Poštnina pavšallrana.
i
Strokovni iist za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
■ ■. ■. ■■■	-		 =— List izhaja 25. vsakega meseca.	: Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20 —. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne številke		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska = ==■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.-	cesta štev. 16. —18. ure. 20. vsakega me-
===== Cena inseratoin: '/« strani K 4'—, pri večkratnih objavah popust. ■ ■ -		Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 		—	= seča, s tem dnem se uredništvo zaključi.	
Št. 4.	V Ljubljani, 25. aprila 1921.		Leto VIII.
Vabilo
na
X. občni zbor
Gostilničarske zadruge v Kranju
kateri se ima vršiti
iu binH. M, dne 17. maja 1921. sii 13. uti
v prostorih g. Kuralta.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelnika.
3. Poročilo blagajnika in odobritev račun-
skega zaključka za leto 1920.
4. Določitev prispevka zvezi in za list „Go-
stilničar".
5. Raznoterosti.
Kranj, dne 1. maja 1921.
Franc Kuralt,
t. č. načelnik.
Naše organizacije.
Ustanovni sliod gostilničarskih zadrug Spodnje Štajerske za ustanovitev zveze gostilničarskih zadrug za ves Spodnji Šta-jer se je vršil v nedeljo 24. aprila t. 1. v Celju v prostorih hotela »Balkan«. Sklicali sta ga gostilničar, zadrugi Celjska in Celjske okolice pod vodstvom načelnika g. Josipa Božiča. Udeležba je bila zelo številna, zastopanih je bilo 13 zadrug s 74 udeleženci. Na dnevnem redu je bil kot prva točka protest proti načrtu zakona, ki ga je izdelal protialkoholni odsek ministr-
Vabiio
na
XI. redni občni zbor
Jadran gostilničarjev za Ijubiiansio okolico".
ki se vrši
dne 23. mulita 1921 »h ID. uri dopoldne
v vrtnem salonu g. Petra Košaka v Ljubljani, Krekov trg.
O/ievni red:
1. Pozdrav.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.,
3. Letno poročilo o delovanju zadruge.
4. Poročilo o računskem zaključku in poro-
čilo računskih preglednikov.
5. Proračun za leto 1921 in njega pokritje.
6. Raznoterosti.
K mnogobrojni udeležbi se vljudno vabite.
V	LJUBLJANI, 15. maja 1921.
Jakob Jesih,
načelnik.
stva za narodno zdravje, čl. 12 in 13. Druga točka: ustanovitev pokrajinske zveze gostilničarskih zadrug za Doljnji Štajer, Prekmurje in za poltični okraj Guštanj na Koroškem. Načelnik g. Božič otvori ob pol 10. zborovanje. Predstavi obrtno-zadružnega nadzornika komisarja g. Ign. Založnika ter razloži osnovo gori rečenega zakona, poudarjajoč, kakove zle posledice bi imela taka naredba za gostilničarsko obrt. Omenja v svojih izvajanjih, da tudi gostilničarstvo pozdravlja pametne naredbe proti pijančevanju, kajti nihče ne gleda težje odurnega in neslanega pi-
janca kot gostilničar sam — ali naše obrti pa si vendar ne damo uničiti po nesmiselnih zakonih. Podati je od strani gostilni-čarstva na merodajna mesta pritožbe proti takim nakanam, ki bi uničile 100.000 obratov s takimi naredbami, kakor jih veleva osobito člen 13. rečenega načrta, ki bi preprečil dajanje živil in pijač ravno v takem času., ko jih ljudstvo najbolj potrebuje in zahteva. Predlaga, naj zborovalci danes, ko so zbrani skoraj vsi zastopniki gostilničarstva Spodnje Štajerske, sklenejo proti tej osnovi oster ugovor, ki se naj v obliki resolucije odpošlje vsem našim poslancem, da še o pravem času preprečijo izdajo takih zakonov. Sestavila in prečitala se je nato takoj sledeča resolucija. Na zborovanju dne 24. aprila 1921 v hotelu »Balkan« v Celju zbrani zastopniki gostilničaskih zadrug cele Spodnje Štajerske:
najodločneje protestiramo proti uveljavljenju načrta zakona o pobijanju alkoholizma, sestavljenega od protialkoholnega oddelka ministrstva za narodno zdravje, posebno proti določbam čl. 12 in 13, s katerimi se naj zabranjuje točenje alkoholnih pijač v času od sobote do ponedeljka, dalje na javnih zborovanjih, proščenjih, sejmih itd. v času, ko občinstvo najbolj poti ebuje gostilne.
Za ta protest imamo sledeče razloge: Tudi gostilničarstvo je sovražnik pretiranega pijančevanja in odklanja striktno dajanje pijače pijanim osebam. Ni pa vzroka izdajati prepovedi, vsled katerih bi se tudi poživila potrebnim gostom ne smelo ustrezati. Sicer smo prepričani, da se bo ljudstvo samo tem nakanam uveljavljenja takih zakonov uprlo, ker vendar ni nobene upravičenosti, posezati s takimi nared-
bami v najprimitivnejše človeške pravice, tičoče se slobodne prehrane. Osobito ob nedeljah in praznikih si nalaga ljudstvo različne opravke izven svojega kraja. Tu se mora smatrati kot največja nesmisel, da bi moral hoditi tak človek cele dneve lačen In žejen okrog. •
Državna institucija za promet tujcev mora uvideti, da bi taki zakoni naravnost onemogočili vsak obisk, oziroma tujski promet v naših deželah, ne oziraje se na velik izpad državnih davkov, ki bi jih povzročile take naredbe. Tako v tem pogledu, kakor tudi Če bi se uveljavil takšen zakon, bi bil ves gostilniški stan ugonobljen za vselej in na stotine rodbin, ki žive le od svoje obrti, bi bilo uničenih. Bila bi tudi neizmerno oškodovana vinoreja, kakor sploh viničarski stan ter producenti drugih poživil.
To resolucijo je predložiti vsem našim gg. poslancem brez razlike strank z zahtevo, da o pravem času preprečijo izdanje takega zakona, ravnotako »Osrednji zvezi gostilničarskih zadrug za Slovenijo« v Ljubljani, kakor tudi ministrstvu za narodno zdravje v Beogradu.
Resolucijo so zborovalci soglasno sprejeli z dobroklici. Nato poroča načelnik o posetu pri deželnem predsedniku, kateremu so se razložile vse naše težnje, osobito neprilike, ki jih hočejo krajevna ob-lastva zopet uvesti s krajšanjem policijske ure, ter treba s hvaležnostjo poudarjati, da je gospod deželni predsednik blagohotno umeval naše prošnje ter jih obljubil rešiti v naše zadovoljstvo. In resnično je dospelo že poročilo, da je našim prošnjam glede policijske ure že ugodeno. Izkazalo se je sedaj, da se le v združenih formacijah d d kaj doseči ter je skrajni čas, da se gostilničarstvo vseskozi tesno organizira in izvede tudi širšo pokrajinsko organizacijo. To bi bila zveza vseh gostilničarskih zadrug na Spod. Štajerskem, ki naj bi imela sedež v Celju, kjer je nekako najbolj pripravno središče Spod. Štajerske. Na vrsto pride drugaJ točka dnevnega reda ter podeli predsednik besedo gospodu Založniku, komisarju urada za pospeševanje obrti, kateri v lepem, razumljivem razlaganju pojasnjuje pomen zadružništva in zadružnih zvez ter poživlja zastopnike zadrug, da naj si le osnujejo to potrebno organizacijo, ker le z združenimi močmi se bo dalo kaj doseči za njihov stan, ker posameznika ni moči tako vpoštevati. Tudi osrednja vlada goji to željo, da se stanovi organizirajo, da na ta način pri izdaji zakonov in naredeb pride laglje do sporazuma z interesenti. Gospod predsednik shoda, načelnik Božič, Vpraša nato zborovalce, ako so za ustanovitev predlagane zveze, naj za to glasujejo z dvig-njenjem rok. Zborovalci so soglasno predlog sprejeli, na dano protiglasovanje se n? nihče odzval. Nato se prečitajo pravila ter v vseh predlaganih točkah soglasno odo-bre. Pripravljalnemu odboru, v katerega se Izvolijo gg. predsednik Božič, odborniki: Bernardi, Robek, Rebevšek, Fazari-
nič, Podržaj, Šribar, Kunst, Plilich, Kovačič Julij, Šribar v Št. Petru, Florenini v 'I rbovljah in Martinovič, pa se naroča pravila takoj predložiti vladi in izposlovati potrjenje. Nato dobi besedo tajnik osrednje zveze g. Pinta r, kateri poda sledeče poročilo:
Cenjeni zborovalci!
Vest, da se namerava osnovati zveza gostilničarskih zadrug za Spodnje Štajersko, je napravila! pri osrednji zvezi v Ljubljani najboljši vtisk in vsled tega me je načelstvo poslalo semkaj, pozdravit ta ustanovni občni zbor. Z ustanovitvijo vaše zveze bo opravilo v osrednji zvezi zelo razbremenjeno, ker verjemite, da je z zvezo v tajništvu toliko posla, da se komaj izhaja, ker ni sredstev, da bi se najelo posebno osobje. Do sedaj je držala vso stvar pokonci poglavitno ljubljanska zadruga tako glede lokala, glede osobja in tudi glede financ.
Zveza, ki se je ustanovila leta 1909., je vkljub svojim skromnim sredstvom vršila eminentno svojo nalogo; ustanovila je 13 novih zadrug na Kranjskem, bila je včlanjena pri državni zvezi na Dunaju in se vseskozi udeleževala vsake najmanjše in največje akcije v dobrobit gostilničar-stva. V lastnem delokrogu pa je z nešte-vilnimi spomenicami, protesti, resolucijami, prirejenimi shodi, osebnimi intervencijam! itd. branila interese gostilničarskega stanu. Ustanovila si je svoje glasilo »Gostilničar«, katero ima strokovno braniti in zastopati interese gostilničarjev. 2e s tem se je ustvaril dober branik proti neštetim sovražnikom gostilničarske obrti. Stanovsko glasilo bodi tisto sredstvo, po katerem naj dobivajo zjdruženi tovariši vse informacije in navodila o enotnem postopanju, forum, iz katerega se naj glasijo naše pritožbe, in sredstvo za javno obrambo največkrat po krivem napadanih naših interesov. Gostilničarstvo potrebuje bolj kot marsikateri drugi stan svoj strokovni list, ki bo, kadar se razmere urede, tudi resnično strokovno moral izpolnjevati svojo nalogo.
To je imela zveza v očeh, zato se je z velikimi stroški lotila pred sedmimi leti te ideje, katera, upamo vsaj, se bo s pomočjo članov in zavednostjo tovarišev obdržala, dokler bo Slovenec trte sadil in vince gojil. Po razsulu Avstrije so nastali v naši novi državi tudi za gostilničarstvo novi odnošaji.
Kraljeva želja je bila, da bodi Jugoslavija demokratična država, to je, vsi bodimo enakovredni, vsakemu se naj deli enaka pravica, vsakateri dosezi svobodno svoje cilje v zakonitih mejah.
To pa je rodilo tudi vsepolno raznih kovačev, ki so hoteli brzo uveljaviti svoje fantastične nakane in začeli predlagati vladam svoje skovane predloge. Eni so delali to v svoji veliki socijalni skrbi s poseganjem v stanovanjske pravice, drugi s hitrim zbiranjem bolniških blagajn in zaseganjem vsega prihranjenega imetja ter
s hitrim preskrbovanjem korit svojim privržencem. Poleg vseh teh korumpirancev pa tudi niso smeli zaostati tisti, ki pridi-gujejo vodo, sami pa pijejo vino.
Nele pri pokrajinskih vladah so taki fanatiki našli osobito med prejšnjo strankarsko vlado obilo zaslombe, temveč tudi v srce države so se znale zariniti take bube in stresajo ondi svojo prismodarijo z izmišljevanjem vedno novih idej in naredb pod devizo, da gre proti pijančevanju in za narodno zdravje.
Kakor se spominjate, so izšle že leta 1919. naredbe, da bi se pred 11. uro dopoldan ne smele točiti nobene okrepčevalne pijače; globe so se zamislile tako drastične, da bi se kar milijoni znašali na kup za to mizerijo. Osrednja naša zveza je bila prva, ki je takoj poslala svojega delegata v Zagreb k tamošnji zvezi z nalogo, da nemudoma skupno izdelata program za velik protestni shod vsega gostilničar-stva proti takim nakanam sovražnikov gostilničarske obrti.
