Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933 34 Havajska roža Premijera 21. oktobra 1933 IZHAJA ŽA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: H. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE nafugodnej še v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 OPERA ŠTEVILKA 5 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI zhaja za vsako premijero Premijera 21. oktobra 1933 Paul Abraham: »Havajska roža“ Predlansko sezono smo uprizorili Abrahamovo »Viktorija in njen huzgr«, letos ji sledi »Havajska roža«, ki ne prinaša z ozirom na »Viktorijo« v bistvu ničesar novega. Ta opereta je delana po preizkušenem vzorcu prve, le da so »šlagerji« in dejanje operete drugi. Abraham je vzel modni plesni ritem, ga prepojil s cigansko krvjo ter ga natrosil v svoje delo, ki ima namen nuditi povprečni publiki to, česar si sama želi. Operete Abrahamovega kova nimajo z operetami Johanna Straussa, Nedbala ali Leharja dosti skupnega. Pri zadnjih je treba upoštevati neko umetniško namero in vsebinsko globljo invencijo, pri Abrahamu pa čutimo špekulacijo in izkoriščanje konjunkture. Lebar, Nedbal in Strauss so ostali po decenijah še sveži, Abrahamova sorta pa ovene že po kratkem času. Krivično hi bilo obsoditi Abrahama za njegovo delo; graje vreden je čas, / ljudje in razmere v katerih se rodijo take stvari in jih negujejo, plačujejo ter zahtevajo. Po toliko in toliko letih, ko se bo duševni obraz »zboljšal«, bo prav zanimiv psihološki prerez povojne dobe in vseh posledic v umetnosti in življenju sploh: naši potomci se bodo čudili, da je moralo priti na pomoč zamorsko pleme, ki nas je tolažilo z morfijevimi injekcijami. »Jazz« ni samo bolezen, temveč tudi epidemija. Prišel je iz Amerike v Anglijo in Francijo od tod po vsej ostali Evropi. V nekem času bo izginil kakor je prišel. Zameriti ne smemo nikomur, če je bil po njem inficiran. Sedaj je tu že toliko let, da ga poznejši glasbeni zgodovinarji ne bodo mogli več prezreti. Postal je sestavni del evropske civilizacije. Abraham, Stolz in sodrugi kujejo iz njega kapital, ker dobro vedo, da je današnji svet radodaren za to vrsto umetnost«. Iz istega vzroka uprizarjajo takšna dela tudi gledališča, ki živijo v krizah in težavah, ker današnji svet ni radodaren za višje vrednote. Operete kakor »Viktorija«, »Havajska roža, »Vražji jezdec« in^ podobne so žal postale potrebno zlo, vsaj za resna gledališča. Najboljše gnojilo za to zlo pa je tonfilm, kot ekspozitura tujega, nesorodnega okusa, ki pa je prešel v naš okus kakor tobačni vonj v obleko kadilca. 1 Prvotna oblika operete je bila v marsičem različna od današnje. Imela je pridevek »ljudska opera« in njen namen je bil čistejši kakor pri sodobnih operetah. Današnje operete so po večini kič in »šund«, izgotovljene z neko rafinirano tehniko in s stokrat preizkušenimi sredstvi. Pri nas uspeva posebno dobro dunajski tip operete. Abraham izdeluje to vrsto operet in kakor vidimo z velikim uspehom in vso brihtnostjo, ki je potrebna, da je prišel vštric svojemu rojaku Kalmanu, Leharju, Granichstad-tenu in sorodnim zvezdnikom. Od vseh tu imenovanih je Lehar največji in še vedno najbolj častno zastopa dunajski tip operete. Njegova »Dežela smehljaja«, »Frasquita ali »Lep je ta svet« so okusnejše in uspešnejše, čeprav ne nabija kanonov največjega kalibra. Opereta je očitno v dekadenci. Veriga: Strauss, Nedbal — Lehar — Kalman — Abraham nam to trditev jasno dokazuje. Priti mora do njene renesanse; »jazz« ji ni prilil toliko sveže krvi, da bi ji dal za dolgo časa novih življenskih virov. Špekulacija očitno prevladuje, umetniška volja pa je stopila v rezervo — to so glavni vzroki njene dekadence. Herbert Connor, berlinski kritik, piše v svojem članku: »Predpogoj za secesijo operete je v tem, da se skladatelji in libretisti oprostijo vseh vplivov okuženega in razpadajočga rokodelskega prometa. Pisatelj teksta naj se spet nauči poslušati glas ljudstva in naj se odvrne od velikomestne, dekadentne visoke družbe. Skladatelj naj se nauči obvladati svoje rokodelstvo, emancipirati se mora od šlagerske industrije in pozabiti nekoliko na*tantijeme. Prav gotovo si bo potem česa domislil. V splošnem ne sme imeti častihlepja, da bo pisal same »svetovne uspehe«. Današnji čas bo zrel za secesijo operete šele tedaj, ko dobi smisel za večne in splošne človeške resnice .. . Opereta je kakor njena velika sestra opera: odsev in zrcalo življenja. Da je doživela tako velik padec, da je v »dunajski opereti« postala degenerirani družbi predmet užitka ni njena krivda, temveč krivda tega časa. Ideja operete kot ljudske spevoigre ali časovne satirične igre ostane v tem razvoju nedotaknjena.« * Paul Abraham je prav kakor Lehar začel z resno glasbo, nato pa presedlal k opereti in pri njej ostal, ko je doživel z njo svetovni uspeh. Abraham je študiral glasbo v Budimpešti in na tamošnjem konservatoriju diplomiral. Udejstvoval se je v začetku kot dirigent in skladatelj resnega žanra. Napisal je več godalnih kvartetov, koncert za čelo in simfonične pesmi. Pred desetimi leti je bil s svojo orkestralno suito na sporedu mednarodnega glasbenega festivala v Salzburgu. Prvi večji uspeh je imel z glasbo v tonfilmu »Melodija srca«, »Viktorija in njen hu-zar« pa mu je prinesla sloves najuspešnejšega sodobnega operetnega skladatelja. Njegova druga opereta je bila »Havajska roža«, tej je slediia »Ples v Savoju«. Poleg teh operet je v krat- 2 kem času napisal glasbo za več tonfilmskih operet, ki so vse dosegle svoj cilj. Njegovi kupleti, pesmi in plesi imajo »šlagerske« lastnosti, ki jih odlikuje posebno sočna in erotična instrumenta-cija, rutina in sigurna roka v odrskih situacijah. »Havajska roža« bo prav gotovo uspela na našem odru, kakor je že na drugih številnih operetnih odrih in prinesla tisti uspeli, v čigar namen se bo izvajala. Slovenski javnosti! Obstoj Narodnega gledališča v Ljubljani je resno ogrožen. Pred tem dejstvom ni mogoče več zapirati oči. V kruti neizprosnosti stoji pred nami. Vsa prizadevanja podpisane uprave v Beogradu in v Ljubljani za zvišanje subvencij in podpor so ostala doslej brez uspeha. Članstvo že dolgo ne prejema redno svojih mesečnih plač; kljub temu dela z vnemo in vztraja v disciplini, ker se zaveda, da je samo še v njegovem delu rešitev. In vendar kljub vsemu požrtvovalnemu naporu dohodki od predstav še ne zadoščajo, da bi se poravnali zaostanki na plačah in bi se finance uravnovesile. Ker so osebni in materijalni izdatki skrčeni do skrajnih meja, bi bili v tej smeri kakršnikoli ukrepi izključeni. Zato se je uprava odločila po temeljitem posvetovanju z režiserskim in kapelniškim kolegijem, da reorganizira gledališko delo in upreže vse razpoložljive moči, da pomnoži produkcijo in dvigne poset gledališča in s tem tudi dohodke. Tako bo priključila sedanjemu repertoarnemu načrtu, ki ga hoče kljub vsemu v polni < meri izvesti, še vrsto drugih del, ki obetajo po svoji snovi večji odziv občinstva in s tem zvišan pritok dohodkov. Odziv našega stalnega občinstva, to je abonentov, je bil za letošnjo sezono nad vse pričakovanje zadovoljiv. Zato bo tudi uprava s svoje strani skrbela, da bo temu zaupanju primerno zadostila. Zdaj se obračamo samo še na vse tiste, ki niso abonirani, ki pa si žele vedrejšega, zabavnejšega repertoarja, da se odzovejo našemu vabilu k ljudskim in izven abonentskim prireditvam. * Uprava Narodnega gledališča je naslovila na slovensko javnost pričujoči oglas. Narekovala ji ga je materielna stiska in nujnost, da obdrži naši kulturi pomembno inštitucijo pri življenju. Uprava gledališča se dobro zaveda svoje naloge, vendar bo vsled razmer prisiljena delati kompromise in koncesije na račun čiste umetnosti, samo da pripelje gledališče neokrnjeno in vsaj v današnji obliki iz teh težkih časov v boljše. (Opomba uredn.) <&> 1. 3 Legende v veselih vižah Wagner je šel nekoč mimo berača, ki je ravnokar igral na svoji lajni koračnico iz Tannhauserja. »Počasi prijatelj«, ga nagovori Wagner, »Vi igrate to prehitro!« »Odkod pa veste to?«, ga zavrne berač. Wagner mu pove, da stoji pred njim sam avtor te skladbe, mu stisne v roko par grošev in hoče oditi. »A tako ste torej zložili to stvar; potem boste imeli že prav!« Od tega dne dalje je berač igral na svoji lajni koračnico iz Tannhauserja v pravilnem tempu. Na njegovi lajni je nosil odslej tablico z napisom: »Wagnerjev učenec.« * Nekoč je obiskal založnika Ricordija mlad skladatelj in mu prinesel na ogled pesmico. Ricordi je pesmico pregledal in rekel: »Žal, pesmi ne morem založiti!« »Zakaj pa ne,« ga vpraša ves osupel mladi muzin sin. »Nobena dama ne bo pela pesmi, ki začne s tekstom: »Ko sem bila še mlada.« Mladenič je razočaran odšel; bil je Puccini! * Znameniti holandski dirigent Willem Mengelberg, vodja Koncertgebouvv orkestra, se je moral v prvih letih svojega delovanja boriti s teškimi neprilikami. Godbeniki so bili slabo plačani in neprenehoma ogroženi v boju za obstanek. Nekega dne sreča Mengelberg na cesti svojega violinista, ki je bil zelo elegantno oblečen. »Vam se godi še precej dobro,« ga nagovori dirigent, violinist pa mu resno odvrne: »Ampak mojster, vi nimate pojma, kako težko je živeti s tako majhno plačo!« »In to pravite vi?« ga zavrne Mengelberg in ga spomni elegantne obleke. »Da, gospod ravnatelj, brez postranskih zaslužkov, bi mi to ne bilo mogoče. Zjutraj od 9. do 12. ure imam orkestrske skušnje, od 12. do 2. ure prodajam časopise, od 2. do 5. ure sem tolmač v nekem hotelu in vodim Amerikance na izprehod, od 5. do 8. ure sem knjigovodja pri nekem trgovcu zelenjave, ob 8. uri igram pri vašem koncertu in ob 11. uri nastopam službo nočnega vratarja v American-hotelu. Tako si naberem denarja, da sploh lahko živim!« Na Mengelbergovo vprašanje, ke-daj pa prav za prav spi, je violinist odgovoril: »Zjutraj pri orkestrskih skušnjah!« 0^0 Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAHI PI/UO cAuuru«o 'URAN' v 1 katera osvaja, očara 3 smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejSa cvetlica, s katero more mati priroda obdariti Ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami : nasprotno, tisto je pokončavanjc prave lepote. Lepota rabi pravih sečnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mliično vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga disi kipeče zdravje, ampak ta‘edinstveni preparat naredi kožo baržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegliiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Havajska roža Opereta v treh dejanjih. Spisali: Alfred Griinbaum, dr. Fi*kohner-Beda in Emmerieli Foldcs. Uglasbil Pavel Abraham. Prozo prevel Ivaii^ar> kuplete S. Osterc. Dirigent: dr. D. Švara. Scenograf' tiljaniščev. Režiser: B. Kreft. Kcreogf-• Golovin. Laya, havajska princesa...................Š. Poličeva Princ Lilo-Taro...........................J- Gostič Kanako Hilo, Havajec................... . M. Simončič Reginald Harald Stone, kapitan ameriške mornarice...............................S. Magolič Lloyd Harrison, havajski amer. guverner D. Zupan John Buffy, njegov tajnik...................J. Rus Bessie Worthington, njegova nečakinja . N. Španova Raka, mlada Havajka.........................V. Smerkoljeva . . . . B. Peček Susanne Provence, njegova sopevka . . Š. Poličeva Perroquet, plačilni natakar...............F. Jelnikar Kaluna, star Havajec......................M. Rus Chun-Chun, kitajski sluga.................M. Škabar Poročnik Sunny Hill.......................F. Jelnikar Kadet Bobbie Flips........................F. Kiirbos Lilian, mlada dama........................p. Jeromova Mlada Laya................................A. Drenovec Mali Taro.................................Mauser ml. Jim Boy, sloviti jazz-pevec .... Kadetje, mornariški častniki, gospodje ^arne v družbi, havajski pevci in plesalke. Prvo dejanje se vrši pred vilo ameriškega guvernerja v Ho' v kitajskem ' Blagajna se odpre ob pol 20. Parter: Sedeži 1. vrste II. - III. vrste . IV.-VI. . . VII.-IX. . . X. „ XI. Lola Lože v parterja . . „ 1. reda 1-5 . . 6-9 . . Predpisana taksa za pen VSTOPNICE se dobivale v predprodaji pri gledalllkl bla Drugo dejanje v honolulski kraljevi palači. Tretje dejanje ^ Monte Carlu. Za< k Ob 20. Konec ob 23. . . Din 42'— Dodatni ložni aede' ,?*fterjn Din 22- Galerija: Sedeži I. vrste . Din 14’ • » 37- * »“edu tf 27- „ II. , „ 13- . . . 33-. . . 28-- 1* • 27-- .. III. „ . . • 13- . 26'— II. * 23 — „ IV . .. 10- . . „ 26*-• ■ * 140'— . . „ 140'— III. * I. n Ilci balkon » 18-- 20-- v »» * • »» • • Stojišče . . . 10' . .. 3- . . ‘ . 160'— 11. * » » 10'- Dijaško stojišče • . 7- O je vračunana v cenah opernem gledaliHu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure or/uo RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 '/2 ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu In življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 4 * 'i ’’H-' ; ]B|l|PgPr Vsak mesec komaj pričaka Pošljite mi eno številko Vaše revije brezplačno na ogled. Bival da prejme svoj list „Žena in dom". Saj ima tako rada lepe povesti, zabavne črtice, in toliko koristnega se nauči iz „Žene in doma“. Perilo in obleke po krojih „Zene in doma“ si sama napravi. Svojo sobo si je olepša'a z vzorci ročnih del, ki jih je dobila v „Ženi in domu". In potem vsi ti številni poučni članki o vzgoji, o ženskem po-kretu, o službah, o zakonu, o možeh, o otrocih, o potovanjih, o gospodinjstvu, o kuhi, o rožah, o 1 šivanju, o modi, ji dajo toliko ^ lepega razvedrila Potem še uganke. Pa vse to za 18 dinarjev na četrt leta. Ali je mogoče, da Vi še niste naročeni na „Ženo in dom" ? Odrežite spodnji del tega lista! Odreži! Uprava revije „Žena in dom“ Ljubljana, Dalmatinova ulica 10*3 Zadnja pošta: