enakomerne zastopanosti delavcev v združenem delu po delegatih v zboru združenega dela se konference delegacij oblikujejo po naslednjih merilih in kriterijih: — konference delegacij oblikujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na posameznih področjih združenega dela in iz 3. člena tega odloka; — konference delegacij morajo biti oblikovane tako, da omogočajo delegiranje po enega delegata na poprečno 450—650 delavcev v združenem delu. 8. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni in podpisani do 15. marca 1978. Če temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s sporazumi ne oblikujejo konference delegacij v roku iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom. Z odlokom iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina tudi število delegatov, ki jih v skladu z merili iz 7. člena tega odloka delegirajo v zbor posamezne konference delegacij. 9. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegatov v zbor. Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo način oblikovanja delegacije, sestavo, število članov in način dela delegacije. Če skupnost za volitve iz prvega odstavka ni oblikovana s samoupravnim sporazumom do 15. marca 1978, se oblikuje s sporazumom, ki ga skleneta združenje samostojnih obrtnikov občine in osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. 10. člen Delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, sku-Paj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svoje skupnosti za volitve delegacije za delegiranje delegatov v zbor. Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo svojo skupnost za volitve s samoupravnim sporazu-aiom, s katerimi določijo način oblikovanja delegacijo. sestavo, število članov in način dela delegacije. Če skupnost za volitve iz prvega odstavka ni oblikovala s samoupravnim sporazumom svoje skupnosti za volitve do 15. marca 1978, se oblikuje s samouprav-oina sporazumom, ki ga skleneta skupnost kmetov in °K SZDL. 11. člen Lve ali več skupnosti državnih organov, družbe-Popolitičnih organizacij, družbenih organizacij in dru- štev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, lahko oblikujejo skupno delegacijo. Skupna delegacija iz prejšnjega člena se oblikuje s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo delovne skupnosti organov in organizacij. S sporazumom o oblikovanju skupne delegacije se določi način oblikovanja delegacije, sestava, število članov, način dela in druga vprašanja, pomembna za delo delegacije. 12. člen Določbe tega odloka se uporabljajo za oblikovanje zbora združenega dela v katerega delegirajo delegate konference delegacij oziroma delegacije izvoljene na volitvah v mesecu marcu 1978. 13. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 11-72/74) z dne 23. marca 1974. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1978 dalje. St. 021-10/78 Ljubljana, dne 7. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 278. Na podlagi 132/1 člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) sta svet za varstvo družine in svet za varstvo odraslih kot pristojna organa občinske skupnosti soc. skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, na svoji seji dne 6. februarja 1978 soglasno sprejela SKLEP o odstotku povišanja preživnin 1 Na podlagi uradno ugotovljenega odstotka povišanja življenjskih stroškov v letu 1977, ki ga je ugoto-tovil Zavod SR Slovenije za statistiko, se povišajo preživnine za 14,6 •/«. 2 Povišanje preživnin velja od 1. marca 1978. leta dalje. St. 558-41/78 Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Predsednik sveta Predsednik sveta za varstvo družine za varstvo odraslih Zalka Štritof 1. r. Slavka Vrhovec 1. r. 279. RAZGLAS Občinska volilna komisija Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah ih delegiranju v skupščine listo kandi- datov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki obsega naslednje kandidate: 1. Vida Badovinac, 1944, farm. tehnik, Topniška 70, Ljubljana 2. Ivan Beti, 1925, gradb. tehnik, Tržaška 167, Ljubljana 3. Milan Buh, 1928, pravnik, Tomažičeva U 6, Ljubljana 4. Janez Čebulj, 1922, ekonomist, Jamova 62, Ljubljana 5. Anton Černivec, 1914, krznar, Opekarska 23, Ljubljana 6. Emil Dolčič, 1920, uslužbenec, Gerbičeva 41 A, Ljubljana 7. Alojz Dolničar, 1924, upokojenec, C. v Mestni log 36, Ljubljana 8. Ema D u r j a v a , 1935, učiteljica, Rudnik 1/6, Ljubljana 9. Vera Gorjup, 1930, uslužbenka, Rob 18 10. Jože Gerkšič, 1933, ing. agron., Notranje gorice 46, Brezovica 11. Cilka Kaplan, 1958, študent, Velike Lašče 88 12. Marjana Kobe, 1928, ing. elektr., Tobačna ulica 26, Ljubljana 13. Ivan Košak, 1932, strojni ključav., Jamova 50, Ljubljana 14. Nataša Kovač, 1958, študent, Krimska 22, Ljubljana 15. Franc Krumberger, 1934, profesor, Gorkičeva 18, Ljubljana 16. Ivan Kurent, 1928, mizar, Ob Dolenjski železnici 12, Ljubljana 17. Franc Malovrh, 1935, profesor, Dobrova 97 18. Jože Modic, 1920, kmet, Vrbljenje 23, Ig pri Ljubljani 19. Dušan Mole, 1934, viš. upr. del., Oražnova 8, Ljubljana 20. Brane Pečan, 1927, uslužbenec, Ilovški štra-don 61, Ljubljana 21. Breda S k u b e, 1934, viš. upr. del., Kvedrova 22, Ljubljana 22. Anica Slobodnik, 1936, učiteljica, Ziberto-va 1, Ljubljana 23. Stane Smole, 1932, strojni tehnik,. Podpeč 88, Preserje 24. Ivo Starin, 1926, uslužbenec, Ižanska 64, Ljubljana 25. Rado Škraba, 1921, upokojenec. Črna vas 174, Ig pri Ljubljani 26. Milan Skrabar, 1933, ekonomist, Gabrovško va 33, Ljubljana 27. Stane T e s n e r , 1931, obrtnik, Polhov Gradec 89 28. Gabrijel Trček, 1942, kovinostrugar, Tržaška 258, Ljubljana 29. Betka V r a n č i č , 1928, zdravnik, Breznikova 31, Šentvid 30. Rudi Ziernicki, 1938, pred. učitelj, Notranje gorice 106, Brezovica Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Ljubljana, dne 23. februarja 1978. Občinska volilna komisija Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Tajnik Predsednik Belko Bovcon 1. r. Marija Domjan 1. r. Član Rudi Rojc L r. LOGATEC 280. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Logatcu objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Logatec, ki obsega naslednje kandidate: 1. Stanko Blažič, roj. 1922, upokojenec, Ja-kovica 3, Logatec 2. Nevenka Čepon, roj. 1954, dipl. ing., Grajska pot 2, Logatec 3. Dušan de Gleria, roj. 1923, tehnik, Notranjska 7, Logatec 4. Franc Gabrovšek, roj. 1931, kontrolor proge, Za železnico 3 Logatec 5. Franc Godina, roj. 1936, dipl. inž. Poštni vrt 12, Logatec 6. Stefan Juršič, roj. 1928, poslovodja, Stranska pot 17, Logatec 7. Zdenko Leskovec, roj. 1956, študent, Za železnico 12, Logatec 8. Franc Mlinar, roj. 1952, zidar, Rovte 90, Rovte 9. Roman Osterc, roj. 1930, politolog, Stara c. 2, Logatec 10. Jože Rupnik, roj. 1947, ključavničar. Tržaška 105, Logatec 11. Marjan Skubic, roj. 1934, pravnik, Titova 6, Logatec 12. Anton Sparemblek, roj. 1924, upokojenec. Stranska pot 20. Logatec iST Tatjana Štirn, roj. 1934, ekonomist, Kalce 12, Logatec 14, Tilka Truden, roj. 1923, višja upravna delavka, Partizanska 8, Logatec Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Logatec. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Logatec, dne 23. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Logatcu Tajnik Predsednik Niko Glavatovič 1. r. Anton Plut, dipl. pravnik 1. r. Član Mihael Kleč 1. r. MOZIRJE 281. Skupščina občine Mozirje je na podlagi določil 71.. 72., 73. ter 75,, in 77. člena zakona o volitvah in delegi-ranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) ter na podlagi 118., 119., 120, in 121. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 14. februarja 1978 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje 1. člen V zbor združenega dela, ki ima 41 delegatov oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela iti delovnih škdpnbsti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela; 2. delovni Ijtidje, ki delajo V kmetijstvu, obrti in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravieo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo ih delovna sredstva, or-gahizirahi v skupnosti ih druge z zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovriih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drilštev ter v drugih deldvhih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela; 2. člen Izmed članov delegacij; ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trdjfio deldjd v deld temeljhe organizacije združenega dela, ki ni na območjp občine, v kateri je sedež te organizacije, se določi naslednje število delegatskih most: — z gospodarskega področja 27 delegatskih mest ;— š pfdšvetho-kUlturhega področja 4 delegatska mesta — s socialno-zdravstvenega področja 1 delegatsko mesto Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v Skupnosti in drttge z zakonom določene oblike združevanja: — v kmetijski dejavnosti 5 delegatskih mest — v obrtni dejavnosti 2 delegatski mesti Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ — 2 delegatska mesta. 3. člen V skupini delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. oblikujejo skupno delegacijo. 4. člen Delegacije oziroma konference delegacij izvoljene v temeljnih organizacijah združenega dela. delovnh skupnostih skupnih služb in drugih samoupravnih skupnosti delegirajo v zbor združenega dela praviloma do vsakih 180 zaposlenih po enega delegata, v organizacijah iz negospodarske dejavnosti na praviloma do vsakih 50 zaposlenih po enega delegata. Skupščina občine lahko izjemoma določi, da se zaradi zagotovitve zastopanosti delovnih ljudi določenih področij združenega dela, dodeli delegatsko mesto v tem zboru tudi organizaciji združenega dela, ki rte izpolnjuje pogojev glede števila zaposlenih. 5. člen Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki so povezane z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občim, ki jip glede na merila iz prejšnjega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združijo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela enega delegata oziroma toliko delegatov kolikor ji pripada delegatskih mest. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi in skladno z določili zakona, pri tem se kot rok za sklenitev sporazumov o oblikovanju konference določi 1. marec 1978 in bo po tem roku in v primeru, da navedeni sporazumi ne bodo sklenjeni oblikovala konference z odlokom občinska skupščina. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Se ob upoštevanju že navedenih meril določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje 'število delegatov: Gospodarsko podfOčje 1. Lesna industrija GldN Nazarje — 1 delegata TOZD Stavbeno pohištvo — 1 delegata 2. Lesrta industrija GLIN Nazarje, TOZD Žaga — 1 delegata 3. Lesna industrija GLIN Nazarje — TOZD Iver-na — 1 delegata 4. GG Nazarje — TOZD Gozdarstvo Gornji grad — 1 delegata 5. GG Nazarje — TOZD Gozdarstvo Luče — 1 delegata 6. GG Nazarje — TOZD Transport, in gradnja — 1 delegata 7. MG A Gorenje — TOZD Nazarje — 2 delegata 8. ZKZ Mozirje — TOZD Trgovina — 1 delegata 9. ZKZ Mozirje — TOZD Gostinstvo in turizem — 1 delegata 10. ZKZ' Mozirje — TOZD Lastna proizvodnja — 1 delegata 11. Železarna Ravne na Koroškem TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji — 1 delegata 12. Cinkarna Celje — TOZD Kemija Mozirje — 1 delegata 13. Izletnik Celje — TOZD RTC Golte — 1 dele- 14. ISKRA IEZE Ljubljana TOZD Feriti — DE Ljubno, Solčava — 1 delegata 15. DO Smreka Gornji grad — 1 delegata 18, DO Elkroj Mozirje — 2 delegata 17. DO Savinja Mozirje — 1 delegata 18. Komunalno podjetje Mozirje — 1 delegata 19. Prva konferenca delegacij ima 1 delegata. Nosilec: Delovna skupnost skupnih služb Lesna industrija GLIN Nazarje Konferenco sestavljajo: 1, Delovna skupnost skupnih služb Lesna industrija GLIN Nazarje 2. TOZD Gostinstvo in trgovina Lesna industrija GLIN. Nazarje 3. TOZD vzdrževanje in energetika Lesna industrija GLIN Nazarje 20. Druga konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: Delovna skupnost skupnih služb GG Nazarje Konferenco sestavljajo: 1. Delovna skupnost skupnih služb GG Nazarje 2. Delovna skupnost skupnih služb SOZD »Stik« Mozirje 21. Tretja konferenca delegacij ima 1 delegata. Nosilec: TOZD Industrija ostrešij Ljubno ob Savinji Konferenco sestavljajo: 1. VEGRAD Velenje — TOZD Industrija ostrešij Ljubno ob Savinji 2. VEGRAD Velenje — TOZD Gradnja — sektor Gradbeništvo Ljubno ob Savinji 3. TGO Gorenje, TOZD Keramika — obrat umetni marmor Ljubno ob Savinji 22. Četrta konferenca delegacij ima 1 delegata. Nosilec: Delovna skupnost skupnih služb ZKZ Mozirje Konferenco sestavljajo: 1. ZKZ Mozirje — delovna skupnost skupnih služb 2. Veterinarska postaja Mozirje 23. Peta konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: TOZD Grmada — PE Gornji grad Konferenco sestavljajo: 1. TOZD GRMADA PE Gornji grad 2. MERX Celje — prodajalna Ljubno ob Savinji 3. Tobačna tovarna Ljubljana — trafika Ljubno, Luče, Nazarje, Gornji grad 4. TP »VINO« Šmartno ob Paki — vinotoč Luče 24. Šesta konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: PTT Mozirje Konferenco sestavljajo: 1. delavci PTT Mozirje 2. Elektro Celje — enota Nazarje 3. Cestno podjetje Celje — enota Radmirje 4. Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem enota Gornji grad 25. Sedma konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec AVTOMOTOR — servis Mozirje Konferenco sestavljajo: 1. AVTOMOTOR Celje — servis Mozirje 2. AVTOMOTOR Celje — prodajalna Mozirje 3. PEKO — prodajalna Mozirje 4. Borovo — prodajalna Mozirje 5. PETROL Ljubljana, bencinski črpalki Mozirje in Ljubno ob Savinji 6. Tobačna tovarna Ljubljana, trafika Mozirje Kmetijska dejavnost 26. Delovni ljudje — kmetje kooperantje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva pri ZKZ in OKG GG Nazarje in njihove strokovne službe — 5 delegatov Obrtne dejavnosti 27. Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo — 2 delegata Prosvetno kulturna dejavnost 28. Osnovna šola »Fran Kocbek« Gornji grad — 1 delegata 29. Osnovna šola »Blaža Arniča« Luče — 1 delegate 30. Osnovna šola Ljubno ob Savinji — 1 delegafc 31. Osma konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: Osnovna šola Mozirje Konferenco sestavljajo: 1. Osnovna šola Mozirje 2. Delavska univerza Mozirje 3. Knjižnica Mozirje Socialno-zdravstvena dejavnost 32. Deveta konferenca ima 1 delegata Nosilec: Savinsko-šaleški zdravstveni dom Mozirje Konferenco sestavljajo: 1. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Mozirje • 2. Lekarna Mozirje 3. Regionalna zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem — PE Mozirje Dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD (te delovne skupnosti so: občinski upravni organi, občinski organ za prekrške, Postaja milice, štab TO, skupna služba SIS Mozirje, OK ZKS, OK SZDL, OK ZSMS, OSS, ZB NOV, OO ZRVS, SDK, LB, Skupnost za zaposlovanje — PE Mozirje, delavci zaposleni v JLA na območju občine Mozirje). 33. Skupna delegacija ima 2 delegata V temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, ki oblikuje delegacijo mora delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja imenovati volilno komisijo, ki bo določila volišča za volitve delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so navedene v prvem odstavku in predstavljajo okoliš. II. ZBOR KRAJEVNE SKUPNOSTI 7. člen Zbor krajevne skupnosti Skupščine občine Mozirje ima 25 delegatskih mest. V vsaki krajevni skupnosti se oblikuje ena delegacija. Posamezna delegacija krajevne skupnosti ima v zboru krajevne skupnosti Skupščine občine Mozirje naslednje število delegatskih mest: 1. Delegacija krajevne skupnosti Mozirje 5 delegatov 2. Delegacija krajevne skupnosti Nazarje 2 delegata 3. Delegacija krajevne skupnosti Rečica ob Savinji 4 delegate 4. Delegacija krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji 5 delegatov 5. Delegacija krajevne skupnosti Luče 3 delegate 6. Delegacija krajevne skupnosti Solčava 1 delegata 7. Delegacija krajevne skupnosti Gornji grad 2 delegata 8. Delegacija krajevne skupnosti Nova Štifta 1 delegata 9. Delegacija krajevne skupnosti Bočna 1 delegata 10. Delegacija krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti 1 delegata Vsaka krajevna skupnost predstavlja okoliš, v okviru katerega volilne komisije določijo volišča za volitve delegacij krajevnih skupnosti. Vollno komisijo pri krajevni skupnosti imenuje Svet krajevne skupnosti. III. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 8. člen Družbenopolitični zbor Skupščine občine Mozirje šteje 21 delegatov. Delegate delegirajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Mozirje na način in po postopku, ki je določen v zakonu. Volitve v družbenopolitični zbor se izvajajo po okoliših iz 7. člena tega odloka s tem, da volišča določi občinska volilna komisija. 9. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatskih mest po dejavnostih in volilnih okoliših za Zbor združenega dela Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 11/74) in odlok o oblikovanju delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatskih mest, ki jih ima posamezna krajevna skupnost v zboru krajevnih skupnosti na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 11/74). 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/78 Mozirje, dne 14. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 282. Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77) ter 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/ 74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1978 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah na območju občine Mozirje 1. člen Na območju občine Mozirje se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih stvareh, ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23-1470/77). 2. člen Kot organi so po tem odloku mišljeni: 1. upravni organi občine Mozirje 2. samoupravne organizacije in skupnosti, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 3. člen Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini. 4. člen Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah. 5. člen Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščeni proda- jalci. Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času pooblaščenega prodajalca. 6. člen Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za dohodke. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 11/72). St. 010-12/78 Mozirje, dne 14. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 283. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 126. člena statufa občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1978 sprejela ODLOK o prenosu sredstev, zbranih iz obresti od poslovnega sklada komunalnih organizacij 1. člen N Sredstva zbrana iz obresti od poslovnega sklada komunalnih organizacij občine Mozirje (odlok o obrestnih merah za obresti od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost in za dejavnost storitvene obrti — Uradni vestnik št. 15-186/67) se brez obveznosti vrnitve prenesejo na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Mozirje s stanjem salda z dne 31. decembra 1977. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok naveden v 1. členu tega odloka (Uradni vestnik, št. 15-186/67). St. 402-33/77-0 Mozirje, dne 14. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 284. Na podlagi 113. do 118. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) 12. člena zakona o gostin- ski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 12/74) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela dne 17. februarja 1978 in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1978 sprejela ODLOK o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Mozirje 1. člen Občani smejo v svojih gospodinjstvih, kmečkih gospodarstvih in počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje gostom, samo preko OZD s področja go-stinjstva in turizma oziroma preko drugih družbeno pravnih oseb, na podlagi medsebojnih pogodb o poslov-notehničnem sodelovanju. Pogodbe so občani dolžni predložiti v potrditev oddelku za gospodarstvo in finance SO Mozirje, kot priloga k vlogi ža priglasitev oddajanja sob. 2. člen Občani, ki sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo gostom in abonentom hrano in pijačo, se razvrstijo v skupini z naslednjimi označbami: 1. kmečki turizem 2. turistične sobe 3. člen Skupini občanov iz drugega člena lahko nudita naslednje usluge: 1. Kmečki turizem; Kmečki turizem lahko nudi prenočišče, hrano in pijačo pehzionskim gostom, abonentom in Organiziranim skupinam, ki jih na kmetijo Usmeri organizacija iz 1. člerta tega odloka. Kmetije, ki se želijo ukvarjati s kmečkim turizmom morajo biti preusmerjene v blagovno proizvodnjo in imeti sklenjeno dolgoročno kooperacijsko pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju ža kmetijsko in dopolnilno turistično dejavnost s pristojno OZD. Vsaj en član gospodinjstva mora imeti strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke v skladu s m. členom obrtnega zakona, ali je uspešno končal ustrezni tečaj, ki ga za razvoj kmečkega turizma organizira ZgOfhjesavinjSka kmetijska zadruga Mozirje, oziroma druge ustrezne ustanove. 2. Turistične sobe: Zajema občane, ki lahko nudijo prenočišče in zajtrk. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/75). Št. 010-1/75 Mozirje, dne l4. febrUarja 1978. Predsednik Skuoščine občirle Mdžitje Frahč šarh l. r. 285. RAZGLAS Občinska volilna komisija Skupščine občine Mozirje objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov ža dele- gate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Mozirje, ki obsega naslednje kandidate: I. Veronika Atelšek, roj. 1944, kmetdvalka, Šmihel. 2.. Toni Boršnak, roj. 1942, lesni tehnik, Lačja vas. 3. Jože Celinšek, roj. 1927, Upokojenec, Sp. Rečica. 4. Anka Čeplak, roj. 1924, upokojenka, Bočna. 5. Hinko Čop, roj. 1926, upravni pravnik, Mozirje. 6. Marija Fludernik, roj. 1944, kv. šivilja, Mozirje. 7. Edi Herman, roj. 1925, ek. tehnik, Nazarje. 8. Anton Hren, roj. 1940, stroj, tehnik, Mozirje. 9. Vojko Hren, roj. 1951, kmet. tehnik Mozirje. 10. dože Mejač, roj. 1914, upokojenec, Mozirje. II. Franc Omladič, roj. 1927, upokojenec, Mozirje. 12. Franjo Pajk, roj. 1927, varnost, tehnik, Prihova. 13. Alojz Pečovnik, roj. 1949, avtomehanik, Nova Štifta. 14. Verica Pfečnik, roj. 1957, kv. prodajalka Rečica. 15. Alojz Plaznik, roj. 1941, dipl. inž. agr. Mozirje. 16. Martina Podpečan, roj. 1936, učiteljica, Gornji grad. 17; Jože Poznič ml., roj. 1948, dipl. inž. gozd., Mozirje. 18. Irena Retko, roj. 1954, učiteljica, Pianina Ljubno/S. 19. Andrej Šil j ar, roj. 1948, ing. gozd., Krnica 13. 20. Jožica Veber, roj. 1947, kv. prodajalka, Mozirje. 2L Nina Vršnik, roj; 1934, kmetovalka, Robanov kot 34. Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca Skupščine občine Mozirje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne '12. marca 1978. Mozirje, dne 22, marca 1978. Občinska volilna komisija občine Mozirje ‘Tajnik Predsednik Anka Sivec 1. r. Edvard Centrih 1. r. Član Rade Rakun 1. r. SEVNICA 286. RAZGlAS Občinska volilna komisija v Sevalci objavlja na podlagi 78. člena zakona o vblitvah ih deieglrahju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Sevnica, ki obsega naslednje kandidate: 1. Alojz A n d r o j n a , roj. 1929, kmetovalec, Primož 2. Franc Bastardi, roj. 1944, predmetni učitelj, Krmelj 3. Jbže Bogbvič, foj. 1S30, Urbfgšof, ggvhica 4. Valentin Dvojmoč, roj. 1942, ekonomist, Sevnica " 5. Ante Glavan, roj. 1943, tekstilni tehnik, Sevnica 6. Slavica Grahek, roj. 1953, konfekcionarka, Sevnica 7. Slavko Hočevar, roj. 1940, upravni delavec, Loka pri Zidanem jnostu. 8. Franc 11 a š , roj. 1914, upokojenec, Bučka 9. Milan Jazbec, roj. 1940, strojni tehnik, Sevnica 10. Stanko Kolar, roj. 1921, upokojenec, Sevnica 11. Tatjana Kovač, roj. 1954, delavka, Sevnica 12. Anton Kovič, roj. 1925, monter, Loka pri Zidanem mostu 13. Jože Knez, roj. 1921, upokojenec, Sevnica 14. Ciril Knez, roj. 1914, upokojenec, Skrovnik 15. Anica Kragl, roj. 1938, vodja izmene, Brezovo 16. Marta Lindič, roj. 1958, strojni knjigovodja, Tržišče 17. Pepca Malešič, roj. 1915, upokojenka, Radna 18. Janko Novak, roj. 1957, elektrikar, Sevnica 19. Janko Rebernik, roj. 1930, lesni tehnik, Sevnica 20. Miran S e n i č a r, roj. 1951, delavec, Sevnica 21. Milena Vidmar, roj. 1957, konfekcionarka, Sevnica * Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Sevnica. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Sevnica, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Sevnici Tajnik v Predsednik Andrej Flajs 1. r. Alojz Vidic 1. r. Član Tone Medved 1. r. SLOVENSKI! KONJICE 287. Izhajajoč iz temeljnih ciljev, nalog in obveznosti, dogovorjenih z družbenim planom in z dogovorom o temeljih družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice, je skupščina občine na seji vseh zborov dne 31. januarja 1978 sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1976—1989, v letu 1978 1. Osnovne naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1978 Naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1978 izhajajo iz dogovorjenih razvojnih programov v družbenem planu občine Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 na osnovi ocene gospodarskih gibanj v letih 1976 in 1977. Na osnovi ocen možnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1978 sd se s to resolucijo delovni ljudje in občani občine Slovenske Konjice dosovorili, da bodo zastavili naloge v letu 1978 tako, da se bo družbenoekonomski razvoj občine nadalje dinamično razvijal na vseh področjih, pri čemer si bomo prizadevali zlasti: — da se bo pri odločanju in pridobivanju ter razporejanju dohodka še nadalje krepila oblika neposredne aktivnosti delavca v združenem delu: — da bomo uveljavljali take ukrepe, ki bodo spodbujali delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, da svoje napore usmerijo v racionalnejše gospodarjenje z minulim in tekočim delom, učinkovitejšo uporabo materialnih in finančnih sredstev za delo in razvoj; — ustvarjali pogoje za učinkovitejše razporejanje in delitev dohodka in takšno združevanje dela in sredstev, ki bo spodbujalo kvaliteto dela ter zagotavljalo stabilnejše pogoje za delo in življenje občanov. Uresničevanje družbenega plana bo pogojeno zlasti z naslednjimi nalogami: — pospešitev procesa preobrazbe pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih, skupnostih ter urejanje samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah; ' — hitrejše povezovanje organizacij združenega dela v družbenih dejavnostih z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji in povečanje vpliva družbenih dejavnosti na rast družbene produktivnosti dela; — uveljavljanje delegatskih odnosov in krepitev njihove vloge v skupščini družbenopolitične skupnosti, v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah; — izgradnja skladnejše gospodarske in družbene strukture v skladu s smernicami družbenega plana razvoja občine, predvsem na Listih področjih, kjer v prvih dveh letih izvajanja plana niso bila dosežena predvidena gibanja (trgovina—gostinstvo, obrt); — izvajanje investicijskega programa se mora odvijati v okviru smernic dogovorjenih z družbenim planom; — še nadalje obdržati dinamiko vključevanja v mednarodno menjavo s povečanjem izvoza blaga in storitev, ki bo nad stopnjo rasti proizvodnje. S povečanjem izvoza pa je treba zagotoviti možnost takšnega uvoza, ki bo omogočal predvideno dinamično rast; — večjo. udeležbo sredstev za razširitev materialne osnove dela ter počasnejšo rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo je treba doseči na ravni temeljnih in drugih organizacij združenega dela in tc tam, kjer rast osebnih dohodkov ni usklajena z rastjo čistegai dohodka in rastjo produktivnosti dela ter s kriteriji družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — na temelju dogovorjenih meril za uresničevanje enotnih, skupnih in drugih , programov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti zagotoviti nadaljnje izboljševanje in skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov; — doslednejše vključevanje v skupne napore s ciljem ustvarjati ugodnejše pogoje za izvajanje politike ekonomske stabilizacije tako, da bo rast cen in življenjskih stroškov nižja kot v letu 1977; — zagotoviti doslednejšo in smotrnejšo uporabo razpoložljivega prostora in upoštevanje potreb po zavarovanju in urejanju človekovega okolja. V ta namen morajo OZD vključiti v svoje razvojne načrte tudi. sistemske rešitve za preprečevanje onesnaževanja okolja. pri čemer morajo za obstoječe naprave izdelati načrte za vgraditev čistilnih nanrav dnsim mora vsak novi investicijski projekt čistilne naprave že vsebovati. 2. Materialni okviri razvoja občine v letu 1978 Dosežen gospodarski razvoj v letu 1977 in ostali dejavniki na prehodu v letu 1978 kažejo, da bo ob nadaljnjih naporih za stabilizacijo in intenzivnejšemu uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja ter ob pravočasno sprejetih ukrepih ekonomske politike na nivoju federacije ter republike možno doseči nadaljnji dinamični razvoj gospodarstva občine in sicer: — rast družbenega proizvoda celotnega 'gospodarstva za približno 8,5 odstotkov. S tem bo v letu 1978 družbeni proizvod občine znašal 1,38 milijonov din, oziroma 68.700 dinarjev na prebivalca; — rast industrijske proizvodnje za okoli 10,7 odstotkov in kmetijske proizvodnje za okoli 5 odstotkov: — rast zaposlenih v združenem delu za največ do. 4,6 odstotkov. Na ta način se bo na izpraznjenih in novih delovnih mest zaposlilo okoli 250 delavcev. Pri tem bo produktivnost dela v združenem delu porastla za 4,2 odstotka in bo tako dosežena okoli 49,4 odstotna udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda; — rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva za okoli 24,0 °/o tako, da bodo udeležene v družbenem proizvodu s približno 31,0 °/o; — povečanje izvoza blaga in storitev za okoli 20,1 odstotkov; — rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 3,0 do 4,0 odstotkov in sicer tako, da se zagotovi hitrejša rast osebnih dohodkov, ki so rezultat bolj produktivnega individualnega dela in boljše uporabe družbenega minulega dela. 3. Osnovne naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka, razporejanje dohodka ter oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo v letu 1978 a) Hitrejša stopnja gospodarske rasti, porast produktivnosti ter porast celotnega prihodka in dohodka bo pogojena predvsem z učinkovitejšim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov razvoja in to: — z učinkovitejšo izrabo materialnih in ostalih proizvodnih pogojev; — dosledno uveljavljanje in uresničevanje določil zakona o združenem delu pri vseh odločitvah in razporejanju dohodka, predvsem pa na področju svobodne menjave dela; — racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi za zagotavljanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev, razvijanje usmerjenega izobraževanja ter izpopolnjevanje ob delu; — večjo uporabo znanja in raziskovalnih dosežkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih; — spodbujanje novatorstva ter inventivno dejavnosti. b) Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih upoštevali zlasti naslednje: — da bodo sredstva za osebne dohodke ter sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v globalu naraščala počasneje od rasti dohodka - — pri ugotavljanju poslovnih uspehov za polletje in v devetih mesecih bodo preverjali dogovorjena merila delitve dohodka, opredeljena v ustreznih samoupravnih sporazumih in s to resolucijo. V organizacijah združenega dela morajo iz osnov družbenoekonomskih odnosov čimprej izpeljati ustrezne instrumente za razporejanje skupnega prihodka, dohodka in za razporejanje čistega dohodka po name- nu porabe in delitvi sredstev za osebne dohodke ter kriterije in merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavcev. Skupščina občine- bo v okviru družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine sprejemala začasne ukrepe, kolikor bo ugotovila, da je organizacija združenega dela bistveno odstopala od osnov in meril, ki jih določa samoupravni sporazum ter tako povzroča motnje v tokovih družbene reprodukcije. V samoupravnih interesnih skupnostih bo predvidoma v letu 1978 uveljavljen tak sistem svobodne menjave dela, da bodo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela že v začetku leta znane celotne obveznosti, ki jih nalaga uresničevanje dogovorjenih programov. 4. Smernice razvoja gospodarstva občine v letu 1378 Za uresničevanje ciljev družbenega plana občine 1976—1980 bo potrebno, da se v letu 1978 nadaljuje dinamična rast proizvodnje na vseh področjih gospodarstva, da se nadalje okrepijo ekonomski odnosi s tujino, da se hitreje odvija izvajanje investicijskega programa .v okviru sprejetih smernic z družbenim planom, pospešiti razvoj tercialnih dejavnosti' predvsem trgovine in gostinstva, obrti in ostalih storitvenih dejavnosti. Dinamika razvoja celotnega gospodarstva občine v letu 1978 bo odvisna zlasti od industrije, katera je kot nosilec gospodarskega razvoja udeležena v ustvarjenem družbenem proizvodu občine z nad 70 odstotki. Organizacije združenega dela s področja industrije bodo s širšim uveljavljanem kvalitetnih dejavnikov razvoja v procesu proizvodnje zagotovile nadaljevanje dinamične rasti proizvodnje iz zadnjih mesecev leta 1977. Porast materialno proizvodnje bo dosežen tudi s pospešeno investicijsko izgradnjo v osnavna sredstva ziasti v kovinsko predelovalni industriji in nekovinski industriji ter usnjarsko kemični industriji. Prav tako pa bodo z investicijskimi naložbami v ostalih industrijskih delovnih organizacijah podane večje možnosti za njihov razvoj in povečanje proizvodnje. Poleg navedenih dejavnikov bo potrebno, da organizacije združenega dela nenehno spremljajo potrebe in zahteve tržišča — tako notranjega, kot inozemskega ter da pravočasno usmerjajo in prilagajajo svojo proizvodnjo. Istočasno pa posvečati nenehno skrb okrepitvi in izboljšanju kadrovske strukture. Za zagotovitev zadostnih količin reprodukcijskega materiala iz uvoza morajo organizacije združenega dela, ki so vključene v blagovno izmenjavo s tujino posvetiti vso pozornost nadaljnji krepitvi in porastu izvoza svojih proizvodov. Na področju kmetijstva se bo v okviru nalog, nakazanih z družbenim planom občine 1976—1980, pospeševal razvoj proizvodnega sodelovanja med zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ter kmetijsko zadrugo — predvsem na področju blagovne proizvodnje mesa in mleka. Nadaljevalo se bo postopno usmerjanje ter posodabljanje kmetij ter vzgoja mladih kmetovalcev. Glede na naravne pogoje bo potrebno pospešiti predvsem razvoj v proizvodnji vinogradništva, sadjarstva ter povečati proizvodnjo sena :'n ostalih krmnih rastlin za izboljšanje živinorejske proizvodnje. Razvoj družbenega sektorja kmetijstva’bo šc v nadalje usmerjen na povečanje sadjarsko-vinogradniške proizvodnje ter na pospešitev proizvodnega sodelovanja s kmetovalci. V tem obdobju velja posebna skrb preusmeritvi gorskih kmetij in razvoju kmečkega turizma. Nosilca te akcije sta Gozdno gospodarstvo in Kmetijska zadruga. Glede na prostorsko problematiko ter že prisotno pomanjkanje zazidalnih površin je treba v tem letu uskladiti prostorski plan z obstoječim urbanističnim načrtom občine. Zlasti bo pri tem treba upoštevati prostorske razmejitve, pri čemer morajo biti podane osnove za reševanje nekaterih problemov prostorskega urejanja, zemljiške politike in varovanja človekovega okolja. Trgovska mreža v občini se mora še nadalje razvijati ter omogočati sodobnejše nudenje blaga potrošnikom. Zagotoviti zlasti pestrejšo izbiro potrošnega blaga, kar bo zmanjšalo odliv kupne moči občanov v potrošne centre izven občine. Med 'ostalimi naložbami za modernizacijo obstoječe trgovske mreže je pomembna predvsem gradnja poslovno-stanovanjskega objekta, kjer bo večja blagovnica, ki bo bistveno prispevala k povečanju ter izboljšanju dejavnosti trgovine. Občanom v oddaljenejših krajih bo potrebno tudi v bodoče omogočiti redno preskrbo z vsakdanjim potrošnim blagom.' Razvoj gostinsko-turistične dejavnosti bo pospešila predvsem gradnja hotelskega objekta v Zrečah, nadalje restavracijskih prostorov v Tepanju ter pospešen razvoj turistično-rekreacijskega centra na Rogli. Z ustreznim programom razvoja je potrebno pristopiti k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva, zlasti pa storitvene dejavnosti. Potrebno bo večje povezovanje obrtnih organizacij z večjimi organizacijami združenega dela, predvsem v pogledu dopolnjevanja njihove proizvodnje. Proučiti nadaljnje možnosti ustanavljanja dislociranih obratov.na manj razvitih območjih občine, kjer je razpoložljiva delovna sila. Glede na intenzivno stanovanjsko izgradnjo, zlasti v večjih centrih, se v vedno večjem obsegu pojavlja pomanjkanje storitvene obrti ter ostalih uslužnostnih dej avnosti. Za rešitev navedenega problema bo potrebno prek bank omogočiti tej panogi pridobivanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji; prav tako je nadaljevati s pripravami za izboljšanje možnosti sprejemanja ustreznih ukrepov, ki bodo stimulativno vplivali na porast teh obrtnih dejavnosti. Celotni razvoj gospodarskih in ostalih gibanj v občini bo v letu 1978 v večjem obsegu odvisen tudi od nadaljevanja hitrejše dinamike investicijskih vlaganj na vseh področjih. Pri tem bo potrebno, da nosilci investicij usmerjajo razpoložljiva sredstva zlasti v hitrejše aktiviranje že začetih gradenj ter v tiste namene, ki so nakazani s srednjeročnim družbenim planom občine. Pomembnejše investicijske naložbe v osnovna sredstva gospodarstva v letu 1978 bodo: Predelovalna industrija: Kovaška industrija »UNIOR« — za gradnjo novega obrata hladnega kovanja, orodjarno, rekonstrukcijo obdelovalnice ročnega orodja, razširitev proizvodnje izdelkov »SINTER«. TKI Vitanje za izgradnjo kovaških obratov in za modernizacijo opreme. V Kostroju — izgradnja obrata plastičnih izdelkov m razširitev prostorov za strojegradnjo. Comet — povečanje proizvodnih kapacitet in modernizacija pri izdelavi visokotoražnih brusov v smol-nem vezivu, Proizvodnja brusnih in rezalnih plošč, Izgradnja nove nadomestne linije za predelavo dolomita. LIP: — adaptacija poslovnih prostorov in ureditev razstavnega paviljona v Slovenskih Konjicah ter adaptacije prostorov v Oplotnici in Polčanah. V Konusu za modernizacijo opreme in izgradnjo čistilnih naprav. V opekarni Loče pa prehod, oz. preorientacija proizvodnje. Kmetijstvo in gozdarstvo: Investicijska naložba za razvoj kmetijstva je predvidena gradnja trgovsko poslovnega poslopja za Kmetijsko zadrugo ter priprave za ureditev obrata kisarne. Nadaljevala se bo tudi investicijska dejavnost zasebnega sektorja kmetijstva predvsem v smeri modernizacije in nabavo kmetijske opreme ter naložbe v melioracije. V gospodarstvo pa se bodo vlaganja nadaljevala v izgradnjo in modernizacijo gozdnih cest. Trgovina in gostinstvo: Na področju trgovine je pretežni del investicijskih sredstev predviden za gradnjo blagovnice v poslovno stanovanjskem objektu v Slovenskih Konjicah, trgovine v Zrečah in Vitanju. Na področju gostinstva pa gradnja gostinskega objekta v Slov. Konjicah ter gradnja hotelov v Zrečah in na Rogli ter gostinskih — restavracijskih prostorov v Tepanju. Ostala gospodarska področja: Na področju obrti bodo investirali: Elektroradio v poslovne prostore. Pekarna Rogla v adaptacije prostorov in nabavo opreme v obstoječih poslovnih prostorih. Kovinar Vitanje bo vlagal v razvoj in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti ter nakup strojne opreme. Kongrad — dozidava proizvodnih prostorov, Mizarstvo Skala — razširitev proizvodnih prostorov in nakup strojne opreme. V negospodarstvu bodo investicije usmerjene v nadaljnjo stanovanjsko gradnjo družbenih stanovanj, nadaljevala se bo gradnja šole Dušana Jereba, dograditev gradnje šole Zreče in gradnja avtobusne postaje v Slov. Konjicah ter gradnja bencinske črpalke v Zrečah. Na komunalnem področju pa se bodo nadaljevala dela pri komunalnem urejanju stavbnih zemljišč v okviru programa komunalne skupnosti ter krajevnih skupnosti. V okviru negospodarskih investicij bo to leto zgrajena tudi avtobusna postaja v Slovenskih Konjicah ter izgradnja obrtnega centra v Slov. Konjicah. Glede na potrebe in pomen bodo v letu 1978 imeli prioriteto naslednji projekti: a) na področju kmetijstva in gozdarstva: — gradnja trgovskih poslovnih prostorov, ureditev obrata kisarne, kmetijska oprema in melioracije, b) na področju trgovine, gostinstva: — gradnja gostinskega objekta v Slov. Konjicah, hotela v Zrečah in na Rogli, gradnja blagovnice v poslovno stanovanjskem bloku v Slov. Konjicah in gradnja trgovine v Zrečah in Vitanju. c) Predelovalna industrija: — kovinska — Unior — rekonstrukcija obdelave ročnega orodja — obrat hladnega kovanja — orodjarna — razširitev proizvodnje sinter Kovinar Vitanje: — nakup strojne opreme Kostroj: — izgradnja obrata plastičnih izdelkov in razširitev proizvodnih prostorov v TOZD strojegradnja TKI: — izgradnja kovaških obratov d) Lesno predelovalna industrija: — adaptacija poslovnih prostorov in ureditev razstavnega paviljona v Slovenskih Konjicah ter adaptacije prostorov v Oplotnici in Poljčanah. Usnjarsko-kemična t— KONUS — izgradnja čistilnih naprav — nabava strojne opreme e) Industrija nekovin: Comet: Povečanje proizvodnih kapacitet in modernizacija pri izdelavi visokotoražnih brusov v smolnem vezivu. Proizvodnja brusnih in rezalnih'plošč, Izgradnja nove nadomestne linije za predelavo dolomita. Opekarna Loče: . '— Preorientacija proizvodnje. f) Ostala gospodarska področja: — Pekarna Rogla — urejanje in razširitev proizvodnih prostorov. Kongrad — razširitev proizvodnih prostorov Mizarstvo Skala — razširitev proizvodnih prostorov in nakup strojne opreme. Elektro Radio — razširitev proizvodnih prostorov ip nakup strojne opreme. . Izgradnja obrtnega centra v Slovenskih Konjicah. Komunalno podjetje: — urejanje komunalnih naprav v Slov. Konjicah, Zrečah in Vitanju. V letu 1978 se bo nadaljevala intenzivna stanovanjska izgradnja. Skupno bo v gradnji nad 560 stanovanj — od tega 370 v zasebnem sektorju. Celotni program stanovanjske graditve bo možno realizirati z doslednejšim usmerjanjem družbenih namenskih’ sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj: Poleg tega bo potrebno, da se pri gradnji družbenih stanovanj v čim večjem obsegu angažirajo tudi sredstva pričako-valcev teh stanovanj. Naložbe za razvoj ostalih negospodarskih področij se bodo odvijale v okviru razpoložljivih sredstev in sicer, po sprejetih programih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v okviru smernic srednjeročnega družbenega plana. Izgradnja objektov družbenega standarda se bo izvajala na osnovi programa naložb sredstev, zbranih s samoprispevkom in sredstev, ki jih delovne in druge organizacije združujejo za izgradnjo teh objektov. I Razvoj komunalnega gospodarstva občine naj se odvija s krepitvijo samoupravne komunalne skupnosti, preko katere se naj doseže čim večje sodelovanje občanov ob nadaljnjih akcijah pri izgradnji komunalnih naprav v krajevnih skupnostih. Doseči pa je potrebno bolj učinkovito sodelovanje med samimi krajevnimi skupnostmi in nosilci komunalnega gospodarstva (komunalna podjetja). Na takih osnovah bo možno zagotoviti: — usklajeno in kontinuirano izvajanje posameznih nalog, ki se nanašajo na širša območja teritorija, — intenzivnejše sodelovanje pri pridobivanju in urejanju zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo v urbanih naseljih, s čimer bomo dosegh smotrnejši način porabe kmetijskih zemljišč, hkrati pa bi s tem preprečili nedovoljene gradnje. Pri vsem tem pa je treba upoštevati srednjeročne načrte krajevnih skupnosti ter dela porazdeliti in izvajati v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Nadalje se morajo krajevne skupnosti krepiti še na ostalih področjih in dajati več poudarka predvsem pri uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema ter pri organiziranju in delovanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letu 1978 se bo nadaljeval proces podružbljanja in krepitve ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini in sicer z večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov v obrambne priprave, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Posebno skrb se mora posvetiti zlasti obrambni vzgoji, razvoju posameznih služb ter prizadevanju na posodabljanju tehnične opreme. Vsa predvidevanja o razvoju občine v letu 1978 temeljijo na predpostavki, da bodo vsi nosilci razvoja, zlasti pa vsi podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana, dosledno izpolnjevali obveznosti in naloge, sprejete z družbenim planom občine Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980.. Izvršni svet skupščine občine bo v skladu z zakonom o temeljih sistema planiranja spremljal izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog in v polletju predložil občinski skupščini analize m poročilo o uresničevanju družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1976—1980. V letu 1976 je bil izdan republiški zakon o republiških blagovnih rezervah, ki določa o republiških blagovnih rezervah. Med drugim pa določa, da morajo k temu pristopiti tudi občinske skupščine za potrebe občine. V zakonu in prav tako z odlokom se urejajo zadeve glede urejanja programiranja in financiranja blagovnih rezer.v, ki so namenjene za osnovno preskrbo občanov na območju obiine v primeru izrednih razmer. St. 30-1/78-2/1 Slovenske Konjice, dne 31. januarja 1978. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 288. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Slovenske Konjice, ki obsega naslednje kandidate: 1. Frane Ban, 1938, str. tehnik, Sl. Konjice, Heroja Bračiča 1 2. Franc B r u m e c , 1934, VK elektr., Slov. Konjice. Vinogradna n. h: 3. Vlado Bur jan, 1936, inž. varstva pri delu, Zg. Zreče 57 4. Lenka Fijavž, 1926, gospodinja, Vitanje 129 5. Franc Gorenak, 1933, kmet, Križevec 28, Stranice 6. Anica Karan, 1946, trg. pom., Špitalič 1 7. Jožica Kokot, 1959, dijak, Sl. Konjice, Vi-nogradna 13 8. Alojz Krušič, 1925, VK usnjar, Sl. Konjice, MileiikOVa 1 9. Slavica Krušič, 1949, med. sestra, Sl. Konjice, Šolska n. h 10. Miro Kukovič, 1932, str. ključ., Slovenske Konjice, Prevrat n. h. 11. Tone Leban, 1947, str. tehnik, Vitanje 150 12. Marija Menih, 1934, predm. učitelj, Blato n. h., Slov. Konjice 13. Jernej N a v r š n i k , 1925, delavec, Gorenje 20 14. Marjeta Otorepec, 1948, predm. učit, Loče 96 15. Vinko Soderžnik, 1923, VK usnjar, Sl. Konjice, Delavska 2 16. Ivan Solar, 1933, kmet, Tepanje 46/a 17. Marjan Stramšak, 1951, kornere, tehnik, Sl. Konjice, Liptovska 8 18. Jaka Štefančič, 1908, upok. učitelj, Sl. Konjice, Lambrehtinova 5 . 19. Fanika Šuc, 1925, višja med. sestra, Sl. Konjice, Aškerčeva 5 20. Štefan Trunki, 1943, str. ključ., Zg. Laže 1, Loče 21. Slavica Založnik, 1950, šivilja, Sl. Konjice, Liptovska 10 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca. Skupščine občine Slovenske Konjice. Ta kandidatna lista je Sestavljena V skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Slovenske Konjice, dne 23. februarja I978. Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah Tajnik Predsednik Gvido Hauptman 1. r. Lilijana Kladnik 1. r. Član Božena Slapnik 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 289. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Šentjurju pri Celju objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Šentjur pri Celju, ki obsega naslednje kandidate: 1. Jože Bele j, roj. 1936, čevljarski pomočnik, Drobinsko 11, Gorica pri Slivnici 2. Ludvik Bevc, roj. 1950, trgovec VK, Gorica 59/a, Gorica pri Slivnici 3. Avgust Božič, roj. 1917, upokojenec, Ul. A. M. Slomška 12, Šentjur pri Celju 4. Danica Čuješ, roj. 1955, pravnik, Lipoglav 7, Loče 5. Jordan Gosar, roj. 1953, miličnik, Uk D. Kvedra 10, Šentjur pri Celju 6. Irena Gradič, roj. 1957, NK delavka, Laziše 4, Dobje pri Planini 7. Peter Hlastec, roj. 1922, kmet. tehnik, Ponikva 37. Ponikva pri Grobelnem 8. Janko J a zb i n še k , roj. 1933, VK trgovec, I. Štajerskega bataljona 9, Celje 9. Franc Kodrič, roj. 1925, trg. poslovodja, Nova vas n. h., Šentjur pri Celju 10. Franc Krampi, roj. 1943, profesor. Kozjanskega odreda 1, Šentjur pri Celju 1L Rudi Lesnika, roj. 1925, kmet. tehnik, Ponikva, Ponikva pri Grobelnem 12. Stanko Lesnika, roj. 1944, kmet. ing., Ul. D. Kvedra 39, Šentjur pri Celju 13. Franc Ogrizek, roj. 1942, kmet. tehnik, Ul. D. Kvedra 33, Šentjur pri Celju 14. Karel Pajk, roj. 1916, upokojenec, Golobi-njek 7, Planina pri Sevnici 15. Franc P a lir, roj. 1914, krhet, Grobelno 50 16. Vinko Petelinšek, roj. 1942, predm. učitelj, Dobje, Dobje pri Pianini 17. Janez Rautar, roj. 1911, upokojenec, Ul. Skl. Ipavcev 24,'Šentjur pri Celju 18. Slavko S el j ko, roj. 1952, ind. kovinar, šola, Dramlje 6/2, Dramlje 19. Franc Š k o r b n e, roj. 1955, trgovec, HruŠe-vec, šenfjur pri Celju 20. Rudi U r b a j, roj. 1935, strojni ključavničar, Ul. Kozjanskega odreda 23, Šentjur 21. Francka Vidovič, roj. 1926, upokojenka, Ul. 14. divizije, št. &2, Šentjur 22. Martin Vodušek, roj. 1955, ek. tehnik, Vo-dule 13/a, Dramlje 23. Poldka Zendzianowsky, roj. 1943, učiteljica, Loka 12, Loka pri Zusmu 24. Anton Zupanc, roj. 1955, gostinski delavec, Dramlje n. b., Dramlje 25. Zoran Žagar, roj. 1924, Ljubljana, Valvazorjeva 7 Kandidacijsko listo je predložila Občinska kandidacijska konferenca. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Šentjur pri Celju, dne 23. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Šentjurju pri Celju Tajnik Predsednik Alojz Herman 1. r. Marjan Bele 1. r. Član Slavica Gosar 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 290. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Šmarju pri Jelšah objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ki obsega naslednje kandidate: 1. Davorin Bizjak, roj. 1938, učitelj, Šmarje pri Jelšah 2. Franc Bokalič, roj. 1934, ing. kmetijstva, Pristava 26 3. Benjamin Božiček, roj. 1922, ing. kmetijstva, Kozje 113 4. Branka Delakarda, roj. 1955, ekonomski tehnik, Laše 7/a 5. Anica Halužan, roj. 1939, ekonomist, Pristavica 3 6. Rajmund Kočica, roj. 1939, učitelj prak. pouka, Cankarjeva 5, Rog. Slatina 7. Karolina Kožar ič, roj. 1944, defektolog, Zupančičeva 7, Rogaška Slatina 8. Milica Libnik, predm. učiteljica, Stritarjeva 17, Rog. Slatina 9. Vesna Nose, roj. 1925, direktor kina, Zdraviliški trg, Rog, Slatina 10. Jože Pelko, roj. 1941, ing. kemije, Rogaška Slatina 11. Jože Planinc, roj. 1945, tekstilni tehnik, Kozje 86 12. Slavko Podoj stršek, roj. 1927, gozdarski tehnik, Podčetrtek 31/a 13. Jože Poljšak, roj. 1923, učitelj, Bistrica ob Sotli 14. Jože Pratengrazer, roj. 1933, kmet, Kun-šperk 32 15. Branko Pucelj, roj. 1935, dipl. ing. kemije, Tavčarjeva 4 Rogaška Slatina 16. Edo Sovič, roj. 1937, kmetijski tehnik, Šmarje pri Jelšah n. b. 17. Zvonko Strašek, roj. 1935, ing, kmetijstva, Mestinje 8/a 18. Zdenka Steinberger, roj. 1954, ekonomist, Šmarje pri Jelšah, n. b. 19. Marcela Valant, roj. 1954, ekonomski tehnik, Podčetrtek n. h. 20. Hinko Žekar, roj. 1955, delavec milice, Izletniška 1, Rogaška Slatina 21. Marjana 2ogan, roj. 1955, ekonomist, Bod-rišna vas 19 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca občine Šmarje pri Jelšah. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. marca 1978. Šmarje pri Jelšah, dne 24. februarja 1978. Občinska volilna komisija v Šmarju pri Jelšah Tajnik Predsednik Mirko Završnik 1. r. Andrej Soklič 1. r. Član Silva Vrčkovnik 1. r. VRHNIKA 291. Na podlagi 6. in 11. členea zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1978, sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77) se za 5. členom doda novo poglavje »Il/a in nov člen 5/a, ki glasita: »II/a DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV« »5/a člen Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %>«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje. St. 4/1-010-04/77 Vrhnika, dne 27. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 292. Na podlagi 7. člena o imenovanju naselij in o označbi trgovin, ulic in hiš (Uradni list SRS, št. 10/68 in 20/50), 6. člena pravilnika o' označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 35/59) in 157. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 25. seji zbora združenega dela, dne 9. februarja 1978, na 25. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 9. februarja 1978 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora, dne 7. februarja 1978 sprejela ODLOK o imenovanju ulic v naselju Verd — Janezova vas 1. člen V naselju Verd — Janezova vas se ulice poimenujejo: 1. Cesta, ki prične pri parceli 1032/10 in poteka proti bivši Opekarni do parcele .230 se imenuje Kotnikova cesta. 2. Cesta, ki prične pri parceli 1037 in zavije proti S in teče nato ob Ljubljanici se imenuje Cankarjevo nabrežje. 3. Cesta, ki je del glavne ceste Vrhnika—Borovnica ob naselju Janezova vas se imenuje Sternenova cesta. 4. Cesta, ki prične pri parceli .197 in poteka do parcele 1032/4 se imenuje Janezova cesta. 5. Cesta, ki prične ob glavni cesti Verd—Borovnica pri parceli 1014 in teče proti V do parcele 995/14 se imenuje Jagrova cesta. 6. Cesta, ki poteka od parcele 1006/6 proti S do parcele .262 se imenuje Kačurjeva cesta. 7. Cesta, ki se prične pri Sternenov! cesti pri parceli 669 in teče proti V in nato proti S ob vrstnih hišicah do parcele 660/44 se imenuje Cesta Krimskega odreda. 8. Cesta, ki prične pri parceli 995/6 in teče proti J do parcele 661/1 se imenuje Cesta na polju. 9. Cesta, ki prične pri parceli 995/10 in teče proti J do parcele 662 se imenuje Brigadirska cesta. 10. Cesta, ki prične pri parceli 1006/2 in teče proti S ob vrstnih hišah se imenuje Pionirska cesta. 11. Cesta, ki prične pri parceli 1041/1 in teče proti V in nato proti J ob vrstnih hišah se imenuje Cesta na barju. 12. Cesta, ki poteka od parcele 1043/11 do parcele 1043/5 se imenuje Čolnarska cesta. 13. Cesta, ki prične pri Sternenovi cesti pri parceli 1023/1 in teče proti V in nato proti S do parcele 1026/3 se imenuje Stranska cesta. 14. Cesta, ki poteka od glavne ceste Verd—Borovnica proti V do Ceste Krimskega odreda se imenuje Ledina. 2. člen Stroški za napisne table gredo v breme občine. Napisne tablice s hišnimi številkami naroči Skupščina občine Vrhnika in jih odda lastnikom hiš po nabavni ceni z dodatkom na manipulativne stroške v skladu s pravilnikom o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/ 59). 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1/1-010-04/78 Vrhnika, dne 9. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 293. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 27. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/73) in 165. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je skupščina občine Vrhnika na 25. seji zbora združenega dela, dne 9. februarja 1978, na 25. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 9. februarja 1978 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora, dne 7. februarja 1978 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Za storitve, ki jih opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti se štejejo: — parcelacija zemljišč — prenos stanja na zemljišče iz katastrskih načrtov, ki jih vzdržuje geodetska služba. 3. člen Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo: delo v pisarni na uro delo na terenu na uro — samostojni geodetski izvajalec 100 120 — geodetski risar (katastr. referent) 70 — — figurant — 40 Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Dohodki iz naslova opravljenih geodetskih storitev se stekajo v proračun občine Vrhnika. 5. člen Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati dosedanje cene za geodetske storitve. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-03/78 Vrhnika, dne 9. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 294. Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš m stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 25. seji zbora združenega dela, dne 9. februarja 1978, na 25. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 9. februarja 1978 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora, dne 7. februarja 1978, sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 1978 1. člen Ta odlok določa poprečno gradbeno ceno in poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča kot osnovo za izračun dohodka od stavbnega zemljišča pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 2. člen Poprečna gradbena cena za m8 koristne stanovanjske površine znaša 5.300 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo: — za invidualne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 320 din — za kolektivne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 340 din. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,5 °/o od vrednosti zgradbe. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemjišča v občini Vrhnika za leto 1977 (Uradni list SRS, .št. 9/77) in odlok o vrednosti posameznih elementom za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oz. stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/73). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-04/76 Vrhnika, dne 9. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 295. Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 25. seji zbora združenega dela, dne 9. februarja 1978, na 25. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 9. februarja 1978 in na 25. seji družebnopoli-tičnega zbora, dne 7. februarja 1978, sprejela ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen javni red in mir dejanja s katerimi se v primerih, navedenih v odloku na nedovoljen način motijo mir, delo, razvedrilo ali počitek občanov, krši družbeno disciplino in javno moralo, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, ovira vzgojo otrok in mladine, kvari zunanji izgled mesta in naselij na območju občine Vrhnika. 2. člen Prepovedano je netenje ognja ob vetrovnem vremenu v bližini zgradb, ob gozdovih in pašnikih — lazih, če obstoja nevarnost, da nastane požar in če netenje ni ustrezno nadzorovano in zavarovano. 3. člen Za notranje zadeve pristojni upravni organ odredi, da mora lastnik psa v določenem roku odstraniti, če ugotovi, da je pes popadljiv in ga lastnik nima privezanega. Lastniki psov morajo imeti pse privezane, prijavljene in cepljene. Rok za odstranitev psa ne more biti krajši kakor 3o dni in ne daljši kot 6 mesecev. 4. člen Ce organizacija združenega dela ali občan s kakršnokoli dejavnostjo povzroča in razširja smrad, plin in prah, ki prekomerno moti in neprijetno vpliva v mestnem ali stanovanjskem okolju občane, mora za notranje zadeve 'pristojni upravni organ odrediti, da se v roku 30 dni do 2 let prepreči razširjanje smradu, plina in prahu. 5. člen Kvartanje na javnem mestu in lokalu prepove za notranje zadeve pristojni upravni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v mestu in naseljih. Kvartanje lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik gostilne. in gostinska delovna organizacija. Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu. 6. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa, morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. Izjeme iz prejšnjega odstavka dovoljuje za notranje zadeve pristojni upravni organ skupščine občine Vrhnika. 7. člen Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah je odgovoren prireditelj oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohrani red in mir ter odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja prek dovoljenega časa. 8. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor: 1. moti javne shode, zborovanja, sestanke in druge dovoljene javne prireditve; 2. izziva k pretepu, neredu in prepiru, smeši, nadleguje ali kako drugače moti ljudi; 3. se zadržuje prek dovoljenega obratovalnega časa na prireditvenih prostorih, gostinskih in drugih podobnih lokalih; 4. kadi v kinomatografih, javnih prostorih in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano; 5. vodi pse in druge živali v javne lokale, izjeme so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe; 6. prosto pušča pse v javnih nasadih in otroških igriščih; 7. na javnih shodih, prireditvah, lokalih in drugih javnih mestih nosi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba; kadar se taki predjneti nosijo na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih mestih, se štejejo za hladno orožje; 8. če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži ljudi ali javni prostor; 9. v lokalih igra karte kljub izrecni prepovedi ali opozorilnem napisu, da igranje ni dovoljeno. 9. člen Z denarno kaznijo od 50 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor; 1. s preglasnim govorjenjem, kričanjem, petjem in drugim hrupom moti nočni počitek ljudi med 22. in 6. uro; 2. povzroča kakršenkoli hrup v bližini šol in javnih ustanov; 3. ovira promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov prek časa, ki je nujno potreben, da se to odstrani oz. pospravi; 4. pušča perutnino na prometno cesto ali na tuje zemljišče; 5. pusti otroka ali mladoletnika do 15 let starosti po 21. uri, da hodi po cestah, se brez potrebe za-di'žuje po lokalih, kinomatografih, veselicah in podobnih prireditvah; 6. pusti otroka ali mladoletnika prodajati časopise, cvetlice, sadje ali drugo trgovsko blago na javnih mestih; 7. trga ali pobira sadje ali druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali poškoduje sadno drevje na tujem zemljišču; 8. tabori izven kraja, kjer je določeno za taborjenje; 9. pusti smeti in odpadke, na mestu, kjer je dovoljeno taboriti; 10. po pikniku ne počisti za seboj prostora; 11. prinaša in toči brez dovoljenja alkoholne pijače na športna igrišča in druge prireditve; 12. prodaja trgovsko blago brez dovoljenja izven trga ali drugega za prodalo določenega prostora; 13. spi na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni uporabi Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 2.. 5., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tesa člena z denarno kaznijo od 150 do 15.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 50 do 100 dinarjev. 10. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor: 1. pušča predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih površipah in drugih nevarnih mestih: 2. sanka, smuča, drsa ali kotalka ter igra z žogo na javnih prometnih površinah, 3. kakorkoli ovira promet na prehodih za pešce in drugih javnih površinah, 4. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropi ali umaže ljudi in pročelja zgradb, 5. prislanja kolesa od steno, izložbo ali drugam, kjer bi to lahko povzročilo škodo ali oviralo promet 6. ugasne, poškoduje ali odstrani svetilke, postavljene za osvetlitev javnih prostorov in prometnih površin, 7. pušča živino na javnih prostorih ali prometnih površinah, 8. poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake in košare za odpadke, postavljene na javnih mestih, 9. poškoduje, prevrača, prestavlja ali zamaže klopi in mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih, 10. opremi ograjo ob. javnih poteh z bodečo žico, 11. čisti sneg s cestnih površin na že očiščene hodnike za pešce in druge prostore pred zgradbami in obratno, 12. odmetava cigaretne ogorke, sežiga odpadke oziroma kuri ogenj" ob gozdovih, pašnikih — lazih, na odprtih prostorih v bližini zgradb, ali drugih napravah tako, da to moti občane s smradom, dimom in lahko povzroči požar, 13. goji domače živali — perutnino, zajce v večjem številu, v mestnem ali stanovanjskem okolju, s čimer povzroča smrad, hrup ali kvari izgled kraja; 14. opušča, namestitev opozorila »hud pes«, takega psa ne priveže, ne prijavi, ne cepi; izreče se'tudi ukrep po 3. členu tega odloka; 15. v stanovanjskem naselju opravlja takšno obrt,, ki moti stanovalce z ropotom, smradom,. plini ali kako drugače; izreče se tudi ukrep po 4. členu tega odloka; 16. ob pravem času ne poskrbi za odstranitev vinjenih oseb in oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje, iz gostinskih prostorov; 17. prenočuje, v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih poslopjih, brez dovoljenja lastnika ali odgovorne osebe; 18. meče svetleče rakete ali petarde na kraju, kjer to lahko ogrožja varnost ljudi in premoženja. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 3., 4.. 6., V., 10., 11., 12., in 16. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo pd 20 do, 30.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev. 11. člen v Za prekrške iz 8. člena tega odlpko lahko, izterja kazen delavec milice ah delavec pooblaščenega upravnega organa, takoj na kraju samem. O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog. 12. člen Ce stori mladoletnik prekrške po tem odloku se kaznujejo njegovi starši oz. skrbniki, če se ugotovi, da so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj. 13. člen Za prekrške po 8., 9. in 10. členu tega odloka so v pristojnosti sodnika za prekrške SO Vrhnika. Predloge za uvedbo, postopka o prekršku p.o tem odloku npcjajp občinski komunalni redgr. Postala milice Vrh-r n!ka, organizacije združenega dela. družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in občani. KONČNI DOLOČBI 14. člen Ž dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 23/76). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-012/77-78 Vrhnika, dne 9. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 296. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 194 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/ 74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji, dne 7. febrp-arja 1978 sprejel. SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta območja obratov Komunalnega podjetja na Vrhniki I Javno yse razgrne predlog zazidalnega načrta območja obratov Komunalnega podjetja na Vrhniki. II Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v avli Komunalnega podjetja Vrhnika (Črni orel) in v avli doma KS Vrhnika. III V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani. St. 1/6-350-6/77 Vrhnika, dne 7. februarja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 297. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 194. člena statuta občine Vrbnika (Uradni list SRS, št. 11/ 74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/74), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji, dne 7. februarja 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi pretiloga zazidalnega načrta za širše območje ob priključku na avtocesto I Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za širše območje ob priključku na avtocesto. II Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v avli doma brajevne skupnosti Vrhnika in v avli Komuuaiuega podjetja Vrhnika. III V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani. St. 1/6-350-012/76 Vrhnika, dne 7. februarja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Marjan Kermavner, inž. 1. r. 298. RAZGLAS Občinska volilna komisija na Vrhniki objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranja v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Vrhnika, ki je bila ugotovljena na občinski kandidacijski konferenci Vrhnika dne 22. februarja 1978 na Vrhniki, in ki obsega naslednje kandidate: 1. Richard Beuerman, roj. 1954, kemijski tehnik, Vrhnika, Stara cesta 47 2. Emilija Bradač, roj. 1930, učiteljica, Vrhnika, Na klisu 26 3. Valentina Fefer, roj. 1932, dipl. pedagog, Vrhnika, Na klisu 1 4. Vera Gradiš ar, roj. 1954, študent, Log 118 5. Otmar Jeršinovič, roj. 1927, kemijski tehnik, Vrhnika, Opekarska 28 6. Adolf Malavašič, roj. 1910, upokojenec, Vrhnika, Sivkina 9 7. Vladimir Mejač, roj. 1923, pravnik, Borovnica 144 8. Rado Ogrin, roj. 1938, varnostni tehnik, Vrhnika, Butajnova n. h. 9. Janez Pečar, roj. 1931, VK ključavničar, Vrhnika, Kurirska 10 10. Pavla Rančev, roj. 1936, VK delavka, Vrhnika, Na klisu C-3 11. Boško Ratkovi’ć, roj. 1933, oficir JLA, Vrhnika, Na klancu C-2 12. Karel Ro us, roj. 1936, usnjarski tehnik, Vrhnika, Na klancu n. h. 13. Jože Sojer, roj. 1932, VK mizar, Notranje gorice 91, Ljubljana 14. Branko Stergar, roj. 1929, ing. kemije, Kersnikova 8, Ljubljana 15. Cecilija Umek, roj. 1943, ing. agronomije, Stara Vrhnika 48 16. Mihaela Verbič, roj. 1943, pravnik, Vrhnika, Ljubljanska 27 Glasovanje o izvolitvi kandidatov bo dne 12. marca 1978. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Tajnik Predsednik Miloš Rijavec 1. r. Albert Mislej 1. r. Člani Peter Gabrijel 1. r. Andreja Nikolič 1. r. Stane Stupica 1. r. ŽALEC 299. Skupščina občine Žalec je na podlagi 24.c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbe- nega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in 2;bora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1978 sprejela ODLOK o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa do 30. novembra 1977 niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe plačujejo v letu. 1978 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (v nadalnjem besedilu: prispevek). 2. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po 1 °/o stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Obračunava in odvaja se ob izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po 1 % stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka in v rokih, ki veljajo za plačevanje davkov občanov. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-1/78-6 Žalec, dne 16. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 300. Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. februarja 1978 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede splošnih določb činske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede splošnh določb, taksnih osnov in taksne tarife neposredno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 2. člen Z organi iz 1. člena tega odloka so mišljeni: 1. upravni organi občine Žalec 2. samoupravne organizacije in skupnosti, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 3. člen Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave določene z zakonom o upravnih taksah. 4. člen Upravne taksne vrednotnice smejo v maloprodaji prodajati pooblaščeni prodajalci. Pooblastilo za prodajo izda izvršni svet občinske skupščine. 5. člen Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti službe družbenega knjigovodstva v Žalcu. 6. člen Provizija za prodajo taksnih vrednotnic v maloprodaji znaša 10 % od nominalnega zneska kupljenih taksnih vrednotnic. ' 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloga opravlja upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13/72). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objaviv Uradnem listu SRS. St. 423-4/78-4 Žalec, dne 16. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 301. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter 3. in 4. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 31. janu-Qrja 1978 sprejel SKLEP 0 soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje 1. člen Daje se soglasje k cenam prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo v občini Žalec, katere je Predlagala samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec. 2. člen Lastnik ali upravljalec objekta plača za priključek na javno kanalizacijo prispevek v naslednjem znesku: 1. za zgrajeno ali predvideno eno stanovanjsko enoto (stanovanje), ali drugo zgradbo — 6.000 din 2. obratovalnica — 10.000 din Zavezanci prispevka plačajo prispevek za priključek na javno kanalizacijo pred izdajo lokacijskega do,-v°ljenja. 3. člen Prispevek za priključek na javno kanalizacijo za industrijski, gradbeni, rudarski in kmetijski objekt se plača v višini sorazmernega deleža predračunske vrednosti objekta kanalizacije pred izdajo gradbenega dovoljenja. Prispevek za priključek na javno kanalizacijo se plača samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec na posebni račun. 4. člen Investitor, ki gradi v zazidalni soseski, sklene s pooblaščeno organizacijo pogodbo o plačilu prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Višina prispevka ne more biti manjša od prispevka določenega v 2. členu tega sklepa. Prispevek iz 2. člena se uporabi za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v soseski. Ce stroški ne dosegajo zneska prispevka iz 2. člena tega sklepa odvaja organizacija, ki ureja stavbna zemljišča, razliko med pobranimi in porabljenimi prispevki samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, ki ta denar vloži v izgradnjo kanalizacijskih kolektorjev in v izgradnjo čistilne naprave. 5. člen Če gradnjo kanalizacije organizira krajevna skupnost ali režijski odbor, ali če je upravljalec kanalizacije krajevna skupnost ali režijski odbor plačajo lastniki ali upravljale! objektov prispevek krajevni skupnosti ali režijskemu odboru, ki ta sredstva vloži v izgradnjo kanalizacije. Višino prispevka določijo lastniki in upravljale! objektov skupno z režijskim odborom ali krajevno skupnostjo. Prispevek je plačljiv v denarju ali z delom. Če je prispevek manjši od prispevka določenega v 2. členu tega sklepa, plačajo lastniki ali upravljale! objektov razliko do zneska določenega s tem sklepom samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, ki ta denar vloži v izgradnjo kanalizacijskega omrežja po sprejetem programu. 6. člen Prispevek za priključek na javno kanalizacijsko omrežje se plača samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, razen v primeru iz 5. člena tega sklepa, ko se prispevek plača krajevni skupnosti oziroma režijskemu odboru. 7. člen Lastnik ali upravljalec objekta, ki priključi nepremičnino na kanalizacijsko omrežje zunaj zazidalne soseske sklene z upravljalcem kanalizacije pogodbo o plačilu prispevka. Izvod pogodbe je upravljalec dolžan dostaviti samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec. Zbrane prispevke odvaja upravljalec kanalizacije samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec. 8. člen Sredstva zbrana po 7. členu tega sklepa se uporabijo za graditev kanalizacijskih zbiralnikov po sprejetem programu, ki ga sprejme skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/78-3 Žalec, dne 31. januarja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 302. Izvršni svet Skupščine občine 2alec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 28/76 in 6/77) ter 3. in 4. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 31. januarja 1978 sprejel SKLEP o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno vodovodno omrežje 1. člen Daje se soglasje k cenam prispevkov za priključitev na javno vodovodno omrežje v občini Žalec, katere je predlagala samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec. 2. člen Lastnik in upravljalec objekta plača za priključek na javni vodovod k osnovni izgradnji vodovodnega omrežja prispevek v naslednjem znesku: 1. za zgrajeno ali predvideno stanovanj- din sko enoto, ali drugo zgradbo 4.000 2. zavod, ustanova, samoupravna skupnost in zdravstveni objekt ' 8.000 3. šolski objekt ali objekt otroškega varstva — do 100 otrok 4.000 — od 100 do 400 otrok 8.000 — nad 400 točk 10.000 4. obrtna delavnica do 10 zaposlenih 6.000 — od 10 do 30 zaposlenih 7.500 — nad 30 zaposlenih 10.000 5. trgovska, gostinska ali komunalna organizacija — do 10 zaposlenih 6.000 — od 10 do 30 zaposlenih 7.500 — nad 30 zaposlenih 10,000 6. industrijski, gradbeni, rudarski in kmetijski objekt — do 100 zaposlenih 10.000 — od 100 do 300 zaposlenih 20,000 — od 300 do 500 zaposlenih 30.000 — nad 500 zaposlenih 40.000 Zavezanci prispevka plačujejo prispevek za priključek na javni vodovod pred izdajo lokacijskega dovoljenja. 3. člen Lastnik ali upravljalec objekta, ki razširi svoje poslovanje ali pridobi več objektov in s tem poveča od-vzern vode iz javnega vodovoda, plača prispevek po rpepjlih i? 2. člena tega sklepa, 4. člen Investitor, ki .gradi v zazidalni soseski sklene s pooblaščeno organizacijo pogodbo o plačilu prispevka za priključek na javno vodovodno omrežje. Višina prispevka ne more biti manjša od prispevka določenega v 2. členu tega sklepa. Ta prispevek ?e uporabi za izgradnjo vodovodnega in razdelilnega vodovodnega omrežja v soseski. Če ti stroški ne dosegajo zneska prispevka iz 2. člena tega sklepa, odvaja organizacija, ki ureja stavbna zemljišča, razliko med pobranimi in porabljenimi prispevki samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, ki ta denar vloži v izgradnjo vodovodov po sprejetem programu. 5. člen Če gradnjo vodovoda organizira krajevna skupnost ali režijski odbor ali če je upravljalec vodovoda krajevna skupnost ali režijski odbor, plačajo lastniki ali upravljale! objektov prispevek krajevni skupnosti ali režijskemu odboru, ki ta sredstva vloži v izgradnjo vodovoda. Znesek prispevka določijo interesenti skupno s krajevno skupnostjo ali režijskim odborom. Prispevek je plačljiv v denarju ali po medsebojnem dogovoru tudi z delom, če je ta prispevek manjši od prispevka, ki je določen v 2. členu tega sklepa, plačajo lastniki ali upravljale! objektov razliko do zneska določenega s tem sklepom samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, ki ga vloži v izgradnjo vodovoda po sprejetem programu. 6. člen Prispevek za priključek na javno vodovodno omrežje se plača samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, razen v primeru iz 5. člena tega sklepa, ko se prispevek plača krajevni skupnosti oz. režijskemu odboru. 7. člen Lastnik ali upravljalec objekta, ki priključi nepremičnino na javni vodovod zunaj zazidalne soseske sklene z upravljalgem vodovoda pogodbo o plačilu prispevka. Izvod pogodbe je izvajalec del dolžan dostaviti samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec. Zbrane prispevke odvaja upravljalec vodovoda samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec. 8. člen Sredstva zbrana po 7. členu tega sklepa se uporabijo za graditev in širitev vodovodnega omrežja, po programu gradnje vodovodnega omrežja, ki ga sprejme skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/78-3 Žalec, dne 31. januarja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 303. RAZGLAS Volilna komisija Skupščine občine Žalec objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Žalec, ki obsega naslednje kandidate: 1. Martina Bevc, 1920, ortopedagog, Žalec, Soseska Ložnica 80 2. Marija Cehner, 1924, upokojenka, Žalec, Soseska Ložnica ' 3. Jerica Čretnik, 1940, keramik, Kasaze 93 4. Janez D er n a č. 1957, trgovec, Parižlje 5. Marija Freitag, 1941, ekonomski tehnik, Žalec. Velenjska 9 6. Vlado Gorišek, 1930, dipl. kmet. inž., Žalec, Partizanska 18 7. Danica G rab n er, 1948, vzgojiteljica, Griže 116 8. Jože Jeram, 1915. upokojenec, Braslovče 9. Rudi Janežič, 1941. kmet. inž. Žalec, Sa-. vinjska cesta 71 10. Jože J p f e t i č , j.928, skladiščnik, Žalec, Cankarjeva 2 11. Alenka Kladnik, 1948, kmetijski tehnik, Vransko, Ceplje 19 12. Vili Kotnik, 1943, miličnik, Žalec, Soseska V 13. Danica Kruleč, 1955, fin. delavka, Galicija 43 14. Herta Lubej, 1942, delavka. Polzela 223 15. Drago Marinc, 1944, tekstilni tehnik, Prebold 34 16. Ciril Naprudnik, 1954, ključavničar, Žalec, Soseska V 17. Dolfe N a r a k s , 1941, ekonomist, Šempeter 170 18. Marjan Pečovnik, tehnik, 1950, Šempeter, Dobrteša vas 16/b 19. Viljem Petek, 1933, zunanje trg. delavec, Polzela 87 20. Vlado P1 a s k a n, 1923, pomočnik glavnega direktorja, Žalec, Ul. Florjana Pohlina 2 21. Marija P o c a j t, 1941, ekonomski tehnik, Ul. Florjana Pohlina 2, Žalec 22. Marta Praprotnik, 1942, tekstilni inž., Prebold 126 23. Ludvik Semprimožnik, 1943, dipl. kmet. inž., Ul. Florjana Pohlina 4, Žalec 24. Željko Sevenšek, 1947, strojni tehnik, Šempeter 166 25. Ivo Starčevič, 1937, tekstilni tehnik, Prebold 102 26. Franc Speglič, 1920, kadrovik, Galicija 30 27. Borislav Tomas, 1953, tesar, Žalec, Soseska V 28. Breda Verstovšek, 1938, predm. učiteljica, Žalec, ul. Florjana Pohlina 4 29. Milan Vogrinc, 1957, strojni tehnik, Vrbje 69, Žalec 30. Franc Zužej, 1937, inž. org. dela, Arja vas 19, Petrovče Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Volitve bodo v nedeljo, dne 12. marca 1978. St. 013-1/78 Žalec, dne 23. februarja 1978. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Ivanka Kragl 1. r. Jože Cerjak 1. r. Član Inge Sovine 1. r. V 5. členu odloka se v 1. coni črta besedilo »naselje Nevlje in Vrhpolje«. St. 020-40/77 Kamnik, dne 30. januarja 1978. Sekretarka Skupščine občine Kamnik Marija Gorjan 1. r. POPRAVEK 1. V 5. alinei 7. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24-1540/77) naj se v III. coni navedeno število »0,80« nadomesti s številom »0,08«. 2. V opisu meja con na območju ljubljanskih občin za nadomestilo ža uporabo stavbnega zemljišča, ki je sestavni del odloka navedenega pod 1. točko tega popravka, naj se v opisu meja III. cone v občini Ljubljana Šiška v 3. točki, 8 vrsta nadomesti beseda »severozahodu« z besedo »severovzhodu«. Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Hafner 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 196. Stališča, priporočila in sklepe o nadaljnjem uresničevanju delegatskega sistema v Skupščini SR Slo-venije 197. Stališča, sklepe in priporočila za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji 19°.. viakon o grobiščih in grobovih borcev 199. Zakon o spremembi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih 200. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 291. Zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978 202. Odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji 203. Odlok o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1978 204. Odlok o soglasju k samoupravnim sporazumom in statutom visokošolskih organizacij 205. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da na zahteve temeljnih organizacij združenega dela z nekrito izgubo odloča o roku za izplačevanje z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov 206. Odlok o izvolitvi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije 207. Odlok o izvolitvi dveh sodnikov Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki imata lastnost delavcev v združenem delu v sodišču 208. Odlok o izvolitvi predsednika Okrožnega sodišča v Kranju 209. Odlok o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani 210. Odlok o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju 211. Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Celju 212. Odlok o soglasju k imenovanju člana upravnega odbora sklada Borisa Kidriča 415 419 420 421 421 424 424 430 430 431 431 431 431 432 432 432 POPRAVEK Pri primerjavi objavljenega besedila odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U-I-82/77-9 z dne f3. 12. 1977, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1 z dne 16. 1. 1978, red. št. 3, z originalom, smo ugotovili v obrazložitvi odločbe naslednjo tiskovno napako: V 3. odstavku obrazložitve, v 1. stavku je navedeno: «... organ, pa pred odločitvijo..,.«, pravilno: “• •. organ, da , pred odločitvijo ...« Uredništvo POPRAVEK V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, objavljenem v Uradnem listu SRSJ št. 24-1584/77, se popravi naslednja napaka: IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 213. Uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor 432 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 214. Pregled stopenj in osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov 433 215. Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbir- nih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 433 216. Odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati stro- kovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena m objektov za pridelovanje sadilnega materiala 437 217. Odredba o trajanju šolanja Stran 218. Odredba o poprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1977 437 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 219. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji 438 220. Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o skupnih nalogah in uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. v letih 1976—1980 442 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 221. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1978 (Soča) 443 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 222. Navodilo o plačevanju samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin 223. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega programa občine Brežice 224. Sklep o odstotku povišanja preživnin (Brežice) 225. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Brežice) 226. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah (Celje) 227. Odlok e prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (Celje) 228. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Celje) 229. Odlok o obveznem čiščenju potokov in jarkov na območju občine Celje 230. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Celje) 231. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta kulturne skupnosti občine Celje 232. Odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v občini Cerknica 233. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Cerknica) 234. Odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje 235. Odlok o ukinitvi nekaterih skladov občine Grosuplje 236. Odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Grosuplje 237. Odlok o občinskih priznavalninah (Grosuplje) 238. Odlok o spremembi odloka o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile ter kmetijske traktorje in traktorje priklopnike (Grosuplje) 239. Lestvica katastrskega dohodka (Grosuplje) 240. Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije (Grosuplje) 241. Sklep o odstotku povišanja preživnin (Grosuplje) 242. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Grosuplje) 243. Sklep o odstotku povišanja preživnin (Idrija) 244. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Idrija) 245. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik 246. Odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov (Kamnik) 247. Odlok o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih (Kamnik) 248. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Kamnik v letu 1978 249. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Kamnik) 250. Sklep o odstotku povišanja preživnin (Kamnik) 251. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Laško) 252. Sklep o odstotku povišanja preživnin fLnško) 253. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Laško) 254. Sklep o uskladitvi preživnin za leto 1978 z življenjskimi stroški v občini Lenart 255. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Lenart) 256. Odlok o določitvi Števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v Skupščini občine Litija 257. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Litija) 258. Sklep o pooblastitvi prodajalcev taksnih vrednotnic na območju občine Litija 259. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Litija) 260. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka (Litija) 444 445 445 446 446 446 447 449 450 450 451 452 452 454 455 455 457 457 458 459 459 459 459 460 462 464 465 465 465 466 466 466 467 467 467 470 470 470 470 Stran 261. Odlok o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Bežigrad 472 262. Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 477 263. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Ljubljana Bežigrad) 264. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Ljubljana Bežigrad) 265. Odlok o sprejemu lestvice katastrskega dohodka (Ljubljana Qenter) 266. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 267. Sklep o imenovanju volilne komisije skupnosti za volitve delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva (Ljubljana Center) 268. Sklep o razrešitvi in imenovanju ■ namestnika tajnika občinske volilne komisije (Ljubljana Center) 269. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Ljubljana Center) 270. Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 271. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Ljubljana Moste-Poljc) 272. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Ljubljana Moste-Polje) 273. Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 274. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Siska) 275. Odlok o spremembah odloka o občinskih upravnih taksah (Ljubljana Šiška) 276. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Ljubljana Šiška) 277. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 278. Sklep o odstotku povišanja preživnin (Ljubljana Vič-Rudnik) 279. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Ljubljana Vič-Rudnik) 280. Objava kandidatne liste za delegate DPZ (Logatec) 281. Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje 282. Odlok o občinskih upravnih taksah na območju občine Mozirje 283. Odlok o prenosu sredstev, zbranih iz obresti od poslovnega sklada komunalnih organizacij (Mozirje) 284. Odlok o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Mozirje 235. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Mozirje) 236. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Sevnica) 287. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1976—1980 v letu 1978 288. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Slovenske Konjice) 289. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Šentjur pri Celju) 290. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Šmarje pri Jelšah) 291. Odlok o dopolnitvi odloka • nika) 292. Odlok o imenovanju v naselju Verd — Janezova vas (Vrhnika) 293. Odlok o cenah za geodetske storitve (Vrhnika) 294. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 1978 (Vrhnika) 285. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika 296. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta območja obratov Komunalnega podjetja na Vrhniki 297. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za širše območje ob priključku na avtocesto (Vrhnika) 298. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Vrhnika) 299. Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe (Žalec) 300. Odlok o občinskih upravnih taksah (Žalec) 301. Sklep o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje (Žalec) 302. Sklep o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno vodovodno omrežje (Žalec) 303. Objava kandidatne liste za delegate v DPZ (Žalec) — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 1, št. pred. 3 z dne IG. l. 1978 — Popraevk odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Kamnik) — Popravek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin 478 479 480 480 480 482 482 483 483 483 485 485 486 486 489 489 489 490 490 495 o davkih občanov (Vrh- 496 496 497 499 500 500 500 502 502 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Veselova H. poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72