Ta akcija je skupila velikanski kongres v Novem Sadu v dneh 21., 22. in 23. oktobra 1919, katerega se je udeležilo častno število Slovencev. Ta veličasten nastop združenega gostilničarstva je imel sijajen uspeh. Vsa armada, kakih 2000 najboljših mož, se je odpravila po kongresu v Beograd naravnost pred ministre, obrazložila vse krivice in nakane, koje se temu največ davka plačujočemu stanu hočejo prizadeti. Ministrski predsednik se je začudil, zakaj bi se ta stan, ki je v vsakem oziru za dobro urejeno državo potreben, tako ob tla pritiskal ter obljubil, da hoče v bodoče naredbe, tičoče se gostilničarske obrti, izdelovati sporazumno z interesenti.
In tako je bila nato naredba ministra delana skupno z delegati vseh zvez vse kraljevine ter sta Slovenijo zastopala tudi dva delegata osrednje zveze. Pri tej naredbi se ni dalo več doseči kakor se je, kajti nekaj se je moralo koncendirati zastopnikom raznih zdravstvenih in trez-nostnih oddelkov resortnih ministrstev, in zato se je moglo pristati na utesnitev prodajanja žganih pijač. A naši pokrajinski vladi je bilo tudi to še preliberalno in je kratkomalo prepovedala tudi tako točenje.
Zveza je proti takemu pristopanju neprestano protestirala z mnogimi utemeljenimi spomenicami, nato po deputacijah osebno intervenirala. Nič, še ostrejše odredbe bodemo izdali proti gostilničarstvu, je zarežal znani Remec, poverjenik za notranje zadeve, in Brejc je pri drugi priliki zopet izjavil: nič se ne bo dovolilo, saj ni treba ljudem piti. Zveza se je nato obrnila z ostro spomenico na notranje ministrstvo, ki je baje v treh dneh zadevo rešilo ter opozorilo deželno vlado, da ona nima1 ukinjevati ministerijalnih naredb ter da velja ta za vso Jugoslavijo. Nič ni pomagalo, zelotski strankarski zagrizene! (Bogu bodi hvala! pokojne) deželne vlade so sedeli nemoteno dalje na svojih na-
redbah, češ, kaj nam pa morejo, saj smo avtonomisti.
Na čast volilcem in vam samim, ki ste z volilno kroglico, oddano na pravo mesto, pripomogli, da je pometeno s tako gospodo, ki ni imela drugega smisla ko* polniti svojo korumpirano strankar. bisago, blagostanju in procvitu gostilniške obrti pa je bila sovražnica. Po nastopu vlade pod sedanjim predsednikom je zveza takoj zbrala deputacijo, ki je stopila s svojimi starimi pritožbami pred njega in zahtevala uveljavljenje ministrske naredbe z dne 13. novembra 1919. Mož je takoj priznaj, da je bilo razveljavljenje te naredbe s pravnega stališča nedopustno ter obljubil Čim preje spraviti zadevo v red. Držal je besedo, za kar mu mora izreči naš stan čast in priznanje. Ne bo pa trajalo dolgo, da se bo zopet pojavil kje v kotu kakega ministrstva nov prerok za pobijanje alkoholizma in iznašal bogve kako kričeče zakone in naredbe, in spet bo treba z združenimi močmi planiti pokonci v obrambo naših interesov. Zakaj kadar zmanjka tem abstinentom fantazije za izum sredstev proti pijančevanju, se pritegne enostavno gostilničarstvu vrv nekoliko tesneje okoli vratu. Zato je presrčno pozdravljati idejo, da si ustanovite pokrajinsko zvezo gostilničarskih zadrug za ves Spodnji Štajer, katera bo imela nalogo, čuvati nad vsemi takimi pojavi. Osrednji zvezi pa bode delo istotako mnogo olajšano, ker bo imela v vaši zvezi nekako podružnico v prenešenem delokrogu.
To tesno poročilce sem vam hotel podati le zaradi tega, da cenjeni zborovalci spoznajo, kako se imajo organizacije boriti za vsako trohico pravic svojih članov. To je le pavšalno po večjem obris vsega, pride pa na stotine posamnih slučajev, osebnih intervencij itd., na kar bo morala biti1 zveza vedno pripravljena. Ne sme se pustiti nobena stvar iz vidika ali v nemar. čim intenzivneje bo delovala, tem bolj bo vpoštevana pri oblastvih kot na drugih merodajnih mestih. In končno še nekaj. Cim večja je organizacija, tem več dela in tudi stroškov. Zadruge ne bodo mogle več stati samo indiferentne ob strani, zadružno gibanje mora postati živahnejše, zanimanje intenzivnejše, poslovodstvo enotno in urejeno. Za vse to bodo morale zveze skrbeti in dajati direktivo. Z obilnimi posli pa je tudi obilo stroška, zato naj Zveza, kadar stopi v delovanje, naroči vsem svojim članicam zadrugam, da skrbijo za gmotno stran organizacijske uprave. Vsi zadružni občni zbori morajo v bodoče skleniti pobiranje vsakoletnih prispevkov od članov in sicer določen znesek za upravne stroške zadruge in prispevek za zvezo ter obenem naročnino za strokovni Časopis. Zadružnega občnega zbora sklepi vežejo vsakega člana pravnomočno ter je določene dajatve možno izterjati potom politične oblasti ter na ta način držati red in čist račun. Le energično in eksaktno poslovanje v zadrugah ustvarja uspehe organizaciji. Bodoči zvezi pa želimo obilo
koristnega dela v prospeh gostilničarske obrti.
Le čvrsto skupaj, samo sloga spasi gostilničarstvo lepe naše očetnjave!
Zborovalci so poročilo z odobrava--njem vzeli na znanje. Nato sledijo razni nasveti in predlogi, kaj naj bodoča zveza vse ukrene in postopa, da se doseže odprava raznih gostilniško obrt zavirajočih in utežkujočih ukrepov. Tako se posebno kaže na to, da naj se v zadevi policijske ure postopa tako, da naj se kaznujejo re-nitentni gostje, ki na poziv gostilničarja nočejo zapustiti pravočasno lokalov, ne pa gostilničar, ki redno napoveduje odhod in je po največkrat v takih prilikah brez moči ter je mnogokrat celo v smrtni nevarnosti. Za to imamo dokaze v dogodkih pred najkrajšim časom celo v mestu Celju, še gorje pa se godi gostilničarjem po deželi. Pripoveduje se slučaj iz Celjske okolice, da je pred kratkim odslovil gostilničar pijanega mladeniča, ki je hotel že v bližajoči se policijski uri pijače. Ta navihanec je spravil čez nekaj dni par tovarišev skupaj ter jih pripeljal nekaj pred policijsko uro v tisto gostilno, kjer so naročili vina ter sedeli pri tem vinu brez konca in kraja, ne oziraje se na opomnje gostilničarja, da je policijska ura in se je treba odstraniti. Pač pa je izginil iz družbe oni, katerega je gostilničar pred več dnevi odslovil, ne da bi mu dal pijače ter tekel po žendarje, češ v tej in tej gostilni se toči čez policijsko uro. Zendarmeriji se je zdelo to seveda velikanske važnosti in nemudoma zasede en žandar kolo ter se spusti v temni noči v dir proti tisti gostilni, kjer najde resnično tiste najete barabe še vedno sedeče pri vincu, ovadi gostilničarja in mož, 401etni gostilničar, nikdar kaznovan z najmanjšo kaznijo, se obsodi na 200 K globe.	;
Takih In podobnih slučajev se navaja celo vrsto in kaže osobito na to, da policija ali žandarmerija nikdar ne pozivlje gostov direktno, marveč se drži vedno le gostilničarja, zakaj jih trpi čez policijsko uro v lokalu. Ko dotični organ vendar vidi, da je gostilničar napram takim reni-tentnežem brez vsake moči. Vsi taki dogodki silijo upravičeno na to, da morajo gostilničarske organizacije doseči pre-uredbo nadzorovanja gostilničarskih obratov tako, da se izposluje določba, po kateri bo policijskega organa dolžnost, ako mu gostilničar javi in dokaže, da je ljudi pravočasno na odhod opominjal in policijsko uro napovedal, v imenu zakona lokale izprazniti. V slučaju neslušanja takega ukaza naj se kaznujejo taki uporni gostje, nikakor pa ne gostilničar, ki prestopka ni sam zakrivil. Trditev oblastev, da mora gostilničar sam skrbeti za red v svojem obrtu, je v tem pogledu nevzdržna, ker mu ni dana moč zakona in orožja.
V	zadevi sedanjega načina pobiranja užitninskega davka se dokazuje, da je sedanji način tako neroden in aparat užitninskega osobja mnogo preštevilen in tako drag, da mora imeti država pri tem go-
tovo izgubo, ker ta davek ne more toliko nesti, kakor to številno osobje in urad-ništvo stane. Plačila pa se morajo pošiljati popolnoma v druge kraje. Zahteva naj bodoča zveza tudi v tem pogledu in napne svojo delavnost, da se uvede prejšnji stari sistem pobiranja užitninskega davka, ki je bil ne le praktičnejši, temveč tudi mnogo cenejši. K sklepu se tudi sklene, naj bodoča danes ustanovljena zveza da navodila vsem svojem članicam zadrugam, da na občnih zborih poleg sklepa za pobiranje letne zadružne doklade sklenejo tudi obligatorno pobiranje naročnine za svoj stanovski list »Gostilničar«, katerega naj prejema slehrni član zadruge.
S tem je bil dnevni red tega za organizacijo gostilničarstva Spodnje Štajerske zelo važnega shoda izčrpan. Zastopane so bile sledeče zadruge: Celjska okolica, Žalec, Mihalovci pri Ljutomeru, Konjice, Šoštanj, Brežice, okolica Maribor, Slovenska Bistrica, Trbovlje, Ptuj, mesto Celje, Gomilsko in Braslovče.
Predsednik g. B o ž i č se zahvali vsem delegatom za številno in požrtvovalno udeležbo, zahvali obrtnopospeševalnega komisarja g. Založnika in zveznega tajnika za poučna poročila ter izreče na-do, da bo novo ustanovljena zveza, čim potrdi vladal njeno ustanovitev in pravila, pričela takoj z delovanjem v prospeh in obrambo interesov gostilničarski obrti ter zaključi zborovanje ob 12. uri.
Gostilničarji
dobijo, pri „Zvezi“, Gosposvetska cesta 16 v Ljubljani, stekleno posodo vseh potrebnih vrst po tovarniški ceni.
XXX. redni občni zbor zadruge gostilničarjev v Ljubljani
se je vršil dne 28. aprila ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Frana Kavčiča v navzočnosti 63 članov. Po konstatirani sklepčnosti in pozdravu se prečita zapis« nik zadnjega občnega zbora in brez ugovora odobri. Nato poda tajnik letno poročilo o delovanju zadruge v preteče« nem letu, <ki se istotako z odobrenjem na znanje vzame. Iz letnega poročila po* snamemo sledeče: Glede zadružnih opra« vil je bilo pretečeno leto na najvišjem rekordu, kar sploh obstoji zadruga. Ob času, ko so oblasti še zasledovale in ho« tele predpisovati cene vinu je izdala za« druga policiji, sodišču in prehranjeval« ncmu uradu točen kalkil o stroških do« bave vina, režijah, zahtevkih po meščan« skem dobičku, davkih itd. ter s tem re« šila mnogo članov vsake kazni, katere so jim bile že zavezane. Radi vojaških cen po hotelih za prenočišča je podala opetovane spomenice pristojnim obla« stvoort in izposlovala, da plačujejo čast« niki danes enake cene kot civilno ob« činstvo.
V	zadevi cen v kolodvorskih restav« racijah je imela zadruga intervencijo
tem v korist. V zadevi mezdnega gibanja uslužbencev je imela zadruga troje se« Stankov in nešteto intervencij pri vladi ter sestavila cene plačam na večkratnih sestankih z uslužbenstvom. Ob času že« lezničarskega štrajka in ob dolgotrajni prepovedi točenja si je zadruga neumor« no prizadevala s pismenimi kot oseb« nimi intervencijami za odpravo šikan in težkih krivic, s katerimi se je zljubilo vladi gostilničarstvo preganjati.
V zadevi pomočniške bolniške bla« gajne je podala zadruga temeljito spo« menico na ministrstvo za socijanlo skrb« stvo v Beogradu. Informacije so se vr« šile, a ostalo je pri krivici, katero so oblastva zagrešila in pobirajo se sedaj tako visoki prispevki, da prizadeti kar vpijejo, socijalisti pa kupujejo za ta odrti denar milijonske palače. Proti to« čilnicam na stojnicah se je podala ma« gistratu temeljita pritožba in zahtevala odprava tega poseganja v gostilniško obrt. Proti divjanju policije z nečuveno drastičnimi kaznimi za vsako malenkost se je podal na deželno predsedstvo naj« odločnejši protest proti takim fanati« čnim obsodbam. V zadevi ustanovitve gostilničarske šole v Ljubljani je imela zadruga več sestankov z merodajnimi faktorji ter podala vladi utemeljeno re* solucijo za ustanovitev takega držav« nega zavoda. — O priliki prihoda Ko« rošcev je vodila zadruga vso prehranit« veno akcijo. — Proti ustanovitvi preno« čevalskega urada je uvedla zadruga naj« odločnejšo protiakcijo, da bi se zopet ne vgnezdil nov urad na trosek občin« stva in šikano obrti.
Ko so koncem prejšnjega in začet« kom lanskega leta potrebščine za gostil« niško obrt narasle v cenah in so jih imeli ponajveč le verižniki v rokah, se je skle« nilo dobaviti blago za svoje člane po« tom zadruge. Pri tem ni šlo delati do« bičke, marveč pomagati članom do bla« ga po cenejših virih, kakor pa je bilo splošno mogoče ga dobiti posamezniku. Prebitki te akcije se izkazujejo v račun« skem zaključku. Po sklepu lanskega obč« nega zbora se je prodala tudi zadružna' posest — hiša v Križevniški ulici. S pro« dajo ni bilo dolgo čakati, ker so od dne do dne rastli stroški, popravila, in ker se je moral založck pomočniške bolni« ške blagajne izplačati ter najeti pri pri« vatnikih, ti pa so začeli opominjati na vrnitev. Posest sc je prodala najvišjemu ponudniku za 203.500 K, zadrugi je ostalo čistega 125.000 K.
V interesu zadružnikov sc je vršilo sedmero sestankov, na kojih so se ukre* pali razni posveti o regulaciji cen in splošno stanovskih zadevah. Admini« strativni posli so se reševali v devetih odborovih sejah. Zadruga je tudi orno« gočila zvezi poset drugega kongresa Ju« goslovenskih gostilničarjev v Beogradu, ki se je vršil v dneh 15., 16. in 17. no« vembra lanskega leta. Pri tej priliki je naša organizacija podala največ pritožb, spomenic in resolucij na pristojna mini«
strstva, in sicer proti prepovedi točenja žganih pijač, za preurcdbo policijske ure, proti krutemu nalaganju kazni za nič« vredne prestopke, proti postopanju soci« jalnih skrbstev z bolniškimi blagajnami, proti stanovanjski komisiji, ki si pre«1 drzne posegati po obratnih lokalih go« stilničarjev v stanovanjske in njihove svrhe, za ustanovitev gostilniške vajeni« ške šole in proti davku na promet. Tako res lahko trdimo, da ni zadruga prav ničesar zamudila ali v nemar pustila, ka« dar je šlo za interese njenih članov. Va« jeništva je priglašenega 21, oproščenih je bilo 9, članov ima zadruga 256. Med letom so umrli sledeči člani in članice: Bončar Josip, mes. februarja; Goršič Ivan, 24. februarja; Lenče Josip, 12. aprila; Kham Franjo, 27. majnika; Belič Ivan, 14. septembra, in Lesjak Marija,
7.	novembra. Bodi jim ohranjen blag spomin! Ker obhajamo letos 301etnico obstanka naše zadruge, omenimo naj tudi še onih mož, ki že spe sladko spanje pravičnih, ki so pa kot načelniki ali marljivi odborniki gojili veliko zanima« nje za napredek zadružnega življenja in bili zvesti spremljevalci zadružnega pra* pora, kojega so vsa načelstva do današ« njega dne obdržala v naprednih rokah. Bili so načelniki Lenče Josip, Ferlinc Franc, Kramar Josip, Novak Fric, Tosti Ivan ter odborniki:	Babič, Anzlin,
Šmidt, Belič, Albert, Bevc, Vojevič, Ko« vač, Kampoš. Vse krije že hladna zem« ljica, bodi jim lahka! Njihove duše pa gotovo radostno plavajo nad nami, ve« seleč se napredka zadruge, za koje do« brobit so z vnemo sodelovali. V počast spomina vseh pokojnikov sc dvignejo zborovalci s sedežev.
Poročilo o računskem zaključku, kateri izkazuje 246.171 K 64 v dohodkov in 64.285 K 37 v izdatkov, prebitka 181 tisoč 886 K in 27 v, od katerega je 157 tisoč 293 K 19 v naloženega v hranilnici, 8800 posojenega osrednji organizaciji in 15.793 K 8 v pa je bilo koncem leta v bla« gaj ni, se po poročilu revizorjev gg. Ju« rija Marenčeta in Josipa Plankarja, da sta račune pregledala, s prilogami pri« merjala in v redu našla, na znanje vza« me in izreče vodstvu absolutorij.
Proračun za tekoče leto izkazuje nad 24.000 K potrebščin. Za pokritje tega sc predlaga: 1. zvišati pristopnino za na novo stopivše člane za velike hotelske gostilničarske obrate 2000 K, za kavar« niške obrate prvovrstne 1200 K, za dru« govrstne kavarne 600 K in za gostilne splošno po 400 K; enako za posestnike kakor zakupnike. 2. Kot sprejemnina va« jenccv se pobira odslej 40 K, kot oprost« nina pa 100 K. 3. Nadalje se predlaga pobirati za tekoče leto v pokritje za« družnih potrebščin doklado od vseh članov po istemi načinu kakor v preteče« nem letu, in sicer od malih obratov po 20 K, od boljših srednjih obratov po 50 kron in velikih obratov po 100 K za« družne doklade. Vsi ti predlogi so se na dano glasovanje soglasno sprejeli. K raz«
noterostim pofoča g. nač. Kavčič, da se je pri posetu odposlancev protestnega shoda dne 12. aprila delegat finančnega ministrstva g. Savnik izrazil, da je po« trebno, da mu vsi oni, ki so podali re« kurze proti odmjerjenju davka, doprine« sejo prepise podanih rekurzov in da se bodo vsi ti še enkrat revidirali in po možnosti predpisali' pravični davki. Po* roča nadalje o uspehih deputacije, ka* teri je prisostvoval pri deželnem pred« sedniku v zadevi pripustitve točenja žganih pijač ter nadalje o deputaciji šta« jerskih tovarišev v zadevi policijske ure, katero je on vodil deželnemu predsed* niku in ki je dosegla istotako popoln uspeh. Iz tega se lahko konstatira, da so pod predsedstvom deželnega predsed* nika g. dr. Baltiča nastale v deželi pra« vičnejše in znosnejše razmere za gostil* ničarstvo. G. nač. opozori tudi zboroval* ce, da se je ustanovila Obrtna banka za podpiranje obrtnikov, katere se tovariši pri nakupu vina in drugih potrebščin lahko poslužujejo, s čimer jim je orno* gočeno marsikatero kupčijo skleniti v večji meri in ugodnejše kakor doslej. G. Bole kritizira, da je zadnji izid ob« činskih volitev glede zastopstva obrtni* kov v to korporacijo izpadel zato tako mizerno, ker se najbrž gostilničarstvo ni odzvalo zadevni dolžnosti ter je ostalo doma in je iz tega nastal obžalovanja vreden facit, da nima gostilničarstvo se* daj niti enega zastopnika v tej korporaci* ji. G. Bergant priporoča z ozirom na dej« stvo, da se je ustanovila Obrtna banka, ki je namenjena podpreti vseskozi in pred* vsem le obrtniški stan, naj se je tova* riši v polni meri poslužujejo ter pripo« roča, naj današnji občni zbor načelstvo pooblašča, da pristopi tudi naša zadruga z nakupom deležev kot akcijonarka Obrtni banki. Ker se ni nihče več ogla* sil k besedi, zaključi predsednik občni zbor ob en četrt na 5. uro.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Tržiču.
se je vršil dne 24. aprila t. 1. v gostilni* ških prostorih gosp. načelnika R u e h a ob precej obilni udeležbi članov ob 3. popoldne. Načelnik poroča o delovanju zadruge v pretečenem letu in navaja razna dela in opravke, katere je bilo v pretečenem letu storiti v obrambo inte* resov zadružnih članov, v kolikor so ti imeli uspeha in neuspeha. Poleg osebnih intervencij načelstva je bilo podanih tudi 37 raznih dopisov na različna ob« lastva in korporacije. Blagajniško poro« čilo se po izjavah preglednikov gospodov A. Jegliča in J. Lončarja, da sta račune pregledala in našla v popolnem redu, vzame odobruje na znanje.
Čisto premoženje zadruge je zna« šalo koncem leta 1920 1836 K in 29 v in je primteroma z onim prejšnjega leta znatno napredovalo. Pri posameznostih predlaga g. Lončar, naj si zadruga na* bavi naredbo ministrstva za notranje
zadeve z dne 13. novembra 1910 in pra* vilnik za hotele, kavarne in gostilnice, kateri jc priobčil naš list »Gostilničar«, kjer se imajo gostilničarji ravnati strogo po teh naredbah. Zadruga naj bi si na* bavila tudi cenike za gostilniške obrate, da jih vsak član lahko vsak čas dobi pri zadrugi. Priporočalo se jc tudi, da bi si zadruga naročila »Uradni list«, da bi se kake bolj važne odločbe oblasti, kar se tiče gostilničarske obrti, lahko potom zadruge vsem članom razglasile. Ti pred? logi so bili z odobravanjem sprejeti. Ker se nihče ni več oglasil k besedi, za* ključi načelnik občni zbor ob 5. popoT* dne.
Fašizem.
V	zadnjem času se dogajajo v ljubljanskih gostilničarskih obratih večkrat nemiri in napadi na goste, katerim pravijo, da so Nemci. Take rabuke so se zgodile 17. aprila pri »Slonu« in 1. maja v kavarni »Zvezdi«. Gostilničar vtrpi pri takih ekscesih veliko škodo, ker se kaj potolče in pa ker vse plane iz lokalov brez poravnave računov. Umevno je, da bi se elementi, ki prihajajo iz krajev laškega ali nemškega terorja radi nekoliko pomaščevali nad tukajšnjimi nemčurji, vendar moramo protestirati proti temu, da bi se za take protiekscese vdiralo v gostilniške lokale, ter tamkaj ljudi napadalo. Fašizem bi bil v narodnem pogledu pri nas bolj potreben kot kjer si bodi — a gostilniški obrati so in morajo ostati mednarodni, ako hočemo povzdigniti tujski promet. Laški »fašizem« In nemški »Heimatsdienst« sta nam zoperna, zatorej kar nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti njim ne stori.
Zato prosimo, naj državna policija pri vsaki taki eventuelnosti na prošnjo gostilničarja ali kavarnarja takoj poseže vmes, ter napadalce ali ekscedente brez pardona odstrani iz lokalov, ter vpostavi red in mir. Od naše strani pa se tudi naznanja, da je storjen dogovor, da elementi, ki so že znani v teh dejstvih, ne bodo deležni nobene postrežbe v gostilnah In kavarnah'.
Stanovske zadeve.
Prihajajo nam vesti, da bodo finančno oblasti pričele kaznovati zamudnike, kateri niso še priglasili svojih obrti pri pristojni finančni straži. Ker marsikdo morda res še ni tega storil, opozarjamo vse tiste, da je po trošarinskem zakonu naznaniti finančni straži, kake predmete vsakteri prodaja v svojem obratu. Temu naznanilu je podvrženo pivo, mineralne vode in žganje. Naznanja se enostavno
tako: Finančni straži v.................
Naznanjam, da prodajam v svojem gostilniškem obratu v................pivo,
sodavične izdelke, mineralne vode in žganje (kdor ima tozadevno pravico) ter prosim ml izdati tozadevno licenco. Kraj, datum in podpis. — To naznanilo je kol-
lekovatl za dva dinarja1, priložiti pa[ za licenco še 1 kolek za 5 din. in odposlati po pošti, najbolje priporočeno.
■K-
* *
Načelstvo zadruge v Trbovljah se je podalo dne 11. t. m. k deželnemu predsedniku, prosit za odpravo ukaza okrajnega glavarstva v Celju, s katerim je bilo določeno, da so se morale imeti ob plačilnih dnevih gostilne zaprte, ter izposlovati tudi glede preuredbe policijske ure podaljšanje, V deputaciji so bili gg. načelnik Florenini, Roš in Kokalj. Podali so tudi sledečo spomenico: Okrajno glavarstvo v Celju je zavesilo nad gost. obrati v Trbovljah prepoved točenja alkoholnih pijač za dneve, kadar prejema delavstvo plačo, in to vsakokrat po 3 dni. Tak modus se vrši tedaj vsakih 14 dni, pričelo se je s tem že o Vel. noči, t. j, 27. marca 1.1.
Ker so razmere pri nas zopet popolnoma normalne, brez vsake pobune ali nemirov, je vzdržavanje tega ukaza popolnoma nepotrebno, mirnim in stalnim prebivalcem kraja ter potujočemu občinstvu v veliko nepriliko, gostilniški obrti pa v nepregledno škodo, si dovoljuje zadruga kot zastopnica gostilničarstva tega kraja predložiti nujno prošnjo, naj deželna vlada ta ukrep okr. glavarstva v Celju razveljavi in. naroči, da smejo tudi pri nas v tem pogledu vladati zopet svobodne razmere; kar bo gotovo dobro vplivalo tudi na prebivalstvo kakor na delavstvo. Zavezujemo se pa pri tej priliki tudi sami paziti in skrbeti za to, da se nezmerno pijančevanje od nas gostilničarjev samih ne bo toleriralo, temveč se skrbno držalo tozadevnih predpisov, osobito člena 24. min. naredbe z dne 13. nov. 1919. Zajedno s to si dovoljujemo podati tudi prošnjo za podaljšanje policijske ure do 10. zvečer in to po največ iz razloga, ker je ob pol 10. menjavanje delavstva in pride isto šele ob tem času k večerji in je mnogo tega navezanega na gostilne.
Dopisi.
Že pred letom sem v nekem članku omenil razmere gostilničarjev vasi Trojane. Izgovor, da nimate prostora se ni obelodanil v listu (bil v št. 5. 1920 priobčen. Uredil.) Jaz naivnež sem mislil, da se bodo naši vladni poklicanci in veljaki vendar pobrigali za nepostavnosti na račun davkoplačevalcev.
Popišem vam zadevo ponovno: Vas Trojane šteje pri vsej hribovitosti — ne-prometnosti 11 (enajst) hišnih številk, v katerih sta bili že pred vojno 2 konces. gostilni. Koj po razsulu Avstrije se je povrnil nadebuden mladenič in osrečil nas Trojančane najpreje z vinotočem črez ulico, potem še z gostilno, ki je v neposredni bližini obeh starih gostilničarjev v hiši orožniške postaje. Nam se je drzna protipostavnost neverjetna zdela, a slutili smo, da pojde s presikavo težka, kajti
S
vedeli smo, da mu gre županstvo in orož-ništvo na roko. Petkrat se ga je sices brez uspeha naznanilo. Trikrat direktno deželni vladi, toda preiskava je bila izročena orož. komandirju, ki je bil fantu naklonjen. Novak je dobil celo gostilniško koncesijo po § 18 gost. reda za 1 leto, do 1. svečana 1921. Neverjetno pa je, da jo je dobil brez strokovne najmanjše pred-izobrazbe, brez posestva in prevažnih lokalnih razmer. Opravičeno se ponaša s pregovorom: »Korajža velja!« Sigurno je gospoda glavarja pošteno navlekel z nizkimi cenami. Danes prodaja vino na debelo po 21—24 kron, v gostilni ga toči po 28 K. Gorje nam gostilničarjem, če bomo trpeli take protipostavneže v svojih zdravih vrstah. Nad sto let ima moj rod gostilno, zato pod nikakimi pogoji ne gre, da bi nas mladeniči šikanirali s svojimi nepostavnostmi. Našim občinskim odbornikom pa svetujem, naj se za dnevno poštno zvezo na Lukovico bolj odločno potegujejo, potem je šele umestno računati na promet in gostilno.
Gospod urednik, prosim, da nam pojasnite v vašem listu, ali še obstoje postave tudi za orožniške postaje in županstva, ki tako brezvestno nastopajo proti poštenim davkoplačevalcem, ker tudi nam ne kaže za naprej pokoriti se po nepotrebnem zakoniku obrta, ker so naši orožniki in županstvo slepi za enega, bodo morali biti tudi za nas.
Vinski trg.
Iz Veršeca poročajo, da je v okolišu Veršeca in Bele cerkve le še kakih 40% lanskega pridelka v rokah producentov. Temna otelo vina notirajo danes 18 do 20 kron za 1 liter in se ga mnogo izvozi v Staro Srbijo. 11% bela vina veljajo 1200 kron hi. V Beli cerkvi zahtevajo za 10% belo vino 1050 K za hi. Pričakuje se, da bodo vse zaloge pokupljene v Jugoslaviji sami. V Temeškutašu ni več mnogo blaga v zalogah, vse vino od tukaj se je Izvozilo ponajveč v Zagreb in Ljubljano. Iz Štajerske, marborskega okrožja poročajo o ugodnih vremenskih pojavih, tako da se vegetacija lepo razvija. O vinski kupčiji pa se zatrjuje, da je le bolj mlačna in se ne izvaža tako živahno kakor popreje, Splošno trdijo, da je vinotržstvo tamkaj v krizi, iz katere ne more ven, kajti carina in druge izvozne okolnosti so neugodne, k temu pa še slaba valuta, kar vse meri na to, da bodo mnoge dolgo obstoječe vinske trgovine svoje obrate opustile ali vsaj zdatno zmanjšale. Nemške tvrdke se izseljujejo v Avstrijo v nadi, da jim bo tam šlo gladkeje. Glede vinskih cen se mora reči, da se kljub slabemu eksportu še dobro drže. Letnik 1920, ki je najbolj priljubljen zadnjih’ letnikov se tudi najboljše plačuje, t. j. a 20 in 24 K za liter. Letniki 1918. in 1919. so slabejši in se težko oddajajo. Take se nudi celo od 12 do 14 K. Ker je bilo lansko leto zelo oblagoslovljeno s sadjem, Je tudi sadnega mošta obilo dobiti. Cena mu
O
5 do 7 K za liter, ter je povpraševanje za njim precej živahno, ker bo v poleten-skem času drago vino kot pijača dobro nadomestoval. Z Dolenjskega poročajo, da je trta dobro prezimila, delo v vinogradih je vobče že dokončano, tožbe so
o	neznosno dragih delavcih, katerih je vkljub dobri plači težko dobiti. Vinske zaloge se le počasi izpečavajo in gredo cene pri slabejšem blagu nekoliko nazaj. Iz Banata dohajajo vestl^ da je ministrstvo določilo vinskim producentom novi davek in sicer 42 K za hi, katerega pa bo seveda plačal le konzument in se bo štelo to kot užitninski davek za tiste kraje. Splošno je obstojala v Jugoslaviji pri vi-norejcih nekaj časa bojazen o konkurenci inozemskih pridelkov z uvozom vina iz Italije, vendar pa je ta bojazen pojenjala vsled valutnih vzrokov In visokih tovornih stroškov ter sedaj obstoječe import-ne nemožnosti. V Trstu notirajo za bela 9—11% vina 14 lir, za 12— 15% vina 16 lit za hi stopinjo, tedaj za 11% vino 154 lir za hi.
Razno.
Bojkot piva v Sarajevu končan. Sarajevski gostilničarji in kavarnarji so sklenili, da ne bodo prodajali piva, če se ne ukine samovoljno povišanje cen temu predmetu. Ker so sedaj določene nove cene, po katerih stane en vrče* piva 7 K, je bojkot ukinjen.
Kronske novčanlce po 1, 2 In 10 K ostanejo v veljavi le še do 31. t. in. Generalni inšpektorat ministrstva za jinance je izdal finančnim ravnateljstvom, ki imajo v svojih področjih 1, 2 in 10 kronske novčanice še sedaj v prometu, da podaljšajo rok zamenjave teh novčanic od 15. do 31. maja. Po preteku tega roka jih bo ministrstvo za finance razglasilo za neveljavne.
Izplačevanje 20odstotnega odbitka pri bankovcih do 1000 K. 20odstotni odbitek pri bankovcih do 1000 kron, se bo izplačeval tekom maja pri zavodih, kjer je bil odbitek izvršen. Za odbitke pri vsotah, ki presegajo 1000 kron, se bodo izdajale državne zadolžnice.
Organizacija hotelirjev, kavamarjev, gostilničarjev in krčmarjev v Dubrovniku v Dalmaciji nas obvešča, da je izposlovala od tamošnje mestne občine, da je prenehalo pobiranje občinske takse za tujce In popotnike in je s tem bivanje tujcem znatno olajšano. Ako se upošteva, da je mesto Dubrovnik kot zdravilišče na slovečem glasu in radi tega od raznega občinstva in tujcev številno obiskovano, je ta, potom organizacije pridobljena udobnost precejšnje važnosti. Obenem naznanjajo tudi tamošnji tqyariši, da je z ozirom na prebivanje v tem kraju gostilni-čarstvo in hotelirstvo oskrbljeno z vsako udobnostjo in komfortom. Informacije daje rade volje gori navedena organizacija.
Razglas.
Ker se pijančevanje vzlic strogim protialkoholnim odredbam nadaljuje, opozarja policijsko ravnateljstvo občinstvo, da bo odslej zoper vsacega zasačenega pijanca kar najstrožje policijsko kazensko postopalo v smislu ministrske na-redbe z dne 13. novembra 1919. kakor tudi po naredbi z dne 24. aprila 1854. Vsak aretirani pijanec brez razlike stanu se bo pridržal najprej v policijskih zaporih in se bo zaslišal šele popolnoma trezen. Pijanci, ki bodo aretirani zvečer ali ponoči, ostanejo čez noč v policijskih zaporih.
Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 24. aprila 1921.
Vabilo.
II pffidelii, 21 mala 1921. ob 10. ut: dop.
v gostilni Gruber v Kočevju
ustonoono zborovanje
gostilničarske zadruge.
Prav mnogobrojno udeležbo pričakuje
pripravljalni odbor.
Jedilno orodje, košarice za Jedilno orodje, zobotrebce, tase Itd.
priporoča
trgovina z galanterijo in drobnarijo Baloh & Rosina
MARIBOR, Grajski trg 3.
Kompletna
wMi naprava
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35.
Jemei Stele.
:: LJUBLJANA, Sp- SiSka ::
priporoča svojo zalogo najboljših
domačih vin
po zmernih cenah.
Mu obrisati!
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
BALOH t ROSIKA
MARIBOR, Grajski trg 3. Koncertna kavarna JilLRar
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
KONCERT
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda*'.
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gafč „Balkan“.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Z a obilen obisk ae priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Pristno
lastnega pridelka nudi
AVORIN TOMBAH
St. Vid pri Ptuju
Poceni
nova dvokolesa, različne pnevmatike, tudi za otroške vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni
pri' F. Bntjelii, LiuMlono,? 2?
Sprejemajo se v popravo dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. Mehanična delavnica : Karlovška cesta št. 4.
ULJI srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po posti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana, Slovenija.
Prva jugoslovanska prometna pisarna
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 3,1.
Reklamacije? revizija tovornih listov« trgovska Špedicija :: in gospodarski::  promet.-------
m
8
m
Naznanilo!
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvorll gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
Delniško pivovarna		
	Laško	
	priporoia svoje	
	marčno,	
	dvojno	
	marčno	
	in temno	
	porter	
	: pivo :	
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
Vino, n in
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. LfuMgana.
V: VIN© -A
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
5
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino* in cltronov sak, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: iagodowec, nektar, kristalno oitronado, jabol-čnl biser.
j j Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Ekstrakt
za
k
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja —-.  se	od 5 kg naprej po K 10-— kilogram. =======
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi štev. 1274/0.
(^Raznovrstno
rudninsko vodo
m
“p
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vodo In ftpeoerljska veletrgovina- k
fo ~ .................
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulflt. —Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino
1	Vinsko	kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. .
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
----------------  Ljubljana,	Zidovska ulica 1.	—...... —
Z vfcmi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Lfubljpna, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste.
■kbobbi Valaoražarna za kavo a elektrlsnlm obratom. ;—;  =	asa	—e	Zaloga	mineralnih	“"H	-.........
I
Zaloga stekla, ponelana In mtllik
Fr.Kollmann
v £jnbljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbl jj^ Izdatno znižane cene.
* Baicc 4
m
si
t
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Mazilo zoper »Srbečico1* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczg, Ljubljana.
I Vinska trgovine In restavracija °
: Peter Stepic ■
m
ta
Spodnja Sla Stev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
ra
H
t x xxxxxixmxxxxxxxxxxxx
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
WinrYfxxxxxxjxxxxitiTxxxTYTnM
N
N
N
[M
H
H
N
N
H
M
H
M
N
S O D E
V
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
 	vse solidna in trpežna izdelava.   —.......
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. ^ rzz: Zaloga sodov ter sodarskega lesa.
k
Franjo Repič
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica St. 18
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
$3 na zajutrk.
m
&
»
F
m
&
m
F
m
m
m
m
m
I Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
nNiiii
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, :.......- z dežele 1 K. ■ ■
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
■ajvetija slovenska hranilnica
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
ji imela koncem leti 1918 vlog . . K 80,000.000'— rezervnega zaklada........... 2.500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje Ima vpeljane lične —— domače hranilnike. ———
Hranilnica je pupisi larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
f podpinnje trgovcev in obrtnikov ima nstenovljeno
Kreditno druitvo.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oin Iz dolenjskih, hroatsklh In štajerskih obiskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
“ brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc Melju na Bregu
pošta Borovnica, Kranjsko.
f Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
I	.	(Spodnja	Šiška)
I	priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
L marčno, dvojno marčno in izvozno R| pivo v sodčkih in steklenicah
Dobč se tndl tropino In sladno cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarna".