Obupni položaj Ijudskošolskega učiteljstva. IV. Z Goriikega piše k tema vprašanju tovariš A. G.: Dandanašnji se dobe ljudje, ki mislijo, da mora biti slehrni človek le liberalec ali klerikalec. Ni še davno od tega, ko je nekdo vprašal nekega učitelja: BSte li vi liberalec ali klerikalec ?" Naš tovariš mu odgovori: nJaz sem učitelj." Nato dotičnik ponovi svoje vprašanje, učitelj pa svoj odgovor z dostavkom; „ Jaz 8em slovenski učitelj." S tem je bil menda izkušnjavec zadovoljen, ker je takoj molče odšel. Taki izkušnjavei in vohuni večinoma sami ne vedo, ka.j je liberalizem iu kaj klerikalizem, ker so le strankarsko mrtvo orodje in nimajo nikakega lastnega prepričanja. Podobni so pijancu. ki je zapravil svoje imetje. Ko so mu prodali posestvo na dražbi, ga je nekdo vprašal: ^Kako boš zdaj preskrboval sebe in družino, ker si razvajen in nesposoben za delo?" Pijanee mu odgovori: nImetje sera res zapravil, a pamet imam še celo, ker je nisem še nič rabil. Ako se mi je do sedaj. ko nisem rabil pameti, prav dobro godilo, upam, da se mi bo odslej godilo še bolj«, ker pričnem rabiti pamet." rBojim se", pravi sosed, nda vam je pamet zarjavela ali splesnila, ker je bila v slabi shrambi in zdaj ne bo več za rabo." Vsi tisti, ki delajo po navodilih katerekoli politiških strank brez lastnega prepričanja ter se ne zavedajo v prvi vrsti svojega stanu in poklica, so podobni gori imenovanemu pijaneu, ker nečejo delati po svoji pameti, ampak so rajši podlaga tujčpvi p^ti. Še priprosti kmetje so že začeli spoznavati, da si mora.jo sami pomagati do boljše bodočnosti, ker se od politikujočih strauk iiimajo nadejati mkake koristi, zakaj prppir rodi prepir, ki onemogoča vsako koristno delovanje Naše stranke se pa le prepirajo brez konca in kra.ja. Večkrat bi človek mislil, da bo Tendar nehal prepir, a ta navid-zna tihota je podobna oni pred nevihto, zakaj še predeu bi si mi^lilo, začne ena stranka nametati prazne otepp, druga pa jih mlatiti in to se veduo ponavlja kakor p-riodični ulomki. Ker so jeli spoznavati še preprosti kmetovalci, da se nimajo nadejati od strankarstva nobenib stanovskih koristi, so pričeli obračati klf-rikalnim in libHralnim mešctarjem hrbet ter začeli ustanavljati kmet;ške neodvisne stranke. Zakaj bi se tudi učiteljstvo ne vzdramilo ter pustilo razDB stranke, naj si bodijo same po kostanje v žerjavico, ker nam ne privoščijo niti olupkov. Dokler nas izkoriščajo v svoje namene in mi jih poblevno slušamo, so nam prijazni in nas pitajo z mnogimi lepimi obljubami, kadar bi pa nam lahko kaj pomagali, se izprempne kakor kameleon, ker najhitreje mislijo, da bi bilo preveč obljubiti in dati! Kadar mi česa prosimo, vedno primanjkuje sredstev, ker dobro so že porabili iri nam je ostalo le staro periodično plačilo. BVelja potrpeti!" Poskrbimo tedaj sarai zase, ker bridke izkušnje nas učo, da se od drugih nimamo dosti nad^jati. Naši politiški mogotci nam sodijo kakor opica vevericaraa, ki sta našli oreh. Sebi pridržijo jedro, a nam vržejo prazne lupine. Ako pa sploh potrosijo mpd učiteljstvo kako mrvico, store to le iz slabega namena, da bi zasejali razpor v naš stan. Zatorej recimo: nDovolj je hlapčevanja in robotanja, mi nismo ne liberalni ne klerikalni tlačaui ampak, smo s 1 o venski učitelji in slovenske uditeljiee!" Pri novoletnem zborovauju poštnih uradnikov in uslužbencev je bila dvorana rdeče pogrnjena. Stopivši v dvorano nekdo vzklikne: BTu ste sami soeialisti!" Na to mu odvrne neki uradnik: ,,Mi smo naši socialisti, ki nisrao nasprotniki nikomur, ne cerkvi ne državi ne bogatašern in sploh nobenemu stanu, zakaj vsakdo ima pravico iu dolžno-t, da si izboljšuje in utrjuje svoje siališče. Notemo tedaj nobenega stanu ovirati o delovanju in prizadevanju za boljšo bodočno^t. Odlofno pa zahtevamo samo to, kar nam po praviei in zakonu pristoja, da si izboljšaino svoj gmotni položaj." Tudi učiteljstvo bi se z gotovo koristjo oprijelo tega načela. Pregovori pravijo: »Sloga jači, nesloga tlači. V ediuosti je moč. Vsi za enega, eden za vse. Itd. Nam manjka edinosti, manjka sloge in kolegialnosti. Vsi srao slovenski učitelji in učiteljice, vsi imamo enaka dela io opravila in borno plačilo. Za poboljšek pa imamo trpljenje iu trpl.jenje. Nekateri so se zatekli v liberalai, drugi pa v klenkalni tabor z nado, da jim katera teb strank zmanjša gorje. Nekateri že spoznavajo, ostali pa bodo prej ali slej spoznali, da smo se varali, zakaj od omeDJenih strank ne bo za nas kruba. Klerikalci so natn očitni nasprotniki, liberalci sic»r priznavajo naše težnje, a nas vedno pitajo le z obljubarai. Zgolj ob- ljube nam pa ne izboljšujejo položaja. Od samib idealov se ne more živeti. Kdor se z upanjem pita, mora gladu poginiti. Zapustimo tedaj gori omeujena tabora ter oprimimo se gesla nVsi za enega, eden za vse." V slogi je moč. Mi smo slovenski učitelji, česar se moramo vselej in povsod zavedati. Stari in mladi, učitelji in učiteljice, moramo vzajemno drug drugega podpirati, ker imamo skupne težnje in skupen namen. Bodočnost bo gotovo naša, ko si opomore in se ojači kmetiška neodvisna stranka. Kmetje uvidevajo, da potrebujejo izobrazbe in vedo tudi, kje jim je je treba iskati. Potnagajmo tedaj zavednim kmetom vsak po svoji moči in pomagali bodo tudi oni nam. Bodimo zvesti tovariši in tovarišice med seboj in tudi svojemu nTovarišu", ki se vedno bojuje za naše stanovske koristi Naj ne bo niti enega tovariša ne tovarišice, ki bi ne bil naroSen na rUčiteljskega Tovariša". Vsak učitelj bodi zvest in delaven ud naše nZaveze" ia vsak nZavezin" ud bodi dober plačnik in naročnik rUčiteljskega Tovariša". Tako nam pomore sreča junaška!