61. številka.
.,Edinost"	^
I caja »Birat la 4aa. rpjt.uy\ p-vri kov, ab 4. uri r~ečer Vi ^
X*roČBfaa xn*$a
cm ^!o ............
ta pol !eta.........tj
ta četrt leta........ ^
*a «o mef ?c........ 3 kroni
aro^cim j? plačevati naprej. N* carje	inioie ip nar ,čni-»e aorava
ae »ira.	_
iobakarnah v Trstu Be prodajajo pota aj me številke po fi "»tatine (3 nvč.1; iavea Tnta pa po 8 atotink (4 avč.)
Telefon StT. S70.
Trst v soboto 15 marca 1902.
Tečaj XXvll
Griasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je mol!
Offlaa i
i* računajo po vrmab v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popufiom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pobijajo oredriMtvu Nsfrankovani dopisi se ne sprejemajo Bckopiei se na vračajo.
Naročnino, reklamacije )u ottinne spre-■ dih apravalAtvo. Naročnino in oblast ja plačevati loco Trm.
Ur^&BlSlvu iti ti&karna ae uabajata v
aii'.'l Carintia štv. 12. I' pritviilltvo, In ».^rejezaauje lnserato7 v ulici Molia TiiccOiO fttv. J, II. naiUtt.
Isd*:a*elj in cdgcvorci arrdrik Fran Godnik.
Lastnik konsorcij lista Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
Iz
razprave o
(Govor posl. V. S |> i n e i ć a v seji zbor
niče |M>-lanew pn*» 4. marca 1902.)
(Dalje.)
Kakih uradnikov zahtevamo!
Kar se pa dostaje zgradeb, katerih sem omenil popred, namreč uradnega poslopja v Poreču, j*>lioijskega in namestništvenega poslopja v Trstu, katero poslednje se gradi na novo, ne bi imeli sploh nič proti temu, da se na novo zida, da se restavrira itd. Ali mi želimo, da bi bilo tudi notranje teh in dru žili uradnih poslopij temu primerno dobro, da bi namreč v ta poslopja namestili uradnikov, ki bodo postopali po pravu in zakonu in ki bodo v slučaju j»otrebe silili tudi druge, postopati po pravu in zakonu. To bi ne bila le potrnba države, ak« naj leta odgovarja svojemu namenu in napreduje, ampak tako zahtevati imajo pravico tudi ljudstvo in davkoplačevalci, saj prispevajo vendar vsi, več ali manje, k plačam uradnikov, in zastopniki teh ljudstev in teh da\-koplačevalcev ^o poslanci v tej zbornici.
Njeg. ekscelenca g. ministerski predsednik je, nastopivši svoj urad, kakor smo čuli in čitali, razposlal neko okrožnico, neki cirkular, v katerem je pozival oblasti in uradnike, naj bodo v jednaki meri objektivni nasproti vsem državljanom brez razlike narodnosti, vere in politične smčri, naj postopajo po pravu in zakonu, naj gredo vsem na roko v njihovih potrebah, da, naj iz lastne inicijative stopajo z državljani v dotiko, da bmlo spoznavali te potrebe in da bodo mogli pomagati.
To so bile lepe besede, besede, z veseljem pozdravljene, in jaz nimam razloga dvomiti, da njegova ek-celtnca gospod ministerski predsednik ne bi bil mislil resno in pošteno s temi besedami. Saj drugače niti ne more govoriti pravi ministerski predsednik, pravi načelnik vlade in načelnik ministerstva. Jn če se vzlic temu ne postopa j o tej okrožnici, v zmislu tega cirkularja, potem mora vzrok ticati v tem, da njegovi eksce-lenci ali ni znano postopanje podrejencev njegovih, ali pa d* njegova ekecelenca nima devolj moči v to, da bi izsilil postopanje v zmislu svoje okrožnice. Za nae v Primorju — jaz se namreč ne bom omejal le na Primorje — in za Hrvate in Slovence sploh, velja po mojem menenju drugo, kar sem
rekel, da namreč njeg. ekscelenca, gospod ministerski predsednik, ali vlada, odvisna ali neodvisna od njega, nima dovolj moči v to, da bi sanirala razmere in da bi uradnike prisilila v postopanje v zmislu njegove okrožnice.
Mi smo že velikokrat, v govorih in interpelacijah, povdarjali to postopanje, odno-šaji pa se vendar niso zboljšali.
-laz hočem najprej na sploh, v kolikor morem soditi po lastni skušnji, nekoliko omenjati o politični upravi.
1* radovanje naših političnih oblasti.
Uradovanje na političnih oblastih je tako birokratično, zapleteno, da bo trebalo misliti na to, da isto postane jednostavneje.
Piše se tudi veliko preveč, ali prav za prav so na političnih uradih obvezani veliko pisati ; v resnici se pa dela jako malo. Okrajni predstojniki in drugi politični uradniki prihajajo premalo v dotiko s prebivalstvom (Tako je !), oni ne poznajo ni dežele, ni ljudij, oni ne poznajo prebivalstva in njega potreb, in se dajajo o deželi in ljubeh v največ slučajih obveščati po orožnikih (Cujte! Čujte!), in to tudi o omikanih ljudeh, o svečenikih, zdravnikih, notarjih, žtipanih, učiteljih, trgovcih in sličnih. Po teh sporočilih postopajo potem, ne da bi se prepričali, da-li so ista resnična ali ne. (Cujte! Čujte!) Različni uradniki tudi nimajo sposobnosti za mesto, na katerem so, in sicer ali zato, ker je pretežko zanje, uli pa, ker ne poznajo posebnosti, temperamenta, navad in običajev prebivalstva, da, ker jim je čeeto celo jezik prebivalstva tuj, zbok česar sploh ne morejo občevati s prebivalstvom. (Cujte! Cujte!) Potem je tudi druzih, ki sploh malo delajo in ki se raje bavijo z raznovrstnim sportom, nego pa z delom. Ti so še zavidani od drugih uradnikov, izlasti od sodnih uradnikov, ki so preobremenjeni z opravili.
.Je tudi mnogo uradnikov, ki strankar-sko-politiški postopajo, in to često tudi vsled naloga ali namigljaja.
Reči morem nadalje in dokazati, da je bil pri nas v Istri po mnogih krajih italijanski jezik uveden še le po političnih in drugih državnih uradnikih, ker so bili ti prvi, ki so pričeli Širiti ta jezik v dotičnih kraj di.
Je tudi političnih upravnih uradnikov, ki dopuščajo, da se širiti nevera in nemorala, in da se izpodkopuje vsaka avtoriteta, toliko evečeniška kolikor posvetna.
(Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu, 15. marca 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje sinoćnjega brzojavnega poročila). Tekom razprave o tečki »centrala« proračuna naučnega ministerstva, je odgovarjal naučni minister, dr. pl. Hartel, na izvajanja raznih predgovornikov. Reagiral je proti očitanju, da vlada preganja protestantske duhovnike ter je pojasnjeval, da se proti inozemskim protestantskim duhovnikom postopa strogo le radi tega, ker protestantsko gibanje ni zgolj verskega, temveč tudi političnega pomena.
Glede pozivanja uradnikov v minister-stvo je dejal minister, da so o tem odločujoče le osebne zmožnosti dotičnih uradnikov, ne pa njihova narodnost.
Zbornica je vsprejela na to naslova »centrala« in »verski fond in domene«' ter je zapričela razpravo o naslovu »visoke šole«.
Predlog Vsenemca Bergerja, naj se o postavki tehnične visoke šole v Brnu posebej razpravlja, bil je odklonjen s 122 proti 32 gladom.
Prihodnja seja bo v ponedeljek. Katoliška avtonomija na Oger-
skem. Naš cesar biva sedaj v Budimpešti in je dne 13. t. m. vsprejel deputacijo katoliškega kongresa, ki mu je predložila elaborat za katol ško avtonomijo na Ogrskem.
Govorni k deputacije, grof Julij Szaparv, je rekel, da «e je kongres o določanju avtonomije (grških katolikov trudil, da je vpošte-val organizacijo katoliške cerkve kakor tudi najviše patronatsko in nadzorovalno pravo krone.
Cesar je odgovoril, da je z velikim zanimanjem sledil delovanju kongresa, da bo uvaževal predloženi mu statut in da istega izroči ogrski vladi v sporočanje.
Bitstvo te avtonomije katolikov bi bilo v tem, da se vršenje nekaterih pravic, katere so dosedaj vršile duhovske oblasti «ame, odstopi kongresu, sestavljenemu iz svečeniških in posvetnih glasov.
Kongres je razpravljal tud; o tem, da-li se ne bi nekatere pravice, katere vrši voditelj krone kakor apostolski vladar, dale prenesti na kongres ? Glede nekaterih agend pa je trdila vedno vlada, da jih ona vrši v ime kralja in da te agende ne morejo nikdar biti prenesene na kongres. In vlada je menda tudi
P O D L I S T E K
:>2
Srečko Bartel.
(Pred koncertom v proslavo njegovega 25-letnega delovanja.) t Slovansko pevsko društvo v Trstu« proslavi jutri na veledostojen način 25-Iet-nico delovanja svojega pevovodje, g. Srečki Kartela, Pravzaprav bi se ta slavnot imela vršiti že lansko jesen, toda morala se je odložiti zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Konečno se je po dolgotrajnih pogajanjih le posrečdo dobiti v ta namen prijazno in tržaškim s ovencem posebno priljubljeno gledališče »Armonia«, v katerem se bo torej vrši! Barteljev jubilejni koncert z bogatim in izbranim programom, čegar brezdvomno častno izvajanje bo ree v slavo ne samo zaslužnemu slavljencti, ampak tudi vrlemu društvu samem it. Nam pa bodi dovoljeno, da v predvečer tega lepega in redkega dogodka izpregovorimo dve tri o Bartelje vem sedaj že več nego četrtstoletnem neumornem in vspešnem delovanju.
Porojen v Ljubljani leta 1859. se je Srečko Bartel že zn mladih let pod priznano
vrlimi učitelji — Belarjem, Nedvčlom in Foersterjem — priučil goslim, klavirju in petju. Leta 1876. pa se je po svojem trgovskem poklicu podal v Trst ter je kmalu na neki pevski slavnosti v Nabrežini prišel prvikrat v dotiko s tržaškimi pevci, ki so ga, spoznavši njegovo navdušenost za petje, brž naprosili, da je prevzel vodstvo pevskega zbora takratne rojanske »Čitalnice«, kateri je bil bas tedaj vsled Hajdrihove bolezni ostal brez učitelja. Tako se je Bartel seznanil tudi s Hajdrihom, in ta sam mu je — ( kakor smo slišali ob lanski slavnosti »Kolat ! — na smrtni postelji naročal, i naj skrbi za to, da slovensko petje v Trstu I ne propade. Bartel je to drage volje obljubil ter je svojo obljubo tudi zvesto izpolnjeval. — Rojanskemu zboru je bil vodja, dokler je obstajala tamošnja »Čitalnica«, Poleg tega pa je na svojem domu zbiral in vežbal še kopico mladih tovarišev in prijateljev, ter s tem svojim zborom prirejal često izlete po vsej okolici, k.iterih so se kaj radi udeleževali tudi mnogoštevilni drugi rodoljubi. Saj jih je mila slovenska pesem vedrila in krepila ter navduševala za sveto narodno stvar; ona pesem, ki je Slovencem verna družica v
veselju in zvesta tolažnica v togi in žalosti ; pesem, o katerej naš dični Stritar tako lepo in resnično poje :
..Zemljo naj Slovan obhodi. Koderkoli pot ga vodi. Ko po tebi hrepeni, Oj. slovanska pesem ti!«
Ko se je leta 1879. ustanovilo »Delavsko podporno društvo«, mu je Barteljev zbor takoj pristopil ter je potem nekaj časa sam za-se, pozneje pa skupno z zborom »Slovanske čitalnice« pogostoma nastopal ob naj-raznovrstnejših prilikah, na veselicah, izletih, taborih itd., dokler so se leta 1891. pevci zjedinili v posebnem združenju, ustanovivši »Slovansko pevsko društvo«. Glasbeno vodstvo novega društva je seveda prevzel Bartel in zmagonosno je stal na čelu njegovemu zboru od prvega početka do danes, izvzemši le kratko dobo nekaj mesecev. Na kako višino je pri vedel »Slovansko pevsko društvo«, nam najbolj kažejo njegovi častni nastopi v zadnjih letih, in vsak glasbenik nam pritrdi, da pevsko društvo, ki se more lotiti Fibi-chove prekrasne a tudi razmerno veletežavne »Pomladne romance«, stoji brez dvoma že na visoki, vse pohvale vredni stopinji.
Predaleč bi zašel, če bi hotel navajati
— kolikor moremo posneti po listih —, zmagala se svojo zahtevo in jej ostane vsigu-ran vpliv v treh glavnih točkah : v vprašanj 11 imenovanja škofov, kanonikov in drugih viših beneficijantov, v vprašanju uprave katoliških fondov in v vprašanju nadzorovanja pouka in šol. Vsa avtonomija bo torej jako problematične vrednosti in je opozicija na kat. kongresu, sestavljena iz bolj odločnih življev, zavzela stališče, da bi bilo bolje, da pod sedanjo vlado ne pride do nikake avtonomije, neuo do take, kine izpol-nuje niti — kakor je povdurjala — minimuma opravičenih želja ogrskih katolikov.
Cesar in predsednik. Nemški cesar Viljem je poslal predsedniku Zjedinjenih držav brzojavko, v kateri se zahvaljuje na gostoljubju , izkazanem njegovemu bratu , princu Henriku. Cesar brzojavlja : »Ponuđeno Vam roko mojo ste stisnili trdno, možko prijazno. Naj bi nebesa blagoslovila naše od-nošaje z mirom in dobrohotnostjo med obema velikima narodoma!« Predsednik Roose\velt pa čestita v svojem odgovoru cesarju na načinu, kakor se je njega brat pohazal in si pridobil najsrčnejo simpatijo vseh. Roose\velt pravi: vsprejeli smo ga prisrčno radi njegove osebe, ali še prisrčneje kakor zastopnika Vašega in mogočne nemške države«.
Neporušne simpatije med obema »velikima narodoma« so torej zagotovljene dotlej, dokler — se ne pokaže navskrižje ined interesi obeh »velikih narodov«, kat se utegne zgoditi prav kmalu, ali se prav za prav vrši neprestano po silni konkurenci Amerike, ki grozi udušiti gospodarsko življenje Fvrope. Na tem ne morejo nič spremeniti tudi najlepše besede v najlepših brzojavkah in tudi ne spomini — na šampanjca, popitega na raznih banketih.
Vojna v južni J Afriki. Iz novejših vesti je sedej popolnoma jasno, da je Delarev dobrovoljno izpustil ujetega in ranjenega an-gležkega generala, lorda Metliuena, ki je, kakor je bilo sporočeno v v včerajšnji brzojavki, tudi že dospel v Klerksdorp. Delareva je k temu koraku nagnilo seveda tudi dejstvo, da nima v svojem taboru zdravnikov in drugih sredstev za zdravljenje ranjenega generala. Vsakako pa je ta čin znak občudovanja vredne burske velikodušnosti, posebno pa velikodušnosti Delareya samega, in to toliko bolj, ko je Delarev izpustil Methuena na svobodo kljubu temu, da več odličnih burskih poveljnikov, med temi Kruitzinger in
i
vse Barteljeve nastope, in zato naj z ozirom na skromno odmerjeni prostor oživimo samo spomin na nekoliko najimenituej.ših in bolj markantnih. — Tako je bil n. pr. velepo-memben prvi nastop mešanega zbora leta 1880., ko se je v gledališču »Armonia« mej drugim izvajal tudi dobro znani »Ave Ma-! rija« iz Foersterjeve opere »Gorenjski slav-ček«, in radi verujemo oduševljenim poročilom iz onih dob, ki so nam živ izraz veselega presenečenja in neizmernega navdušenja, ki je takrat navdajalo vse občinstvo. Leta 1882. pa je Bartel imel priliko voditi združeni zbor čez 2<K) tržaških mestnih in okoličan9kih pevcev, ki so presvitlemu vladarju priredili serenado, pripluvši na czalj-šanih in razsvetljenih ladijah pred Miramarski grad. Ponosno so se vsem udeležencem sirila prsa, koje cesar sam Bartela pozval k sebi, da mu osebno izreče svojo najvišjo zadovoljnost in zahvalo na tej okusni in srečno izvedeni ovaciji. — Častnih mest v kroniki naših društev si je Bartel dalje tudi zaslužil sodelovanjem na slavnoBtih blagoslovljenja zastave »Del. podp. društva« 1. 1882. in 25 letnice »Slov. čitalnice« leta 1886. — V najboljšem spominu pa je tudi
Cronje, ječe v Angležkem zajetništvu, ter da so Angleži že nekaj ujeti ti burskih načelnikov ce'o po krivem obsodili na smrt in umorili.
Angležki listi soglašajo v proslavljanju tega Delarevevega velikodušnega čina ter priporočajo, naj bi tudi Anglija postopala po izgledu tega junaškega in vitežkega burske^a poveljnika. Nekateri listi zahtevajo, naj bi Angleži izpustili na svobodo ujete burake načelnike ter naj bi so nehalo smatrati Bure kakor roparske druhali, marveč, naj bi se jih prijio/nal<i kakor vojujočo nasprotne silo.
Te zahteve so |>ovsera pravične, dvomimo pa zelo, da 1>: jih angležka vlada upoštevala, a dvomimo tudi o tem, da je ta pisava angležkdi listov iskrena ; slednjič jih je pač sram pred svetom, ca jih je mali Burski narod v vsem, posebno pa Še v ve-likodu^ju, tako mogočno nadkrilil : in v tej sramoti svoji morajo tako pisati. V kratkem pa gotovo pozabijo toliko angležka vlada, kolikor časopisi Delarevevo veli kod ušje ter bodo še intamneje postopali, nego dosedaj.
Tržaške vesti.
Za jutršoji koncert »Slov. pevskega društva« v gledališču »Armonia« se zanima naše občinstvo na način, kakor je v navadi Je ob posebnih, slovesnih prilikah. A da bo jutršnji dan slovesen v našem društvenem življenju, to mora priznati vsakdo, ako le pomisli, da je ta dan posvečen možu, ki je skozi celo četrstoletje posvečal slovenski }>esmi: svoje moči, svojo spretnost, svojo neutrudlji vo&t in svoj — svobodni čas. L«e m<»ž idealnega navdušenja, jeklene volje in trdnega značaja more prenašati tako težko breme skozi toliko vrsto let. Vprašajte le druge |>evovodje po naših društvih ! Oni vam bodo znali povedati in naslikat", kako težavna je naloga vestnega pevovodje!
A m »ž, katerega hočemo proslaviti jutri, kaže lahko na sijajne vspehe 25-letnemu delovanju svojemu. Prav je torej in dolžnost naša je. d;* tega moža počastimo na način, ki l»o č ,st»n tudi za nas : na način, s katerim pokažemo, da znamo biti hvaležni onim, ki za ugled svojega naroda pred svetom — delajo! »Slov. pevsko društvo« počasti svojega toli ljubljenega pevovodjo, a to se mora zgodit; na način, da pride na častno mesto v anale te<ra društva ! V ta namen bodi jutri zvečer sestanek nas vseh v gledališču »Armonia* !
Kdo bo škof tržaški? »Naši Slogi« pišejo iz <iorice, da kardiual Missia, sestavši se 7. mons. Nagelnom. ni zakrival temu po slednjemu težkoč, ki čakajo bodočega škofa tržaškega radi utikavanja židovsko liberalnega novinstva v cerkvene stvari. In pa tudi radi dosedanjega indiferentizma od strani oblasti tudi tedaj, ko bi zahtevali brigo cerkveni in državni interesi. Vendar pa ni verjetno, da bi bil kardinal na-likal položaj v tako črnili barvah, da bi se bil vsled tega mons. Nagel takoj odpovedal kandidaturi. Nasprotno, kardinal je skušal pregovoriti g. Nagelua, naj ee ne o 1 reče kandidaturi. Ali zdi se, da se mu ni posrečilo. Mons. Nagel je pisal kardinalu iz liima pismo, v katerem pravi, da se ne čuti dovolj močnega, da bi mogel prema -
mlajšemu zarodu impozantni nastop vseh slovenskih pevskih društev iz Trsta in okolice, ki so začetkom 1. 1 pod Barteljevim vodstv« m v gledališču Fenice« združeno zapela mej drugim n. pr. Ipavčev »Kdo je mar?«. In konečno naj samo mimogrede omenimo še krasno vzpele koncerte »Slov. pevskega društva« v zadnjih 4 letih in pa dramatične predstave »Čevljarja barona« ter » Rok«»v nj a če v «.
Nemogoče nam je seveda tu Ji navesti vso nebrojno množico skladb, ki jdi je Uartel izvajal v teku svojega 25-letnega delovanja. Razun že omenjenih večjih del naj zato samo povdanmo, da je on vpeljal v Trst mnogo zborov, ki so v kratkem postal: popularni, kakor na pr. »Oj Banovci« ter »Slovenac in Hrvat*. Seznanil pa je občin-sLvo tudi sploh s skladbami vseh slovensk h ter mnogo drugih, zlasti hrvatskih in čeških skladateljev, ter naj iz možkih zborov iz tičemo samo še Za jčev »Večer na Savi« tei Vilhar jev »Na vrelu Bosne*, iz mešaaih zborov pa Nedvedov »Nazaj v planinski raj«, Foerster-jevo »Ljubico«, -Naše gore« in »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij«, Volaričevo »Grajeko hčer« ter Hubadove »Narodne pesmi«.
gati vse težave, ki čakajo bodočega škofa v Trstu. No, v cerkvenih goriških krogih menijo še vedno, <13 se posreči kardinalu pregovoriti Nagelua, da ne odbije kandidature.
Tako utegne tudi biti, ker se v istem ztnislu trudijo tudi avstrijski poslanik na sv. Stolici in drugi cerkveni dostojanstveniki, ki so v dotiki z našim kardinalom in z našim poslaništvom. Značilno je v s a k a k o, pravi goriški dopisnik »N. SI.«, da j a bila ta naloga poverjena ravno kardinalu, o katerem vemo, da je bolj prijatelj Nemcem nego Slovanom ali Italijanom G itivo pa je, ako se kardinalu posrečijo te osnove, da bodo naši v škofiji — tako zaključuje »Naša Sloga« — v resnici nezadovoljni.
Radi doirodkov v Ricmanjih nam od-' govarja sinočnji »Triestec in hoče zvreči ; vso krivdo na naš izmučeni narod. Tudi obrekuje ri.'inanjskega gospoda kapelana in mu nekako predbaciva, da je on kriv na razburjenju v Ricmanjih. Ob enem pa priznava »Trieste«, vsaj prikrito, da je hotel mons. Martellanz čitati italijanski odlok, a da mu ljudje niso dovolili tega. Tudi priznava,-da je bilo v Ricmanjih še dosti več in bolj ostrih prizorov, ki jih je provzročil nemodri mons. Martellanz. Mi nismo hoteli vseh teh dogodkov iznesti na dan iz ozira na javno pohujšanje in zaradi same koristi katoliške cerkve. Je res, da imajo sedaj med mladimi in starimi gospodi, ki imajo sedaj odločilno besedo na ordinarijatu, Zidje in framasoni preveč vpliva; zato prihajajo pravice našega naroda v težke konflikte z dolžnim spoštovanjem <1 > cerkvene oblasti. To je tudi vzrok najnovejemu razburjenju ne samo v Ricmanjih, ampak v vsej škofiji.
Ponavljamo : mi nismo povedali vsega. Ali ker se že skuša zavijati dejstva, smo prisiljeni izjaviti, da je ne le do pičice resnično to, kar smo pisali, ampak da je resnica še litija, uego smo pisali mi ! In mi hočemo govoriti vso resnico. »Lovili ste lisico, nasproti pa vam je prišel volk !«
Beseda uredništvu lista »Trieste«. V
svojem odgovoru, s katerim se pečamo na drugem mestu, nam pravi »Trieste«, da mora obsojati naš ultra-nacijonalizem, kakor ga obsoja pri Italijanih. Kdo piše to? To je pisala italijanska svečeniska roka s tržaškega ordinarijata !
Mi smo v vsem svojem delovanju dosedanjem pač dokazali, da nismo nikdar napadali koristi in pravic naših italijanskih sode-želanov. Branili pa smo in brani m o t u d i sedaj svoje! M< zahte varno, da se nam vrnejo vse pravice, ki smo jih nekdaj imeli. V Ricmanjih zahtevamo, da se da onemu narodu, kar je že imel : slovansko bogosluženje in neodvisnega duhovnega pastirja. Te pravice so dane in potrjene R'cmanjcem od sv. apostolske stolice in od samega avstrijskega cesarja. Za te pravice se borimo torej tudi mi. Italijanski duhovnik v »Trieste« pa brani one, ki iz nacijo d a I n i li ozirov postopajo tako, kakor je minole nedelje postopal v Ricmanjih mons. Martellanz in kakor se postopa v po-reškem okraju ! Je pač resnica — in resnica je ta. da vlada najhujši, naravnost paganski nacijonalizem v onih krogih, v katere spada svečenik-dopisnik lista »Trieste«.
Kjerkoli in kadarkoli je bilo treba pevske pomoči, povsodi in vselej je Bartel ra-dovoljno pri h i tel s svojim zborom in hvaležno ee ga spominjajo kronike različnih narodnih društev, kakor »Del. podp. društva«, »Sokola«, obeh podružnic družbe sv. Cirila in Metodija, »Slov. Čitalnice« in dr.
A ne samo kot pevovodja, tudi kot sol sr, posebno pa v čveterospevih, je Bartel premnogokrat nastopal s Bvojim zvonkim, vedno svežim baritonom, i a marsikomu iz nase »stare garde« so še ** nepozabnem hvaležnem spominu prijetne urice, ki j;h je užival ob ubranih zvokih nekdanjih kvartetov Vadnov, Uršič, Bartel, Pisker in pozneje prof. Macher, Mušič, Birtel, Buac. —
Bartel je pevec z dušo in telesom, njemu je petje takorekoč drugo življenje, in zato mu je tudi z veseljem posvetil svoje najboljše moči, zato mu je pogostoma žrtvoval celo ves svoj prosti čas. Večno mladenisko navdušenje in osebna ljubeznivost, neizčrpna dobrovolj -nost in neskončna potrpežljivost, ki ga dičijo, so mu, združene s prirojeno nadarjenostjo, gotovo v nemali meri pomagale doseči toliko in tako lepih pevskih uspehov, da so mu za vedno zagotovljene splošne simpatije, in da je poleg naših prvakov, delujočih na politiš-
C. k. namestnika grofa iiocssa je
občinski zastop v Cresu imenoval častnim občanom. Ce uvažujemo, da je ta občinski zastop v italijanskih rokah, da so členi tega zastopa sami radikalni Italijani in pripadniki tiste struje javnega življenja Italijanov v našem Primorju, kateri načeljujejo načelniki in prijatelji državnega poslanca Atilija Hortisa — se nam združuje vae to v interesanten prispevek lk poglavju o iskrenosti v postopanju Horti-sovem povodom tržaških dogodkov in v ilustracijo značajnosti in morale v politiki Italijanov sploh, ne izvzemši tistih oficijelnih | »socijalistov«, ki drže camorri konja, da bi j se mogla zopet dvigniti — v sedlo popu-
, larnosti.
i
Z naših poŠt. Tukajšnja spedicijska in komisijska tvrdka R. Pretner je dne 14. jan. 11'02 dala na pošto pismo, naslovljeno na » Rieko«.
To je po trditvi g. Bartol ij a v Primo-riju »tuj jez'k«, a kakor je že politično in narodno m:štjenje mnogih uradnikov na naših poštah povsem kongruentno z onim g. Bartolija, je prav verjetno, da je dotičnemu uradniku beseda »Riekac zvenela jako eksotično. No, to bi bila rečena tvrdka morala že vedeti in naj le pripiše sitna sebi, ako jej je bilo rečeno pismo, danes, dne 15. marca torej po dveh meseeili vrnjeno z opazko »Retour obige Adresse«, ne da bi bilo videlo Reko, ne da bi bilo sploh zapustilo Trst in ne da bi jej bili povedali: zakaj »retour«?!! Da pismo ni zapustilo Trsta, smo prisiljeni misliti po dejstvu, da razun tržaškega isto sploh nima ni kakega poštnega pečata! !!
Nu, da, kakor rečeno, imenovana tvrdka bi bila morala vedeti, da tudi našim c. kr. poštnim uradnikom ni v dolžnost, da bi poznavali jezik, katerega je gospod Bartoli proglasil »tujim« ; in če je imela kaj sitnosti — in čujemo, tla jih je imela —, l.i jej mi svetovali naj le obračuna, sama s seboj. Tako bi jej mi povedali kar naravnost, ako .... ali tu je neki »ako«.... ako namreč ne I>i bila pod ime »Rieka« postavila jasno, odločno in za vsakogar čitljivo neeksotično i (ne »Fiuuie« ! Ker pa je st»rila to, nam usoda tega pred dvemi meseci na pošto oddanega, Trsta ne zapustivšega, Reke ne videvšega, in danes brez vsakega pojasnila vrnjenega pisma, postaja nekam nejasna in bi prav ulju i no prosili nekoliko pojasnila !
.Modrost našega magistrata! Pišejo
nam : Mmoli teden sera bil na c. kr. naraest-ništvu, da poizvera, kako se kaj godi mojemu staremu — prizivu v vprašanju domovinske pravice.
Dotični gospod referent mi je povedal, da je namestništvo mojemu prizivu ugodilo, da pa moram čakati še štiri (zadnje!) tedne, ker se magistrat lahko pritoži na ministerstvo za kar ima časa 4 tedne. Dotični gospod me je vprašal, sem li bil zadnjih 10 let v mestni bolnišnici ?! In ko sem mu odgovoril, da ne, mi je povedal, da bo magistrat rekuriral proti vsprejemu vseh tistih, ki so bili v bolnišnici, kakor rečeno zgoraj !
Ker se mi je vidjlo tako postopanje neumestno — da ne rečem : neutuuo! — sem vprašal dalje, kaj da ima opraviti bolnišnica z novim zakonom o domovinski pravici?
Ako je bil kdo v bolnišnici, je moral
kem polju, dandanes jedna najbolj poznanih in najbolj priljubljenih oseb mej tržaškimi Slovenci. —
Kdor se je kedaj le količkaj bavil s poučevanjem petja, tisti ve, koliko napornega truda je v naših težavnih razmsrah tr jba, da se doseže dostojnih uspehov; tisti ve, kakšne nenavadpe žilavosti je treba, da pevovodja skozi celili petindvajset let vztraja na svojem inestu, in kakšno ogromno množino resnega in trdega dela ina B irtel za seboj. Kdor pa na drugi strani zna ceniti velikanski pomen ter v kulturnem in narodnem o z i r u jednako mogočni upliv petja, ta ve tudi, kako znamenito in zaslužno je bilo Barteljevo delovanje, kako iskrene hvale smo mu zanje dolžni vsi ! —
In zato mu bodi jutri čast in slava, ki mu po vsej pravici gre ! Mi pa mu že danes kličemo: Bog Te živi, pobratime Srečko! Bog Te ohrani še dolgo tako čilega in delavnega kakor doslejvprocvitin razvoj slovenske pesmi v Trstu! Na m n o -gaja ljeta!	Jauko.
isto plačati sam. Ako to ni bilo mogoče, je plačala občina, ali dežela, kamor je bolnik pripadal !
Uradnik je dostavil, da on ne ve, kaj hoče magistrat doseči r takimi prizivi, vse-kako pa da se bo postopalo v tem zmisln ! !
Romanje k sv. Jožefu v Riemanje pri Trstu. Povodom praznika sv. Jožefi vršila se bo v !omarski cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih slovesna tridnevnica. Vsporel : 1. V ponedeljek dne 17. murna : ob »i. pop. uvodna propoved »Pridi o stvarnik sv. Duh« in slovesne večernice z blagoslovom. 2. V torek dne IS. marca: ob <5. uri zjutraj propoved, prva sv. maša, ob 10. uri propoved, slovesna sv. tnaša z blagoslovom : zvečer ob (i. uri in pol propoved in slovesne večernice z blagoslovom. 3. V sredo na praznik sv. Jožefa: ob 6. uri zjutraj propoved in peta sv. maša z blagoslovom : ob S. iu 9. uri tiha sv. maša; ob 10. slavnostna propeved. na to slovesna sv. maša. Popoludrie ob .'J. propoved, slovesne večernice z blagoslovom. 4. V četrtek dne 20. marca: ob G. uri zjutraj propoved. prva sv. maša, ob 1»>. uri propoved, slovesna sv. maša z blagoslovom ; poooludne ob 4. sklepna propoved, slovesne večernice »Tebe Boga hvalimo« in blagoslov. Cerkvene govore bosta imela dva gos pod-i misijonarja od sv. Jožefa pri Celju. Spovedovalo bo več spovednikov vse tri dni. — V soboto, nedeljo in ponedeljek, dne 1;"»., Iti. in 17. marca bo lo duhovne vaje in velikonočna spoved za domačine.
RICMANJE, dne 7. marca 11102.
Cerkveno predstojništvo.
Še o krojaški zadrugi v Trstu. Pišejo nam : Glede postopanja krojaške zadruge bi Vam mogel pripovedovati neki krojač v Barkovl ah o križevem potu, ki sta ga imela on in neki njega bivši vajenec radi spričevala, ki je je imel dobiti poslednji, koje postal pomočnik. Ta konsorcij ni hotel pa ni hotel j odpisati spričevala zato, ker je bilo spisano — slovenski! Ta zadruga se torej ne odlikuje le po tem, da ni svojim zadružnikom prav v nikako korist, :;mpak je po vrhu tega naproti svojim slovenskim zadružnikom	in teh ni malo — uveljavila princip narodne nestrpnosti. Tako trdovratna je bila ta zadruga v svoji narodni nestrpnosti, da ni omenjenemu mojstru ostajalo druzega, neg) daje novemu pomočniku napravil laško spričevalo. Tako postopanje ni obsojati le s stališča do pravičnosti in objektivnosti do zadružnikov našpga življa, ampak je skrajno krivično se stališča praktične potrebe onega, kateremu naj služi spričevalo Dotišni pomočnik je Slovenec in je tudi odšel med Slovence iskat si kruha in zaslužka. Kako spričevalo je več vredno ob takih takih okoluostih : italijansko ali slovensko ?!
V iztirjevanju zadružuine pa je zadruga stroga z okoličanskimi kakor z mestnimi. Strokovna organizacija, ako je prava in »ko naj ustreza svojemu namenu, ne sme tako postopati, kakor kaže gori navedeni slučaj, izlasti se v jezikovno mešanih krajih absolutno ne sme postavljati na enostransko narodno stališče, da niti ne govorimo o tem, da mora imeti pred očmi le korist svojih zadružnikov, ne pa da so vse njene sile obr-nene v to, da kažejo sijajen — videz I Ce je taka zadružna organizacija zašla na krivo pot, kakor je krojaška, potem je le naravno, da mora zgubljati zaupanje — najprej pri onih, ki se čutijo užaljene po narodni eno-stranosti, pozneje pa pri vseh brez razlike narodnosti, ki se vidijo prevarjene v svojih pričakovanjih glede varstva svojih interesov od strani zadruge ! In konec vsem je — razpadanje.
Zadeva odvetnika dr. Celestina .llar-tinoliclia pred tržaškim dež. sodiščem.
Včeraj sta stala pred tukajšnjim deželnim sodiščem, obdolžena krivegn pričanja, Nikolaj Tominetz in dr. Peter Vallon, oba iz Milj. Tomiutza je branil odvetnik dr. Ky bar, Vallona pa odvetnik dr. F i 1 1 i n i c h.
Dogodek, radi katerega se je vršila ta razprava spada v leto 1SD8, ko je imel Tominetz neko tožbo proti miljskemu županu Cruciani-ju. Tominetz je bil šel takrat k odvetniku dru. Martinolich-u ter ga naprosil, naj prevzame tožbo proti Cruciani-ju, kar je dr. Martinolich tuli storil ter v^prejel zastopništvo tožbe zahtev:»je za svoj trud 13 goldinarjev. Deset goldinarjev mu je Tominetz takoj izplačal, druge tri pa mu je obljubil plačati na dan razprave. Ko so akti prišli s koperske sodnije, pozval je dr. Mar-tinolich k sebi Tomiutza ter ga vprašal, da-li
/
Zadnje predavanje o umni živinoreji v Podgradu smo imeli danes. Ker pa se je istočasno vršilo tudi novačenje, zato danes ni došlo mnogo poslušalcev. Vendar smo zadovoljni in se nadejamo, da ta predavanja ne' bodo brez vsakega dobrega upliva glede zboljšanja živinoreje v naših krajih. Saj rao- j remo že zdaj beležiti dejstvo, da je spoznavati, koliko veče zanimanje kažejo naši kmeto-1 valci do živinoreje nego je bilo to doslej, j Sicer pa moramo priti do tega, da se naša živina zboljši. Zato naj se v prvi vrsti zavzame vis. c. kr. poljedeljsko ministerstvo, katero prosimo, da nadaljuje z začetim in da, kakor obljubljeno, dovoli, da ss bomo tudi v prihodnje mogli poučevati na predavanjih. Xa
Društvene vesti.	ta način se popravi zamujeno.
»Slovansko pevsko društvo* javlja, j Ra»tava gored bo v Podgradu za ta
Dražbe prrmlčnin. V ponad., dne 17. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tufc. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Piazza piccola 2, manufakture; Piazza S. Catterina 1, p ihišivo : ulici Comraerciale 16, aparati za plin in pohištvo: ulica deli" I^ti-tu to 7, pohištvo ; Rocol 53, vino.
Vremenski vestriSfe. Včeraj : topi o mer ob 7. uri zjutraj 5°.4 ob 2 1 -ir1 popoludn* 12°.5 C.° — Tlak ome r ob 7. uri zjutraj 77J.O — Danes piima ob 0.27 predp. in ob —.— pop.; oseka ol H..'*6 predpoludne n ob —.— popoludne.
želi, da se pravda nadaljuje ? Tominetz je menil, da je to čisto naravno, ker mu je ravno radi tega že izplačal 10 gld. To se je dogodilo začetkom februvarija 18^2. Ko je Tominetz dva meseca zastonj čakal na nadaljevanje pravde, podal se je bil zopet k svojemu odvetniku, da mu pojasni stvar. l)r. Martinolich mu je odgovoril, da ni šel na razpravo zato. ker je smatral to za nepotrebno ter mu je hotel povrniti 5 gld.
Tominetz pa ni hotel vsprejeti nazaj le polovice onih 10 gld., katere je bil svoječasno u plačal in dr. Martinolich je izročil na to teh 5 gld. okrajni sod ni ji za kazenske stvari v Kopru. Tominetz se je vsled takega od%'et-nikovega postopanja pritožil na odvetniško zbornico, katera je dr. Martinolichu radi tega izrekla ukor. V tej zadevi se je bil takrat Tomi-netz zatekel h kazenskemu branitelju Ril.irdu j da l)0 jutri aveeer* ra,i; udobnosti občinstva i okraj in Volosko ter je v to svrho dovoljena Cambeiju.	j in ,ja se izognemo hkratnemu navalu, kasa v ; lapora i00 K.
Predsednik sodnega dvora, Pederzolli, je gledališču »Armonia« odprta že ob 7. uri. j NaJ ° teJ Priliki še sporočim o novačena včerajšnji razpravi omenil, da je Tominetz j 0[) eaem javlja to društvo onim pev- nJ"i omenjenem Že v začetku, ki se je vršilo — ko je bil svoječasno kakor priča zaslišan cem jn J)evkam, ki so bile zadnjič zadržane, včeraj in danes. V obeh dneh so potrdili v na porotni razpravi, ki se je vršila na tožbo j „deležiti ss va^e z godbo, da bo v nedeljo voJake 84 mladeničev od 420, ki so bili dr.a Martinolicha proti Kiliardu Cambsrju — tQ?no ob j uri pojjolu.lne generalna vaja <iolŽQi Priti nabor iz vseh treh županstev <lr.u Martinolichu zabrusil v obraz psovko v gledališču »Armonia«. Te vaje naj se ude- j našega okraja: Podgrad, Miterija in Jel-lažnjivec in daje predsednik tedanjega sod- j leže v9; ^rez izjeme. Oui, ki ne bi prišli na šane-
nega dvora, na zahtevo dr.a Martinolicha,tQ vaj0 nebodo mogli nastopiti	»Hranilno in posojilno društvo« v
takoj obsodil pričo Tomintza na globo '20 z v e ^ e r. Nepevcem je zabranjen vstop v Nabrežini, uknjižena zadruga z omejeno kron.	gledališče za časa generalne vaje.	zavezo, vabi na redni občni zbor, ki se bo
Dr. Martinolich pa še ni bil zadovoljen	slaven i pjesma. Omenili smo bili že, vržil v nedeljo due 23. marca 1902 ob 3.
s tem, in je Tomintza tožil radi razžaljenja da g<j je vtekflt	,Slaven i pjesma«, na- "ri popoludne v občinski pisarni po sledečem
časti, vsled česar je bil Tominetz v drugič ^^ na progranm /a jlltr^Qji koncert, uri- dnevnem redu: 1. Polaganje računa. 2. Po-obsojen na 70 kron globe. AH tu li s to kaz- ^ nekoljko l>omoU Radl i,0ljega umevanja ro5il« kontrolnega odseka. 3. Potrjenje ranijo ni bil dr. Martinolich še zadovoljen ter ^ ^ nam umestno> da ponatjsnemo tu še	4- Volitev treh udov v kontrolni od-je v drugič tožil Tomintza in sicer radi enkrut yao peBera k; 8e glasi: 8ek za 5- Razni nadeti in predlogi.
glede položaja v Albaniji kakor pretirana. Neznatni nemiri, ki so se primerili tam, izla-sti v Ipeku, da so popolnoma poravnani.
Avstro oarrska eskadra na Španskem.
MADRID 15. (B) Agencia Tabra javlja : Kontreadmiral Ripper, potem poveljnik avstro-ogrske vojne ladije »Monarch« ter dva druga čestnika iste ladije so se podali iz Kartagene v Madrid, kjer ostanejo tri dni. Po njih povratku se bodo v Kartageni vršile slavnosti, namenjene avstro-ogrskim pomorščakom na čast.
Dogodki na Španjskem.
MADRID 15. (B.) V očigled grožnjam radikalnih strank, da bodo izzivale nemire, je vojno ministerstvo odredilo, da morajo vojaki, ki so že zadostili službeni dolžnosti,ostati pod orožjem.
Odposlanstvo avstro oa:erskea:a polka v Petrogradu.
PKTROGRAD 15. (li.) Avstro-ogerski poslanik, haron Aerenthal, je priredil včeraj zajutrek, katerega se je udeležilo odposlanstvo 2ti. avstro ogerskega pešpolka, potem istemu pridodeljeni ruski stotnik Skalon ter členi poslaništva.
Tekom dneva se je odposlanstvo predstavilo členom carske hiše, ministrom, visokim dostojanstvenikom in si je ogledalo znamenitosti mesta.
krive izpovedbe pred sodnijo in Tominetz je bil obsojen na 2mesečen zapor. No dru. Martinolichu se je zdela gotovo tudi ta kazen premajhna ter je zopet tožil Tomitza in poleg njega dra. Vallona radi krive izpoved bi pred sodn ijo.
Vsled te tožbe se je vršila včeraj razprava.
O dr. Vallonu so izpovedale priče in se je tudi na podlagi zdravniških spisov dokazalo, da je po smrti svoje soproge izgubil spomin.
Odvetnik dr. C'elestin Martinolich, ki je bil zasl šan kakor priča, je v svojem pričanju zašel v protislovja, posebno pa v protislovja s tem, [kar je govoril na prejšnj'h razpravah, tako. da mu je to očital tudi sam predsednik sodnega dvora. Odvetnik dr. Rvbar je opozarjal dr.a Martinolicha, da je on v disciplinarni preiskavi leta	in po-
tem leta 1900 veduo trdil, da on pred razpravo ni govoril s Tomintzem in da zato tudi ni šel na razpravo, s e d a i p a trd i, d a se spominja celo, k a j j e takrat
Na obilno udeležbo vabi uljudno
o d b o r.
Vesti iz Koroške.
-j- Koroške razmere. C. k r. kmetijska družba za Koroško izkazuje v svojih računih za leto 11)01-, da je prejela od države za slovenskega potovalnega učitelja 2000 K. V istem računu pa izkazuje tudi, da je za rečeuega učitelja izdala 16(30 K. »Mir« noče vpraševati, kam je izginilo ostalih 340 K, pa3 pa pribija ftkt, da kmetijska družba zadnji čas, menda že eno leto, sploh ni priredila kakega slovenskega pouka. Slovenski pot>valni učitelj biva — B g ve kje, za slovenska predavanja se nihče ne meni, le o počitnicah prihaja morda slovenski potovalni učitelj, da se r.glasi mimogreič in tako le zavoljo lepšega. Prav ima »Mir«, ko vzklika: To je naravnost pravi škandal, o katerem treba spregovoriti na merodajnem mestu.
ko
se je
Ljude žive i božanstva Od stijene Helen stvara. Rimski porod čarat znade Ljubicom v arkom skladnih šara. Slaven pjesmom javlja djela, Misli zbiljne, čuvstva vruća : Rod Slavena jedna je=te Složna družba pjevajuca.
Kad se muči, kad se bori, Pjesma mu je bo hilica, Kada plače, suze roni, Vjerna mu je tješilica. Družica mu vjerna vazda, Kuda hodi, kamo brodi, Spominje tra prošle slave I k buduejj većoj vo ii.
Zato, braćo, št-ujmo pjesmu, Njegujmo ju, ljubimo ju, Milujmo ju kao seju, Kao milu seju svoju, Njegujmo ju nježnom njegom, Milujmo ju žarkim žarom, Kitimo ju svakim čarom, Kao da je Vila sveta.
govoril! Dr. Martinolich je omenil na to,	PIeslli od*ek »Trgovskega izobraže-
da se je lahko motil o vsem in da se lahko talnega druitva< naznanja svojim členom in ^e moti, ali o tem da priseže na svojo vest, Polkam, da jutri ne bo plesne zabave radi
koncerta »Slovanskega pevskega društva c. Ob enem pa vabi vse svoje člene, naj jutri
popoludne pridejo na važen pogovor v pro- vzbudilo v poiit;5nih krogih? ko je store »Slov. Čitalnice«.	dvornem plesu rekel bivšemu predsedniku
. Občili zbor »Pogrebnega društvu« kraljeve kurije, Czordi: »Tudi jaz si želim pri sv. Mariji Magdaleni spodnji se je rairu<. s.cer pa zatrjajo vsi, ki so videli ce-govoru. Ko je predsednik vprašal Tomintza, vršil minolo nedeljo v dvorani pev. društva Harja-kralja, da izgleda jako sveže in da je kaj da ima omeniti na izpovedbe priče »Slavac. Zborovanju je predsedoval predsed- ^jl {>r; jako dobri volji.
Martinolicha, rekel je Tominetz. da bi njega nik gospod Anton Nardin. V običajnem na-	Skupne izgube Angležev v južno-afriški
gotovo obsodili na 10 letuo ječo, ako bi on govoru svojem je omenjal predsednik, la je vojni, ki traja že dve leti in štiri mesece, govoril tako, kakor je m >ge! govoriti dr. društvo v minolem letu vsled smrti izgubilo znašaj0 po oficijelnih angležkih podatkih : -Martinolich.	sedem delujočih členov, katerih nekateri so bili rartvih 99o častnikov in 19.500 mož, invali-
Sam namestnik državnega pravdnika,	ustanovitelji tega društva. Govornik je jov 2832 častni kov in 05.869 mož. Izguba bi
Minio, je v svojem obtožnem govoru moral pozval zborovalce, naj se v znak sožalja bila še veča, da niso Buri 372 častnikov in priznati, da so izpovedbe dra. Martinolicha dvignejo s sedežev. Temu pozivu so se zbo- 8^19 raoj izpustili zopet na svobodo, precej v protislovju ter da so iste, kolikor rovalci odzvali, vskl'knivši »slava« spominu toliko, iz|»odbile obtožbo.	pokojnikov. Poročili tajnika in blagajnika sta
Hranitelj obtoženega Tomintza, odvetnik bili vsprejeti. Ob Ttočki «razni predlogi in dr. R v b a r, je menil, da mu po izvajanjih želje* je občni zbor sklenil marsikaj korist->castopnika državnega pravdnišiva, kateri je s nega. Pristopil je — m^j drugim — društvu svojim govorom skoraj odtegnil obtožbo, »Narodni dom^ z deležem 200 K, 20 K je preostaja le malo besed. Pred vsem je pov- dar-val dijaškemu podpornemu društvu v Pa-ilarjal dr. Rvbar, da so bile izpovedi To- ziuu. V novi odbor so bili izvoljeni: mintza na vseh razpravah jednake, medtem: Anton Nardin, predsednikom, Ivan Gre-ko s > se Martinolicheve izpovedbe vedno gorič. podpredsednikom, Josip Pregarc tajni-sprenrinjale v disciplinarni razpravi in na kom in Josip Cerkvenič, blagajnikom; od-razpravah. Dalje je branitelj posebno opo borniki pa: Dragotin Vekjet, Josip Čok, zarjal na dejstvo, da dr. Martinolich Tomintza Anton Nežbeda in Josip Križman ; namestnikoma pa: Josip Gregorič in Anton Nadal: pregledovalci računov: Miloš Pahor, Anton
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte ve<lno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v fkatljicah v Prendinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica atane 6 O stotink.
PRVA TOVA RNA
da je Tomiutza opozoril na dan, imela vršiti razprava.
Priča Ivan Podboj, pisar v p;sarni dra. Martinolicha, je izpovedal, da ni bil zraven o pogovoru med Martinoliphem in Tomintzem. ter da ne more ničesar povedati o tem po
Razne vesti.
»Tudi jaz bi rad šel v pokoj«. V hrvatskih listih čitauao : Veliko senzacijo je
cesar na
za copice in
Saltu d' topli
TRST. - Via S. Aiitoiiio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah.
Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd.
Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
KKKKKKKKKKKKKKtttt
radi iste stvari že petič toži, kar dovolj dokazuje, kako trdnovratno ga iz sovraštva
preganja in da se vsled tega nikakor ne Jurjovic in Peter Gregorič. more verjeti njegovim izpovedbam. Dr. Rvbar • S tem je bil izerpijen dnevni red, na je zaključil svoj izvrstni obrambeni govor s kar se je zopet izvoljeni predsednik zahvalil trditvijo, da morajo biti izpovedbe Tomintza občnemu zboru v svojem in v imenu vsega absolutno resnične, ker so se povsem vjemale odbora ter zaključil zborovanje, na vseh razpravah ter je zahteval, da se Tominetz popolnoma reši obtožbe.
Ivo je še govoril branitelj dr. Vallona, odvetnik dr. Fillinich, je sodni dvor oba obtoženca, Tomintza in dr. Vallona, rešil obtožbe.
Vesti iz ostale Primorske.
X Predavanje o umni živinoreji. Iz
Podgrada v Istri uam pišejo dne 14. marca t. leta :
Dobro domače zdravilo. Izmed vseh domačih zdravil, katere se rabi za ublaženje bolečin in drgnenje vsled zmrznenja, je nij-boljši IJnement Capsici in coinp., ki se izdeluje v Richterjevi lekar.it v Pragi. Cena steklenic: 40 st., K 1'40 in '2. — Vsaka steklenjca jev krasni škatlji in se pjzna po znanem sidru.
tfnourokrat se dogaja, da trebi iskati
in pri poruče vati dobro sredstvo v obvezanje rane. Za tak namen je najpripravnejše sred stvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju: v vsej državi dobroznano praško domače mazilo iz lekarne I>. Frag-n e r j a, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Ker ee mazilo ne pokvari, če tudi se dolgo hrani, se priporoča, da je za vsak slučaj pripravljeno vsaki družim.
Brzojavna poročila.
Honvedski minister Fejervary.
BUDIMPEŠTA 15. (O. B.) Honvedski minister, baron Fejervarv je bil danes vspre-jet od cesarja v p mebni avdijenci.
Turčija tolaži.
CARIGRAD 14. (B.) V uradnih turških krogih označujejo vesti v časopisih
n
n
K X K
n n
n
K X U K X M
n
mizarska zadruga 7 gorici
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
pryo slov. zaloo p&ištn
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Cernigoj-a
Katera se nahaja v Trsta. Via Piazza vecchia (Rosario) St. 1. (mi desni strani eerkve st. Petra). Kookorenoa nemogoča, ker Jo blago lx prve roke.
n
X
X *
X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
1 Msanfler Levi Miazi ©
i ©
© & &
Prra in najTečj« tovarna pohtStra Tseh vrst.
•t TRST 8#
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Llmltanea
Telefon ftt. 670.
ZALOGE:
&
ra @
5
6
Vi
■ Piazza Rosarlt it 2 S)
I (Šolsko poslopje) OK
In Via Riborga it. 21 ^
Si
________ &
& ILUSTBOViU CEHI ZiSTOI] II FBillO ^
a>J
Velik izbor upecarij, treal in slik. I%-vršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurenco.
Predmeti postavio 30 na na. obroci alt železnico 'hhko
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obee za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoma
Ravasinijev
Meniti liiiii.
Sestavljen ;e iz racijonalno izbranih potrebnih k« »1 čin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 1 20, 2 — »n 3 60.
ViJobiva ^ samo v
LEKABNI RAVASINI
v Trstu Piazza della Stazione štv. 3.
Postne pošiljatve s povzetjem.
Razprodaja po jako znižanih cenah. REDKA PRILIKA.
K« r moram v dveh mesecih razprodati dobro poznano zalogo
E. ROTTENBERG, ulica Caserma št. I, I. n.
obstoječo iz snovij za mrške in ženske obleke, najnovejše novosti za spomlad in poletje, irgotovljene obleke za moške in dečke, izgotovijenega perila za moške in gospe, kravat, in ovratnikov, zapestnikov, spodnjih srajc od volne in bombaža, spodnjih hlač itd. Prodajam vse po neverjetno nizkih cenah. K< r so bile cene, katere je držal K. ROTTENBERG I jako nizke, se opozarja slavno občinstvo, da so se iste sedaj še bolj znižale in se blago — — prodaja sedsj po jako nizkih cenah. — — — — — — —
Kdor se hoče prepričati mora poskusit!
flvoiaio ulica Casernia št. 1.1. nadstropje.
Salarini.
Ponte della Fabbra >t. 2. vogal u 'Torrente. Podružnica „Alla cittii di . Londm- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nun ve 3 j (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške m cetke Velik izbor oblek za moške o<l g 6.50 do 24. ?a dečke o<l gl 4 do 12. suknene jope v velikem izboru o<! gld. 'A. do 8. zimske moćne iD podšile jope z ovratnikom od astrab:ina od gld. 5 — 14, ravno tuke podšite s kožuhovino po gld Y2. — ! Površne suknje v velikem izl oru od gld Iti — 32.1 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.:"0 — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. j Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let ; od gld. 2.f>0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najniiiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožaf za delavce i ugotovljene v lastni predilnici na roko ' v Korminu.
Crtane močne sraji.e za de avce gld. 1.20. Ve ; lika zaloga snovij za moške obleke na meter al j tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi 2 največjo ; točnostjo v slučaju potrebe v 21 urali. VT podružnici j v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še j osel no vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanii-ah in merah za moške in dečke.
Anton Breščak
v Gorici, Gosposks ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogleJala, žime palatno, razoe tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
Dr. Rosa Balsam --
iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi
Praško domače zdravilo
--
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
|varilo! Vsi deli embalaže nosijo /ra»en stoječo, postavno polo-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iu hladi.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
S:
ženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in li dvornega zalaptelja „pri črnem orlu"
Fraga, Malastran 203, v« gal Nerudove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani. E. Leitcnbiirir. P. Prendiui, S. fcerravallo, A. Suttina. C. Zanelti, A. Praxmarer.
Prodaja vina ,.Ai Maestri"
v ulici Valdirivo ~t 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od dane« naprej točijo sledeča vina : refošk črn po novč.. bela rebula iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa p) 28. novč Za obilen obisi se priporoča ter že v uaprej zahvaljuje.
Vsak zamore mt>ja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade.
Skladišče vina
ulica Acquedotto 5 23. Prodaja vina sodih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in dr >bno, fra u k) na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah.
Poseben
»(Ilir
zaslužek
za odlično gn^poiu* in »jnspe v mostu m na deželi. Ponudbe ]>od: V. (\ 150 Trst I. j h »ste restante.
Išče se
dekliea 14 15 let. katera I »i nadzor«
vala malega otroka. Naslov nI. del Iioseo Štev. 1. v kremi.
8 X X
Stanje Milih vlog:
15 milijonov K.
XX
Rezervni zaklat:
okroglo 350.000 K
Mestna hranilnica ljubljanska
na mestnem trgu zraven rotoža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 1*?. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega ]>ol leta h kapitalu. Hentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi za račun ila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
JJei.arne vloge sprejemajo se tudi jto pošti in potoni c. Ar. poštne hranilnice. Poštno - hranilniene sprejemniee dobivajo se brezplačno.

<
Na prodaj
je kampanja ..< >grada*' št. 447. blizo Loven, ki obveza oOon se/.njev. in v njej nahajajoča se liiš;t z 2 velikimi sobami. 1 sobico, 2 kuhinjami. 2 hlevom in vodnjakom. Naslov pove uprava Edinosti .
30—40.000
rakel in k«deev imam nn prodaj po jako nizki ceni. Vin 1'iccardi št. X.
a> .e a> T3
CC
ca
ADOLF HAUPTMANN
V LJUBI,JAM.
Tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.-Ilustrovaiii ceniki so franko na razpolago.
Varstvena znamka : SIDRO.
LINEMENT. C1PSICI GOIP. §
iz Richterjeve lekarne v Pragi (g:	yJ
pripoznano izrr&tno, bolečine blažeče unizilo dobiva -e po 80 stot., 1.40 K in ©/	po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega	sSI
domačega zdravila uaj se pazi edino le na	^
f originalne steklenice v zavitki z našo var-	atv stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve
Pozor!
Posojila
! proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. Častim si naznajati slav. občinstvu, <1a je moja | častništvo, vladni, mestni in železniški nrad-prodajainica vedno preskrbjena inanifaktnrnim i "iki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij
blagom vsake vrste in po cenah, da se ne ! «P^vatni (uradniki, ki so udje kakega pen-
1 zijskega zaklada.
bojim nikakc konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufaktui nim blagom Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
*	— Se sr »vori slovenski ! -
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rente, vžitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na Hillko Giberti, ul. Cauale 7 I
lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni, izdelek.
RicKerjeva Iskana pri zlatem \m ? Pragi
Elizabetinc ulice 5.


Vela zaloia krojnega Uaa
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja.
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-Jftetodijevo
cikorijo.
„Anino le Mi"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Črna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk .... „ ,, 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
j Družinam se pošilja na dom 0tl 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.? črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
< < < < < < <
s <
< <
C <
C <
C \
< \
n
bjL
© — >
m
y <N « _
^ t o 5
—	-P T ic
>oi fl i = .
m	ej — T i- i*
-	c« irn ^ S £
fec	rr o q
ri - » Se = S a ^ tx r= -
o =
o — g
O -
s
o	p J -i p =
;	ž -k
o i:	- -
- r -H :*	- J
J- r—i .zt	— ~
ci 2
S = -
SL
<y -Z
° /t

> > > ? > > > >
l >
> > > > >
l >
> { > >
Juiij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
(Nasproti „Isola Chiozza.44) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparat: modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nicni pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroterapevtični aparati, aparati ta. umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o i gumija in nejiremočljiviii snovij.
£9ina zaloga na Kranjskem
lekarna. Ficcoli
,.PRI ANGELJU" Ljuhljiiua. IMinajskii ccsta.
^/fn;	MsHm| 5J1I	LEKARJA Pieeoii -ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah
1 kpepcfi 6 ' niaiošrvne. nervozne in siabofne osebe i		
Pol literska steklenica velja Z h".
Zunajna narotila izvršuje lekarnai Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno. uk«» mu st' pošlje znesek po poštnem povzetju.
Tudi ?e prodaja v vseli lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Primorskem. Goriškem in
Tolminskem po K. 2'40 steklenica.
Pristni teran
razpošilja Jakob Pierobon v Vrsaru (Orsera) v sodih od oO 1 naprej, po 10 g^ld. hI za družino in po 8 gld. hI /a gostilno franka Trst. Informacije in uzorci pri Sankovle^ ulica Valdirivo št. 11.