Št./№ 2 Februar/Febbraio '98 letnik/anno VIII * Takole so se zapodili kurenti po elipsi Tartinijevega trga v petek, 13. februarja in oznanili svetu in Piranu, da vstopamo v pustni čas. Najbrž jim je bilo kar vroče pod debelimi kožuhi in rogatimi pokrivali, nevajenim morskega zraka. * Na piranski glasbeni šoli - točneje v godbenem domu - so na pustno soboto pripravili violinski nastop mladih glasbenikov - v maskah. Violinistka Emina je svojo skladbico odigrala v, kot se za tak nastop tudi spodobi, kostumu a' la Mozart. * Teden dni po obisku ptujskih kurentov se je 20. februarja v Portorožu začel 5. pustni festival z ustoličenjem pustnega admirala in s pustnimi likovnimi delavnicami na tržnici "Kaštel" Na sliki levo lahko med otroki prepoznate (še) nenašemljeno predsednico portoroškega turističnega društva, Andrejo Humar Fatorič, ki ima tako rekoč vse zasluge, da se je pust v Portorožu obdržal. * Slovenija gre v Evropo! Na sliko smo ujeli del skupinske maske, ki so ji na sobotnem pustnem plesu v Grand hotelu Metropol prisodili 1. mesto. Metropolov pust je bil dobro obiskan; k dobremu vzdušju pa je prispevala tudi pevka Lidija Percan. Prijetno in (pre)polno je bilo nekaj po polnoči tudi v portoroškem pubu - pizzeriji Pergola, kjer so nagrado za skupinsko masko prejeli Egipčani iz Šareda, katerim je to malo prej spodletelo na Metropolovem plesu. AcQua Relax Center V prenovljenem bazenu hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo 10% popust pri naslednjih storitvah: FINSKA IN TURŠKA SAVNA * ROČNA MASAŽA * AROMATERAI4JA * Ml IKOI'OI KI SOK I ROČNA LIMFNA DRENAŽA * PRESOTERAPUA * Tlll-na KITAJSKA MASAŽA * SOLARU Gk»i »vo Člani fitnesa imajo ugoden popust pri vseh storitvah. PORTORO? Informacije in rezervacije: 746-9SO int. 2772 M. Kalapćiev, s.p. PRAZNIK ŠAVRINK Mrak se je spuščal na zemljo piransko, ko sem počasi grabil v hrib proti Svetemu Petru. Luči žarometov so risale silhuete oljk stoječih ob poti, v komaj zaznavnih srebrno zelenih odtenkih in za hip se mi je zazdelo, da stoje ob poti utrujene, a srečne Šavrinke vseh generacij v nekakšnem svečanem špalirju za vse, ki so nocoj namenjeni na njih praznovanje. Da pridejo tudi veliki, sta s svojo prisotnostjo dala vedeti dva pražnje opravljena občinska redarja, ki sta uradovala na parkirišču. Nabito polna dvorana, da sem se utaboril kar med vrati. Začelo se je s podelitvijo občinske plakete iz županovih rok in potem je sledil program, ki bi držal ljudi v in pred dvorano do zore. Pa ne samo na vasi, tudi v vseh še s človečnostjo prežetih krajih. Folklorna skupina Sloga, Savrinke...Pesem Šavrink je napolnila srca in jih uglasila v neskončnost. Program se je odvijal in niti za trenutek niso "Slogaši" izgubili stika z občinstvom. Folklora, petje, skratka veselje cele fare, kot je navrgel župan, veselje za tiste iz mesta in vasi. Predstava ljudi, ki vedo, kaj delajo in kako počivati. Na vasi še vedno živi sloga in ponos, poleg vseh drugih lastnosti naše demokracije. Mi iz mesta bi lahko večkrat stopili do vasi in oplemenitili svojo "okajeno" dušo s svežim zrakom, kozarcem domačega in klepetom. Na vasi življenje še vedno vre, kot vre narava okoli nje. Ob spoštovanju vsega, najbolj pa samega sebe, je moč iskrene kulture naših ljudi, tudi moč uspeha naših Šavrink. Mi iz mesta imamo glasbeno šolo in cel kup dejavnosti. Svojih otrok skoraj ne vidimo, še manj pa njih delo. Pa bi ga lahko? Seveda, sredi našega starega Pirana bi lahko gledali naše otroke in tete Šavrinke, pa še kaj. Nam so dvorano zaprli. Malo me je zaneslo in prosim, oprostite mi. Toda ob vašem prazniku in ob vaših uspehih, sem slavil naš poraz, zaradi uničevalne sile politične neumnosti. Bravo Šavrinke! Bravo Sloga! Bravo Sveti Peter! Hvaležen sem Ivani Bažec, Ani Bažec, Ani Marinac, Nerini Špeh, Ani Vuk, Ani Prodan, Danijeli Prodan, Anamariji Grižon, Viktoriji Grižon, Ani Grižon, Jelki Grižon in vodji Šavrink Nadji Grbac. Petnajst let neutrudnega dela je za vami in trma Šavrink slavi. Dovolite, da delim vašo srečo. Narečna govorica vasi Sveti Peter še vedno zveni v ušesih, ko jo zapuščam. Zavita v temo gričevja oljk in trt, ostaja počasi za menoj. Končalo se bo s slavjem in petjem pozno v noč in prav je tako. Praznujte, to ste si tudi zaslužili. Srečno Sveti Peter, srečno pupe! Rudi Mraz * Letošnja portoroška pustna povorka je bila za spoznanje skromnejša od prejšnjih, pa tudi manj obiskovalcev je pritegnila. Morda bo portoroškemu pustu pomagal sveti Jurij, ki se je na štiripasovnici spopadal s strašnim tresočim in grmečim se zmajem. Kakorkoli, portoroškim turističnim gospodarstvenikom gre denar za organiziranje pusta vse težje iz rok. Mogoče pa bilo treba nekoliko tudi prevetriti koncept pusta v Portorožu. * Povorka je krenila na tržnico "Kastel", kjer se je odvijal osrednji program. * Sveti Jurij, pomagaj nam premagati zlo... * Zima in pomlad... Šavrinke letos praznujejo svojo 15. letnico. MI MED čestitamo, zahva * Pevska skupina "ŠAVRINKE" se zahvaljuje pokroviteljem njihovega praznovanja 15. obletnice in osrednje proslave ob Slovenskem kulturnem dnevu, ki je bila 6. februarja v Svetem Petru, in sicer; Občini Piran, igralnici Casino' Portorož, Banki Koper, podjetju Finali Portorož, Turističnemu podjetju Portorož, Marini Portorož, Kras, Klavnici Sečovlje, Zavarovalnici Slovenica Koper, Ansamblu Istrski vinogradniki, podjetju Vino Koper, Hotelom Bernardin Portorož, Drogi Portorož, Šumi-ju Gorenjka, Hotelom Palace Portorožt Kulturnemu društvu "Sloga", sekciji "Saltin" Sv. Peter, Krki Zdravilišče Strunjan, Nevar-ju 3 Koper, Interevropl Koper, Emoni Obala Koper, Trixiit-u Koper, lris-u Koper, javnemu podjetju „Okolje Piran, Agrariji Koper, Monteki Šmarje. Zahvaljuje se še podjetju Mignon d.o.o. Portorož za slastno torto, podjetju Cvet d.o.o, za cvetne aranžmaje m ansamblu Istrski vinogradniki, kateri je poskrbel za sproščen večer ob glasbi in plesu. Šavrinke se zahvaljujejo za finančne prispevke Gostilni Adriano, Mizarstvu Grbac, Zidarstvu Špeh Vili, Vojvodi Dejanu, Kranjc Francu, Peroši Armandu, dr. ing. Vojku Petru - vsi iz Sv. Petra, Prib-ac Angelu in Padne in vsem krajanom Sv. Petra, ki so po svojih močeh prispevali k izvedbi prireditve. PEVSKA SKUPINA "ŠAVRINKE" * Iskreno se zahvaljujem gospe Majdi del Giusto in gospodu Ivanu Siliču za izkazano pomoč pri iskanju publikacij o naši obali in Sloveniji, ki sem jih potreboval za znance iz ZDA in Velike Britanije. Želim si le, da bi bilo čimveč takih delavcev, ki so prepričani v turistično usmerjenost tega okolja in so za to pripravljeni tudi kaj storiti. Hvala! Z. Kribel, Seča * Vse najboljše našemu tatu Borisu LEBAN, ki je praznoval 6.2. in naši mami Gracijeli LEBAN, ki je praznovala 14.2., za Valentinovo. Še enkrat iskrene čestitke -sinova Borut in Valdi s Tino. * Moji dragi mami BISERKI, ki ima konec februarja rojstni dan, želim vse najboljše, polno zdravja in sreče. Zahvaljujem se ji, da je tako dobra mama. Hčerka Mateja * Vse najboljše za rojstni dan naši zvesti sodelavki Valentini KLEMŠE, ki bo nazdravila 12. marca. Nazdravljamo ji tudi Por-torožanovci z željo, da bi še naprej ostala naša sodelavka. Valentini seveda iz srca čestitajo tudi njene neutrudne sodelavke -prostovoljke in sodelavci - prostovoljci pri Rdečem križu. * Prostovoljke in prostovoljki Rdečega križa za rojstni dan čestitajo še svojima SEBOJ ijujemo, voščimo sotrudnicama Aci SEMIČ iz Strunjana in Rozi RAŽEM iz Pirana. Pa da se še dolgo ne bi utrudili... * Vse najboljše za rpj§tni dan, ki ga slavi 3. marca, Magdi GRAŠIC - od prijateljic, * Iskrene čestitke „za rojstni dan (14. marca) Katji JELERČIČ iz Pirana - od mame in sestre. * Vse najboljše za rojstni dan (23, februarja) Majdi BRAGHIERI iz Portoroža - z veliko ljubezni od vse njene družine. Edini članici Sveta KS Portorož iz srca čestita preostalih osem članov. * V družini BARRILE je februarja praznično, saj 12. februarja svoj rojstni dan praznuje Anja BARRILE, nekaj kasneje - 24. februarja - pa še Vincenzo BARRILE. Obema najiskrenejše čestitke od vseh njunih domačih. * Sinceri auguri a Maria ČADEŽ per il compleanno, che io festeggia il 13 febbraio - dal gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italiani di Pirano. * Maximilian e Tea STIPANOV fes-teggiano il loro compleanno rispettivamente il 26 febbraio ed ii 9 maržo - si ricordano di loro con affetto i famigliari. * Auguri di un buon compleanno (8 maržo) a Darinka SVETTINI: dalla famiglia, dagli amici e particolarmente dal nipotino Maffia. * Auguri a Marjan DETONI per il suo compleanno (23 febbraio) - da tutta la numerosa famiglia. * Rada bi se zahvalila vsem mojim sodelavkam: Franki, Ondini, Veri, Loreni in Leonori, vaditeljema Zoranu in Robertu ter medicinskemu tehniku Mitji za nesebično pomoč pri delu z otroki. Brez njihove pomoči ne bi uresničili še enega uspešnega zimovanja otrok lucijskega vrtca Morje. Hvala tudi staršem za zaupanje. Drugo leto pa spet na sneg! Vodja zimovanja v vrtcu MORJE, Lucija vzgojiteljica Nevenka Plank * Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna. PORTOROŽANOVI MALI OGLASI O Ugodno prodam avto Hyundai Pony 1,3 GLS, opremljen, dobro vzdrževan, garažiran, letnik 1991, metalne sive barve. Pokličite na tel. 73-209. O Malo rabljeno rotacijsko kosilnico GORENJE-MUTA 3,5 HP zelo ugodno prodam. Tel.: 73-066, od 20. do 21. ure. Ogled kosilnice je možen po predhodnem dogovoru. O NUJNO PRODAM orodje in opremo za izdelovanje kovinskih ježkov (za ikebane). Cena po dogovoru. Tel.: 645-726. O MIZARSTVO KLARIČ, s.p. opravlja montažo in servis pohištva na terenu. Tel.: 645-726, med 8-12 in 15-19 uro. O VEŽEM diplomske naloge in revije. Tel.: 275-676, od 20. do 21. ure. O Za PARKETARSKE usluge pokličite v Piran. Tel.: 741-265. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. IŠČEM DOBREGA PRIJATELJA IN NOVI DOM V obalnem Zavetišču za zavržene in brezdomne živali v Kopru čakajo hrepeneč na posvojitev številni brezdo-mi psi, ki želijo človekove naklonjenosti in ljubezni ter novega doma. Če torej iščete dobrega prijatelja in zvestega psa in če ste pripravljeni postati njegov vesten lastnik, pokličite na telefonski številki Obalnega društva proti mučenju živali: 066/283-832 in 066/281-373, kjer boste izvedeli podatke o psih (kot tudi mucah) v azilu, pogojih za njihovo oddajo oz. posvojitev, možnostih posvojitve steriliziranih samičk ter podatke o izgubljenih oz. najdenih lastniških psih. Prostovoljne prispevke, s katerimi Društvo oskrbuje pse v Zavetišču in za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo, pa lahko nakažete na žiro račun ODPMŽ Koper 51400-678-41997 il ♦аф ■C )■ EÜROMIB IMPORT - EXPORT d.o.o. Slovenske železnice skladišče SISAK 3, ob luki b.š. 6000 Koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144 - SANITARNA KERAMIKA - KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE - KOPALNE IN TUŠ KADI - VODOVODNE ARMATURE Za kupljeno blago nad 40.000 sit brezplačen prevoz. Možnost kredita. SKLADISCE JESTVINA t CARINA GLAVNI VHOD LUKA KOPER EUROMIB URNIK: vsak dan: 8 - 16 sobota 9-12 Se priporočamo! KDO JE KDO La Scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano si presenta La nostra scuola presentandosi, coglie I'occasione di far conoscere ad un pubblico piu' vasto non soltanto l'attivita' che caratterizza la scuola elementare, ma anche l'attivita' di un'istituzione della nazionalita' italiana con gli obiettivi ed i traguardi che ci siamo posti. Riteniamo fondamentali per la formazione dei nostri alunni, oltre all'insegnamento curricolare, anche le varie educazioni interdiscipli-nari, non ultima l'educazione civica. Risulta evidente l'importanza dei valori da della lingua, della memoria storica e la trasmettere e da sviluppare quale patrimonio trasmissione degli stessi deve essere una inestimabile. costante nella formazione dell'identita' FORMAZIONE DELLE PERSONALITA' nazionale dei nostri alunni. Siamo convinti BILINGUI che l'educazione a questi valori crei ^ La scuola della nazionalita' ha un altro personalita' preparate al superamento compito fondamen- EDUCARE ALLA COMPRENSIONE RECIP-ROCA Siamo consapevoli che per la formazione di personalita' libere, I'esercizio delle liberta' individuali deve coesistere con quelle finalita' di giustizia che impongono ai cittadini anche dei doveri. In virtu' delle emergenze del nos-tro tempo, la nostra scuola e' sempre piu' impegnata ed attenta nel trovare nuovi ed adeguati contenuti per la formazione degli alunni che devono diventare cittadini solidali e responsabili, aperti verso le altre culture, capaci di apprezzare i valori, consapevoli e rispettosi delle diferenze. Percio' riteniamo che siano quanto mai attuali i principi di Jean Piaget, secondo i quali la scuola educa alia compresione reciproca, al rispetto della vita e della liberta', alia tolleranza, alia solida-rieta', all'alturismo e sviluppa il senso di responsdabilita' che deve far capire che la comunita' non puo' progredire senza gli sforzi personali e la collaborazione di tutti. tale, quello di formare personalita' bilingui, che recepis-cono due culture, ma nello stesso tempo e' anche portatrice di un patrimonio linguistico, stori-co-artistico e sociale che scatur-isce dalla realta' plurietnica dell'am-biente sociale. La cura ed il recupero dei nostri valori, Gli ollunni della 7a dasse della scuola elemenfare Vincenzo de Castro di Pirano con la loro copodasse dell'anno scolostico 1996/97. и^ di division! e pregudizi. In questi anni, innumerevoli sono state le collaborazioni che abbiamo allacciato con gli alunni e giovani di varie scuole e di vari paesi e questo ci ha permesso di allargare le nostre vedute, di trovare nuovi contenuti e di sperimentare techiche e metodologie diverse, di rinnovarci e prepararci alia scuola del futuro. Abbiamo espresso tutto cio' nei progetti che abbiamo elaborato parallelamente e nelle attivita' curricolari. Questo sono: 1) Progetto Istria (dal 1993), 2) Alfabetizzazione informatica (dal 1994), 3) Conoscenza del Friuli Venezia-Giulia (dal 1996), 4) Scuola Partner (dal 1994), 5) Progetti delle scuole associate dell'Unesco (dal 1994). Erano progetti preparatori alia scuola dei nove anni che entra in vig-ore, per tutti, con I'anno scolastico 2002. Curiamo anche in modo particolare la collaborazione con i genitori, consapevoli dell'importanza che tali rapporti rivestono per il lavoro educativo-istruttivo. In questo periodo siamo impegnati nel rinnovo dei curricoli in funzione di quella che sara' la scuola dei nove anni che richiedera', tra l altro ulteriore aggiornamento degli insegnanti ed anche una diversa funzionalita' degli apazi. Lanno 2002 deve trovar-ci preparati anche in questo senso. La nostra scuola intende essere una scuola moderna, attenta alia nuove esigenze e ai cambiamenti, aperta alle varie collaborazioni, un ponte tra culture e popoli che sulla scena europea operano consapevoli del loro ruoli e del loro impegno nel presente e nel futuro. Marisa Rogić Vabilo staršem za vključitev v program: Moj otrok uporablja računalnik za....... Cilj izobraževalnega programa je "učiti se učiti z računalnikom". To pomeni: - učiti se uporabljati računalnik, - uporabljati računalnik v izobraževalne namene, - spoznati sodobne metode učenja, -itd. Program se bo izpeljal v primeru, da bo dovolj prijav. Prijave sprejemamo v tajništvu Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu do 10. III., na tel. št 73-577. Dodatna pojasnila bodo staršem, ki se želijo vključiti v program, poslana po pošti. PETICIJA Ob pričetku urejanja Župančičeve ulice v Piranu, so bili stanovalci obveščeni o tem in zaprošeni, naj umaknejo svoja vozila, da se lahko z deli začne. Dogajalo se je marsikaj, toda z deli se je vseeno začelo. A brez posameznikov, ki nenehno robantijo, ne gre. Tako je nekdo napisal nekakšno peticijo: "Prebivalci Župančičeve ulice, uprite se nasilju. Ne dovolite, da vam kopljejo po ulici in kratijo vaše osnovne..." Neumnost brez primere, pa še brez podpisa. Prebivalci Župančičeve si želijo prenovljeno ulico. Z ekipo delavcev, ki obnavljajo njihovo ulico imajo večjo srečo kot prebivalci lani obnovljene Tomšičeve ulice, ki so se imeli prav slabo. Delavci ekipe na Župančičevi so zelo pozorni do vsega, kar se okoli njih dogaja. Če delavec v stroju (bagru, kamionu...) opazi človeka, ki bi rad šel mimo, stroj ustavi in z delom nadaljuje, ko je človek mimo. Radi vse pojasnijo v zvezi z gradbiščem in to v domačem jeziku. Resnično so ekipa, kakršne si v bodoče v Piranu še /elijo. Če pritisneš na pravo tipko... Lansko jesen je pričel z delom novoizvoljeni Nadzorni odbor Občine Piran, v katerem so: njegov predsednik Drago Žerjal, Nino Spinelli, njegov namestnik, Marina Dessardo, Franc Flis, Žare Lipušček, Jože Jeršinovič in Patrick Vlačič. Odbor, ki bdi predvsem nad zakonitostjo in smotrnostjo porabe sredstev občinskega proračuna, se je doslej sestal že petkrat. Pregledal in sprejel je več poročil o delovanju in financiranju nekaterih služb v občini. Iz zadnjega zapisnika Nadzornega odbora povzemamo zaključke o izdajanju odločb za reklamne objekte in realizaciji plačil. * Občinski proračun je vse bolj odvisen od izvirnih prihodkov, kot so komunalne takse. * Lokalna skupnost je vložila precejšnje napore in finančna sredstva, da je pripravila formalno podlago za pobiranje komunalne takse za postavitev reklamnih objektov. * Prav tako je vložila precejšnja finančna sredstva, da je postavila na noge in vzdržuje razmeroma dobro kadrovsko zasedeno in opremljeno službo komunalnega nadzora, katere načelnik je skladno s 4. členom Odloka o izvajanju komunalnega nadzora neposredno odgovoren županu in tajniku občinske uprave. Ta služba ima vse pristojnosti, da zagotovi spoštovanje Odloka o javnem oglaševanju. * Občinska uprava ni pripravila katastra reklamnih mest, župan pa ni objavil javnega razpisa za pridobitev koncesionarja za opravljanje dejavnosti javnega oglaševanja. * Urad za prostorsko planiranje je doslej izdal le 10 (!) dovoljenj za postavitev reklamnih objektov. * V občinski proračun se je v letu 1997 iz te dejavnosti nabralo komaj 457.000 SIT. * Glede na množico reklamnih panojev odbor ocenjuje, da bi v občini Piran lahko letno zbrali veliko več sredstev (več desetkrat) kot so bila lani zbrana. Ker so kmalu zatem, ko je bilo poročilo poslano županu in občinskemu svetu, iz nekaterih jumbo panojev v okolici lucijskega TPC in karting dirkališča izginili plakati, ki so se tu proti predpisom bohotili kar nekaj let, je očitno, da komunalna inšpekcija ni tako nemočna, če se nanjo ustrezno pritisne! Sedaj ostaja odprto vprašanje, kako bo občina od kršilcev, ki so si z oddajanjem plakatnih površin protipravno prisvojili lepe denarce, izterjala kar ji gre! V zadnjih letih se je neizterjanih sredstev nabralo za lepo število milijonov, ki bi jih - v občinskem proračunu - lahko še kako koristno uporabili! Februar I <>98 portoroian it. z Šola v naravi za lucijske četrtošolce Tudi letos so četrtošolci iz Lucije preživljali šolo v naravi v Planici, smučali pa so v Podkorenu. Tam so bivali od 19. januarja do 2. februarja v dveh izmenah. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj je bilo ves čas sončno, le v nedeljo je snežilo. Temperature pa so bile nizke - do 17°C pod ničlo! Tako so občutili res pravo zimo. Urnik je bil kar precej natrpan. Poleg smučarskega tečaja so imeli tudi taborniške dejavnosti, naredili so iglu in bivak ob smreki ter šli na orientacijski pohod, kamor so se učenci odpravili kar sami po skupinah, ravnali pa so se po potnih znakih. Poiskati so morali skrito pismo in razbrati geslo, ki je bilo napisano v morsejevi pisavi. Cilj je bila koča v Tamarju. Ker jih je ob vračanju v Planico zajela noč, so si svetili z baklami. Tudi sankali so se - z lopatami "podritniki" - in se drsali na pravem drsališču v Kranjski Gori, kjer jim je g. Brkovič posodil drsalke in jih, kakor vsako leto, pogostil s krofi, za kar se mu seveda najlepše zahvaljujejo. Hvaležni pa so tudi svojim smučarskim vaditeljem: Ervinu, Črtu, Alenu, Mojci in starešini Milanu, pa tudi šoferju Ediju, ki jih je varno vozil. A. K. LUCIJSKI MALČKI NA POKLJUKI JUHU HUU, PA JE ZIMOVANJE ŽE TU, so vzkliknili lucijski malčki vrtca MORJE. Že trinajsto leto gredo otroci lucijskega vrtca na zimovanje. Tudi letos so bili na Pokljuki. Šest sončnih dni v januarju so preživeli na snegu in marsikaj doživeli: pižama parti, iskanje škrata z baklami, ples v maskah in tekmovanje v smučanju ter dričanju. Zaključili so - kot se spodobi - s podelitvijo diplom in sladkanjem s čokoladnimi tortami. i. m ШШ AH, TA SNEG SETTIMANA BIANCA A BAD KLEINKIRCHEIM La scuola elementare "Vincenzo de Castro" Pirano - sezione di Lucia - collabora dal 1994 con la scuola bilingue di Klagenfurt. E' una scuola dove Tinsegnamento viene svolto in lingua tedesca e in lingua slovena ed e' frequentata principalmente da bambini di minoranza slovena. E' gia' il secondo anno che la IV classe di Lucia, accompagnata dagli insegnanti Nadia Zigante e Alvaro Macchi, trascorre assieme ai coetanei della scuola "partner" di Klagenfurt una settimana bianca a Bad Kleinkircheim. Gli alunni hanno trascorso una piacevole settimana tra le piste innevate e le bellissime terme, ed hanno sopratutto fatto amicizia e giocato con i bambini austriaci. A giugno la IV classe della V/S 24 Rennerschule di Klagenfurt ci ricambiera' la visita e trascorrera' una settimana al mare a Portorose. Aspettando lo ski-bus la "IV classe" di Luda II lavoro di gruppo in quarta Nell'anno scolastico 1997/98 abbiamo iniziato un lavoro di gruppo in collaborazione con la Crose Rossa. Precisamente con la signora Valentina Klemše e Gianmarco Lupieri il quale presta il servizio mil-itare presso la Croce Rossa di Pirano. II lavoro viene svolto con gli alunni Selena, Valentina, Peter, Riccardo, Laura, Tea, Boris, Alison, Gabian, Erik, Sandi della quarta classe della scuola elementare Vincenzo de Castro di Pirano, la loro capoclasse Sonia Mugherli, il con-sigliere scolastico Daniela Božič e Gianmarco Lupieri. Quest'ultimo illustra l'importanza dell'attivita' svolta dalla organizzazione non solo nella nostra citta' bensi' in tutto il mondo. II lavoro e' basato sui principi del lavoro di gruppo nel quale ven-gono inclusi i giochi interpersonali. Si tratta di riunioni settimanali di circa 45 minuti I'una, in cui gli alunni, seduti in cerchio, discutono insieme di argomenti di comune interesse. In questa esperienza i ragazzi acquisiscono le capacita' di rispettare il pensiero degli altri membri pur esprimendo il proprio, di meditare tra piu' idee, di non andar fuori argomento, di non prendere, per parlare, tutto il tempo a disposizione togliendolo agli altri, di non deridere idee e sentimenti diversi dai propri. Daniela Božič TRADICIONALNI ZIMSKI PLES Rotary kluba Portorož Na predvečer kulturnega praznika je, kot vsako leto, Rotary klub Portorož priredil svoj tradicionalni ples. Člani kluba s soprogami in povabljeni gostje so se zbrali v Veliki dvorani Grand Hotela Metropol. Celotni izkupiček plesa je upravni odbor namenil akciji "Za mala srca velikih junakov" in drugim svojim dobrodelnim načrtom. V ta namen so člani kluba darovali tri umetniške slike: jedkanico Božidarja Jakca, olje Vlada Prelca in zelo lepega Berberja. V poznih urah je bila nato v odmoru kratka dražba, na kateri so bila vsa dela prodana. Člani kluba so seveda svoj ples sponzorirali. Najbolj ga je - s 5000 DEM - podprl podjetnik Emil Grižon, oziroma njegovo podjetje Finali. Podjetja Edil-ing, Emonec, Investbiro in Slovenica iz Kopra pa so darovali po 1000 DEM. Ob začetku plesne prireditve je bil kulturni program, v katerem je nastopila vokalna skupina "7 plus" iz Izole. Štirje moški glasovi so s polno izraznostjo zapeli program slovenskih narodnih in črnskih duhovnih pesmi. Tudi oni za svoj trud niso zahtevali plačila. Vse do poznih nočnih ur so prisotne s svojo glasbo zabavali člani ansambla Ugrin Orchestra iz Ljubljane. B.F. Šentjanske Domnevnemu mrtvilu navkljub se je na Sentjanah v zadnjem času le uredilo nekaj zadev, ki zaslužijo nekaj pozornosti Šent-jančanov, pa tudi drugih bralcev Portorožana. Možnost rekreacije na domačem pragu Povsem brez težav so si krajani od lastnice zemljišča na Šentjanah pridobili soglasje, da so si lahko prostor očistili, zravnali in ga še posejali s travo. Zdaj imajo lep prostor za nogomet, odbojko ali druge prireditve. Našel se je celo sponzor, ki bo udeležencem priskrbel športne drese. Tako so si mlajši (in malo manj mladi) krajani prav med hišami pridobili možnost rekreacije. Obnova cevovoda, ceste, kanalizacije... - Rižanski vodovod pa bo v kratkem začel z obnavljanjem obstoječega vodovodnega cevovoda na Šentjanah, in sicer na odseku od Valete do priključka na zgornjo šentjansko cesto v dolžini okoli štiristo metrov. Predvidena pa je tudi obnova cestišča, ki je v že zelo slabem stanju. Že leta 1989 je namreč KS Portorož na pobudo krajanov Šentjan izdala pogojno soglasje k prekopu ceste tedanjemu investitorju. Pogoj je bil, da po končanih delih obnovi cesto in podirajoče škarpe ob njej, ki so jih težki tovornjaki uničili. Upajmo, da bo sedaj končno - po tolikih letih - cesta sanirana! Dokunčujejo pa se tudi načrti in pripadajoča dokumentacija za napeljavo in ureditev kanalizacije na območju Šentjan. Baje so načrti že gotovi, pridobiti je potrebno še nekaj soglasij lastnikov zemljišč, preko katerih bo speljana kanalizacija. Ko bo vsa dokumentacija nared, se bodo krajani z odgovornimi na Občini Piran dogovarjali o sami izgradnji: o rokih, cenah, o višini deleža, s katerim bi krajani sami sofinancirali kanalizacijo... Krajani bodo k sodelovanju povabili tudi podjetje Cetra, ki sicer napeljuje kabelsko televizijo v Portorožu. Za napeljavo TV kabla bi namreč lahko izkoristili jarke, ki bodo sicer služili kanalizaciji. Caprisov in Tartinijev oddajnik Žal pa ne gre vedno tako, kot bi si želeli Šentjančani. Tako sta na primer lani pomladi brez ustreznih dovoljenj na vodovodnem zbiralniku Rižanskega vodovoda zrasla dva radijska oddajnika: radia Capris in Tartini. Ostrim protestom krajanov, portoroškega Sveta krajevne skupnosti in še koga navkljub, pristojni organi (inšpekcijskih služb Ministrstva za okolje in prostor) še niso izdali ustrezne odločbe o odstranitvi oddajnikov, ni pa niti bilo izdano dovoljenje, s katerim bi postavitev radio oddajnikov legalizirali! Na pobudo KS Portorož si je 6.8. lani prometni inšpektorat Ministrstva za promet in zveze ogledal situacijo na Šentjanah in ugotovil, da sta oba oddajnika brez gradbenega dovoljenja. Okrobra (9.10.) se je KS Portorož obrnila na Ministrstvo za okolje in prostor, da bi dobila odgovor o eventuelnih postopkih v zvezi z oddajnikoma. Kmalu (13.11.) so z Ministrstva odgovorili, da inšpektor preverja vse navedeno. Po zaključenem ugotovitvenem postopku pa naj bi bila KS Portorož obveščena z morebitnimi ukrepi. Vendar doslej ni bilo o tem še nobenega sporočila. Miran Plevnik ČAKAJOČ NA FISCHERJA!!! ali ŠE ENA ZGODBA O NASTANKU IMENA PORTOROŽ Portorož je bil vedno zavit v nekakšno romantično tančico, polno zgodb o ladjah, ki so prihajale v njegove mirne vode. Temu je precej, ali pa tudi najbolj prispeval kraj sam, poln raznega cvetja, a največ vrtnic. Najbrž so se relativno zgodaj pojavile zgodbe in razlage o nastanku imena Portorož. Zanimivo je, da se je v času odvijanja Med-zonskega šahovskega turnirja v Portorožu, avgusta in septembra leta 1958, v nekem šahovskem glasniku pojavila zanimiva, pa tudi čudovita razlaga o nastanku imena Portorož. Nek novinar, ki je spremljal ta turnir, je nekje slišal zgodbo - ali pa si jo je morebiti celo sam izmislil - o Portorožu. No, kakor koli je že bilo: zgodba je naslednja: Nekoč, v davnini je v kraju, ki ga danes imenujemo Portorož živelo ljudstvo, ki se je ukvarjalo z ribištvom in poljedelstvom. V tem kraju sta vladala kralj PORT in kraljica ROŽA. V spomin na dobrega kralja in lepo kraljico so prebivalci ta kraj imenovali PORTOROŽ! Zgodba kot zgodba, legenda kot legenda. Vendar se lahko v vsaki najde tudi zrnce resnice! Če nič drugega, sta nam ostali besedi PORT in ROŽA, kateri najdemo v skoraj vseh svetovnih jezikih. Ali je potemtakem čudno, da je tudi ŠAH, čigar govorico razumejo po vsem svetu, v Portorožu našel svoj dom? Jovan Nikolič s SKUPNIMI MOČMI Pomlad se prebuja, prihaja s svojimi prvimi cvetovi in vonjem ponekod že preorane zemlje. Včasih si kar zaželimo, da bi prišla hitreje, saj nam vzbuja nova upanja in Cankarjanska hrepenenja. Slutimo lepoto. Začutili so jo tudi mladi v šolskih krožkih Rdečega križa, njihovi mentorji in člani Hortikulturnega društva iz Portoroža. Tako je Hortikulturno društvo mladim nadebudnežem podarilo grmovnice in druge okrasne rastline, s katerimi bodo marca zasadili in olepšali okolico svojih šol. Sožitje z naravo privzgojiti mlademu rodu je namen Rdečega križa kakor tudi Hortikulturnega društva. O poteku in uspešnosti naše akcije pa prihodnjič. Valentina Klemše 0 centru Portoroža bodo krajani lahko še razpravljali Občinske strokovne službe so letos januarja pripravile javno obravnavo prispelih natečajnih elaboratov za urbanistično rešitev območja, ki je v občinskih dokumentih poimenovano center Portoroža. To območje zajema prostor, kjer se nahajajo: Avditorij, nekdanji hotel Istra, avtobusna postaja, Splošna plovba ter porušena objekta Helios ter Orion. Ureditveni prostor zaključujeta portoroška štiripasovnica ter Koprska cesta. Namen javnega natečaja je bil, da se - pred izdelavo projektne naloge, ki bi bila podlaga za pridobitev najugodnejšega ponudnika izdelave ureditvenega načrta centra Portoroža (v nadaljevanju UN) - pridobi najrazličnejše rešitve. Z njimi bi si strokovne službe lahko pomagale pri pripravi projektne naloge za bodočo urejanje centra. Zakaj takšen način iskanja ureditvenih rešitev tega prostora? Že zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pri urejanju pomembnejših ali zahtevnejših območij priporoča zbiranje variantnih rešitev, o katerih je nato lahko tudi javna obravnava. Tovrsten pristop pri urejanju prostora doslej v naši občini ni nil običajen. Na nedavni javni obravnavi elaboratov urbanističnih rešitev portoroškega centra v Avditoriju pa so takšen način podprli in predlagali, naj se ga posluži pri urejanju celotnega območja Portoroža ali celo vsega obalnega dela piranske občine. Odziv javnosti na predstavljene natečajne rešitve je bil zelo zanimiv in nekoliko tudi pričakovan. V preteklosti je bilo za to območje predlaganih kar nekaj različnih ureditev, ki so predlagale ali intenzivno pozidavo območja ali pa urejene zelene površine. Prav zaradi zahtevnosti tega območja so se strokovne službe odločile za predhodno preverjanje in pridobivanje različnih ureditvenih rešitev in mnenj. Vse to bo odlično napotilo pri pripravi projektne naloge. Pravzaprav je razveseljiv tako enoten pogled na ta prostor. Nenazadnje tudi zato, ker se tako izognemo očitkom, da se pri pripravi UN niso upoštevale želje in pripombe krajevne skupnosti ali krajanov. Trenutno poteka tudi sprejemanje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran, ki temu območju ne spreminja namembnosti rabe. Vendar je že nedavna javna obravnava povedala, kaj si ljudje želijo v portoroškem centru, zato bi ne bilo treba po nepotrebnem čakati vse dokler bi center Portoroža dobil ustrezni ureditveni dokument. Bodoče urejanje bo verjetno obsegalo kompleksno ureditev Avditorija, gradnjo centralne parkirne hiše, izločitev avtobusne postaje, ureditev okolice Splošne plovbe ter centralnega parka. Potrebno bo še doreči, kaj storiti z nekdanjim hotelom Istra (oz. najti nadomestna stanovanja za prebivalce Istre). Predvidena je namreč odstranitev tega objekta. Odprto je še, kaj bo s prostorom porušenih objektov Helios in Orion, na mestu katerih želi lastnik zgraditi nadomestne objekte, kar. pa je v nasprotju s pričakovanji KS Portorož in (vsaj večine) krajanov. O tem bodo morali svoje reči in zagovarjati urbanisti, projektanti in pa potrditi ali zavreči člani Občinskega sveta. Vsekakor pa bodo krajani o ureditvi centra svojega kraja imeli ponovno možnost razpravljati, ko bo izdelan osnutek UN. Takrat pa bo javnost lahko tudi preverila, ali so bili predlogi, mnenja in zahteve z nedavne javne razprave upoštevani. Boris Kočevar 8 portorožan it. 2 Februar 1998Ј j'f.r mil mi tin ill. Ill ri....... IZ SOSEDNJE LUCIJE IN SEČOVELJ... NOVOST V LUCIJI: D-VISION V lucijskem Trgovsko poslovnem centru (TPC) se je pred kratkim odprla trgovina za prodajo CD-jev, ki so jo imenovali D-vision. Trgovino je z nekaj finančne pomoči, predvsem pa z veliko moralne opore, odprla Lucijčanka Boba Muc. Pravzaprav se je zanimanja za glasbo "nalezla" od svojega fanta Vladimirja Venclja, dobrega poznavalca tako starejše kot novejše glasbe. Vladimir, glasbeni strokovnjak, z veseljem ustreže vsakomur, ki ga karkoli zanima na tem področju. V D-vision trgovini lahko kupite CD-je domačih in tujih glasbenikov, prazne kompaktne plošče in kasete. Ponudba je pestra: od klasike, ročka, pop-a, rap-a... Če se boste med raznoliko ponudbo težko odločili, si boste lahko pomagali s CD predvajalcem, na katerem boste poslušali glasbo z izbranega CD-ja. Če pa CD-ja ali kasete vaše priljubljene glasbene skupine, pevca, pevke, rock benda... nimajo na zalogi, se v D-visionu podvizajo in vam v tednu dni priskrbijo želeno. Boba in Vencelj pa imata za svojo prodajalnico še veliko načrtov. V prihodnosti nameravata prodajati tudi glasbeno tehniko: zvočnike, CD-playerje, mini disco glasbene stolpe. Ker je glasbena scena v nenehnem spreminjanju in razvoju in če bo zanimanja dovolj, se bo D-vision tudi prostorsko razširil. Naj na koncu kot zanimivost še omenim, da je zdaj največ zanimanja za rap glasbo. Trenutno pa so med najbolj iskanimi naslednji CD-ji: 1. TITANIC: O.S.T 2. NATALIE IMBRUGLIA: LEFT OF THE MIDLE 3. CELINE DION: LET'S TALK ABOUT LOVE 4. EROS RAMAZZOTI: EROS 5. VANESSA MAE: STORM 6. RAPSODY: OVERTURE 7. PRODIGY: TEH FAT OF THE LAND 8. LOREENA MCCENITH: THE BOOK OF SECRETS 9. RAPERS PARADISE IV 10. ATLANTIS: DEEP SPLASH Adriana C!obas KAJ SE JE ZAČELO PREEMIKATI NA NEDEFINIRANI IN NEOZNAČENI MEJI MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO NA REKI DRAGONJI Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane se je pred kratkim lotil obsežne raziskave o medetničnih odnosih v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško. Projekt so finančno podprli: Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za notranje zadeve. Izsledki študije naj bi čimprej služili strokovnjakom zunanjih ministrstev obeh sosednjih držav: Slovenije in Hrvaške pri pogajanjih za določitev meddržavne meje na reki Dragonji. Posebnost in novost tega projekta je, da poteka istočasno v obeh deželah, na levem in desnem bregu Dragonje. Vprašalnik pa je enak za anketirane na obeh straneh meje, seveda pa je na "oni" strani napisan v hrvaščini. Pri tem projektu namreč sodeluje tudi zagrebški Inštitut za migracije in narodnosti. Za delo na slovenski strani so strokovnjaki Inštituta za narodnostna vprašanja izbrali Ivana Deklevo, predsednika Krajevne skupnosti Sečovlje in člana Sveta občine Piran. Dekleva ima s tovrstnim delom že izkušnje, saj ga je prof. Niko Toš med študijem na takratni fakulteti za družbene vede večkrat angažiral pri javnomnenjskih raziskavah. Delo na terenu obsega predvsem izbiro vzrorca (anketirancev) in seveda urejanje vprašalnikov. Anketni list je precej obsežen, saj obsega sedemnajst strani. Sestavlja ga 47 vprašanjskih sklopov s šestimi do štirinajstimi vprašanji. Torej je skupno čez petsto vprašanj! Na vsako vprašanje pa je mogoče odgovoriti s šestimi različnimi odgovori. Med drugim želi raziskava ugotoviti, kako vsaka od obeh sosednjih držav ureja zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje (delovne vize), pokojnine, dvolastništvo, mejne prehode, energetiko, vodno oskrbo, prometno omrežje, ekološke probleme, šolstvo, itd. Poiskati hoče odgovor, v katerem jeziku ali narečju govorijo tamkajšnji krajani z materjo, očetom, brati in sestrami, s svojimi starimi starši, z otroki, z zakoncem, sorodniki, sosedi, v službi in javnih prostorih (trgovina, pošta, cerkev...), pa še kateri jezik ali narečje so uporabljali starši anketiranca v družinskem krogu in (ali) izven njega, katerega jezika se je anketiranec v otroštvu najprej naučil in ali govori, razume, piše ter bere slovensko, hrvaško, italijansko, nemško... Skratka vse mogoče različice uporabljanja enega ali obeh in drugih jezikov: slovenskega ali hrvaškega. Študija preučuje, kakšne spremembe so nastale z novo "državno mejo" leta 1991 na področjih kot so: zaposlovanje, nakupi - oskrba, obiski prireditev, sorodstveni in prijateljski stiki, rekreacija, izleti, občutek varnosti ali utesnjenosti. Osredotočili so se tudi na iskanje najpomembnejših ovir za razvoj čezmejnih gospodarskih in kulturnih stikov. So mar v obmejnem režimu, političnih problemih med državama, pomanjkanju vzajemnih informacij ali drugje. Potem raziskuje še ali so se po vzpostavitvi "državne" meje stiki med prebivalci obeh držav okrepili ali so oslabeli, predvsem pri zaposlovanju, izobraževanju, obiskih sorodnikov, znancev, kulturnih prireditev, oskrbi, druženju mladih, ali je manj mešanih porok... Študija poskuša raziskati še razloge in pogostost potovanj preko meje. Študija naj bi odgovorila na številna pomembna vprašanja. Služila pa naj bi najrazličnejšim strokovnjakom, ki se trudijo najti rešitve za odpravo stisk prebivalcev na obeh straneh "državne" meje Novonastale razmere so namreč ljudem na obeh straneh meje povzročile velike vsakodnevne težave, /e pri pripravah Studijo, ure janju vprašalnikov, se je poka/alo, kako hude so stiske tamka Ob smrti naše krajanke Bože KOVAČIČ z Belokriške ceste v Portorožu izražamo najglob-je sožalje njeni družini. IN jšnjega prebivalstva. Marsikomu pa odleže že, če se lahko komu zaupajo in pojasnijo, s kakšnimi problemi se vse soočajo. Seveda tudi upajo, da bodo izsledki te študije tudi zares pripomogli k postopnemu urejanju razmer Prav zaradi tega se je terenskega dela študije lotil Ivan Dekleva še s posebno vnemo - da bi tako svojim sokrajanom pomagal razrešiti nakopičene probleme, ki jih je prinesla nova meja. VIA FACTI No, Slovenci smo vestni in natančni pri iskanju strokovnih, znanstvenih temeljev in argumentov, pri zbiranju podatkov, raziskavah, študijah, ekspertizah, ki potem, pozabljene, obležijo zaprašene v kdo ve katerem predalu... Hrvatje pa so nasprotno - kot kažeta tudi naslednji sliki - bolj ljudje dejanj in raje ubirajo (morda?) zanesljivejše poti. In - via facti - morda celo še kam pridejo... Medtem pa se Slovenci najbrž raje oklepamo drugega reka: carta canta, villa dorme. Ob obali kopališča Kanegra blizu transformatorske postaje-. To so betonska sidra, uporabna za sidranje morskih školjkišč ali pa - za označevanje državne meje. (Obe sliki: Tesnilec, ing. Dekleva) Kako se )e oblikovala meja v Istri? Sicer pa je Umetnostno zgodovinski inštitut F. Steleta na pustno soboto (21. februarja) na Bernardinu pripravil okroglo mizo o vprašanju oblikovanja etničnega in državnega prostora na slovensko hrvaški meji v Istri, na kateri so sodelovali strokovnjaki različnih področij. Tako je na primer Portorožanka dr. Duša Krnel-Umek v svojem referatu prikazala razvoj etnične podobe Istre, koprski odvetnik Daniel Starman je govoril o pravni ureditvi Istre po letu '54, mag Gregor Velvavrh pa o meji - na kopnem in morju - med Slovenijo in Hrvaško v Istri. Pokroviteljstvo tega strokovnega srečanja je prevzel podpredsednik slovenske vlade, g. Marjan Podobnik. CLUB MAONA Arze 5, Piran-Fiesa Program - marec 07. marec Impro teater Step's & Narodnoosvobodilni band. Zanesenjaki teatra na robu slave in preslavni narodnoosvobod-itelji s ponarodelim herojem Dragom Mislejem Mefom, mitral-jezcem Armandom in topničarjem Gorazdom. 13. in 14. marec Sean Cannon (kitara-Dubliners)& Dave Deighton (kitara+harmonika). Prva kitara Dublinersov na obisku ob velikem prazniku - dnevu Svetega Patrika, zaščitniku prijateljev žlahtnega opijanja. Zaradi priljubljenosti praznika in nastopajočih, vstopnice v predprodaji!! 20. marec v Avditoriju Portorož Vlado Kreslin & Beltinška banda 21. marec Tomaž Pengov Lanskoletni zmagovalec Zlate ptice bo v Clubu Maona krstil praznik pomladi in ljubezni. Skupaj jo mahnemo proti polju, proti morju in svetlemu obzorju. 28. marec Bluegrass Hoppers (Country Party) Plava trava zaborava je zvenela skoraj tako, kot združba iz Maribora. Tokrat na violini simfonik Bojan Cvetrežnik (alia Al Capone štrajh trio). Pričetek programa v Clubu Maona ob 21.30. ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, ГАХ 74-562 Posredujemo pri nakupu, prodaji, menjavi in najemu vseh vrst nepremičnin na Slovenski obali! PRODAMO: - PIRAN več manjših stanovanj od 20-40m2. - PARECAG štirisobno stanovanja 115 m2, vrt 400 m2, garaža, pogled na morje. - PORTOROŽ, dvosobno stanovanje 46 m2 v II. nad., prenovljeno takoj vseljivo. - LUCIJA - vrstna hiša 130 m2, garaža, vrt, menjava za 1-S v Piranu z doplačilom. - LUCIJA - TPC poslovni prostor 18,40 m2. KUPIMO: - za znanega kupca enosobno stonovanje v Luciji do III.nad. plačilo z golovino TAKOJ - v Fazanski ali Šolski ul. trosobno stanovanje do III. nad. URADNE URE: od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). Bo volk sit in koza cela? Letališče tudi za Hrvaško? PORTODEKAGRAMI Zdi se, kot bi si občina Piran s svojim visoko zastavljenim ciljem pri zagotavljanju kulturniških užitkov svojim prebivalcem za vrat nastavila zanko, iz katere ne zna. Tako je široko zastavila ljubiteljsko kulturno dejavnost v KUD Karol Pahor (ki se je lani prelevilo v Zvezo kulturnih društev), pa (ne le) kulturno dejavnost v portoroškem Avditoriju, da ne omenjamo Forme vive na Seči, Obalnih galerij, Matično knjižnico,... Vse to zahteva seveda tudi primerno infrastrukturo in kadre. Pa se je najprej zataknilo pri prvi. Za vzdrževanje Tartinijevega gledališča je enostavno zmanjkalo denarja in je bilo prepuščeno sramotnemu propadanju. In čeprav se nikomur ni svitalo, od kod naj vzamemo denar za obnovo piranskega teatra, so se začele kopičiti nove ideje, kako "kulturno obogatiti" umirajoče mesto Piran: z likovno galerijo Hermana Pečariča, z domom kulture v palači Trevisini, Apollonijevo palačo... Veliki zalogaji. Vsi so se nam zataknili v grlu. Nihče pa ni - kot bi si ne upal - zastavil ključnega vprašanja - kje bomo vzeli denar za vse to. In še kasneje - za vzdrževanje vsega tega kulturnega bogastva. Kot bi bila kultura nekaj preveč vzvišenega, da bi se ob njej omenjalo umazani denar! Tako pri občinskih svetnikih, zmeraj polnih idej, kot pri županu, je bilo omenjanje denarja hkrati s kulturo -tabu. Kot bi se bali, da jih kdo - bog ne daj -obtoži nekulturnosti! Leto volitev - zato ne bo odločitev? Ob vsem sprenevedanju in tekmovanju, kdo bo bolj "kulturen", smo se sami dobesedno porivali v kot, ko je treba končno - gibalu kapitalizma - denarju pogledati v oči. Lahko mu tudi pljunemo, vzvišeni na piedestalu, kamor smo postavili kulturo, a nič ne bo pomagalo. Neusmiljeno se bo treba odločiti, katerim kulturnim objektom bomo dali prednost: gledališču Tartini, nadkritju Avditorija, ki je (ali naj bi bilo) nujno za njegov nadaljni razvoj, ali kateri drugi od načrtovanih (izsanjanih) investicij v kulturi? Zanašanje na državo je pravljica, v katero ne verjamemo več. Na mednarodno pomoč? Piranski teater ni beneški pogoreli "Fenice", našim iluzijam navkljub. Morda se bomo, neodločeni, odločili in razdrobili denar, ki ga ima občina na voljo: nekaj za gledališče v Piranu, nekaj za Avditorij... Da bi volk bil sit in koza cela?! Tako se ne bo treba nikomur zameriti - in to zdaj, v letu lokalnih volitev! Za povrhu pa ta nesramnica, nenasitna država (le čigava neki je?) zareže v ljubiteljsko kulturo in pravi, da je naša občina na tem področju riadstandardna: v Zvezi kulturnih društev K. Pahor naj bi na primer imeli celo preveč zaposlenih (4)... Je država nenasitna m /ato gluha /a naže potrebe, je neobčutljiva /a ria',e plemenite cilje in ima v glavi /golj računir;o? Hačunirjo pa borno morali v/eti v roko tudi rr 111 Livija Sikur Zorman Občinski svet naše občine je na svoji zadnji februarski seji sprejel prvo branje odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran. Članica sveta občine Piran, gospa dr. Saša Žužek Rešek, sicer pripadnica Stranke krščanskih demokratov (SKD) je našemu uredništvu dostavila svoje pripombe na ta - za prebivalce občine Piran - zelo pomemben odlok.. Svetnica pravi, da je odlok bogat v deklaracijah, celo razsipen z "dobrimi nameni", vsebinsko pa skromen. Ponekod prihaja sam sebi v nasprotje. Enih in istih problemov se nepregledno loteva v različnih poglavjih. Zadeve, ob katerih se bijejo različni interesi, opredeljuje kot "organizacijske naloge". Takšen je primer letališča v Sečovljah (njegovo širjenje uvršča torej med organizacijske naloge!), pri čemer se opira na študijo o vplivu letališča na okolje, s katero pa občinski svetniki niso bili seznanjeni. Navržena je celo ideja, naj bi letališče služilo tudi Hrvaški. Po mnenju dr. Žužkove bi jo pravzaprav zdaj - v času, ko se naša država otepa s predlogi sosedov o delitvi Piranskega zaliva - ne smeli dati na papir! Drugi primer zamegljevanja je obnova obokov pod piransko stolnico svetega Jurija. Pri obnovitvenih delih bo nujno nasutje terena pod gričem. Vendar pa naj bi po končani gradnji vse vrnili v prvotno stanje (torej odstranili nasuti material). Potem pa pod poglavjem "Maritivne ureditve" najdemo -skupaj še z drugimi - tudi nasutje pod sv. Jurijem! Kako bo material prišel pod oboke in kakšne vrste bi naj bil - pa je najverjetneje tudi "organizacijska naloga"... Svetnica ugotavlja še, da je, po vseh letih prizadevanj, Lucija zopet ostala brez lokacije za novo cerkev! Zato seveda predlaga, naj se skladno z že opravljenim natečajem, najde tudi prostor zanjo. Predlaga tudi, naj se poleti zgotovi zalivanje javnih zelenih površin, saj nam rumena trava na primer sredi portoroške štiri-pasovnice zares ne more biti v ponos. Po mnenju dr. Žužkove bi kazalo ohraniti tudi nekdanjo železniško traso in jo uporabiti za drugačno rabo, npr. kot kolesarsko stezo, peš pot, medmestni turistični prevoz... L.S.Z. - Za nekdanji benediktinski samostan na Krogu nad Sečovljami je bilo že marsikaj načrtovanega: od konjeniškega in golf centra do terapevtske skupnosti za odvisnike od drog. A so bili to vse zgolj računu brez krčmarja. Zdaj se v denacionalizacijskem postopku za stavbe na Krogu in obsežna zemljišča, ki se širijo od Sečovelj do Sv. Petra, potegujeta benediktinski priorat iz Maribora in koprski Ordinariat, ki naj bi bil pravni naslednik benediktincev iz Dajle na Hrvaškem (ti, kot tujci, niso mogli vložiti zahtevka za denacionalizacijo). No, postopek še ni zaključen. - Pirančane in druge lahko zdaj preneha boleti glava zaradi bivše bolnišnice v Piranu. V nesojeni lepotni kliniki naj bi 1. oktobra začela delovati Visoka šola za podjetništvo. Od dosedanjih lastnikov (zastopal jih je Borut Valenčič), ki jim ni uspelo uresničiti svojih načrtov - klinike - sta stavbo za osem milijonov DEM odkupila ljubljanski podjetniški izobraževalni center Gea College d.d. in trzinsko podjetje za poslovne storitve Razvojni zavod d.d. Novi lastniki nameravajo nadaljevati z gradbenimi deli, ki so večinoma že presegla grobo gradbeno fazo. Že zdaj pa so se soočili z najbolj bolečim piranskim problemom: prometom oz. parkiranjem. Občino so zato že zaprosili za pomoč pri iskanju parkirnih mest, dokler ne bo luči sveta ugledala načrtovana garažna hiša... Pa kaže, da tudi iz te (še) ne bo nič. Ustavno sodišče je namreč obravnavalo pobudo skupine krajanov (zastopa jih mag. Josip Rugelj, sicer tudi piranski občinski svetnik), ki živijo v bližini načrtovane garaže, za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o lokacijskem načrtu za garažno hišo ob vstopu v Piran in - začasno zadržalo njeno gradnjo. Bodo dvigalo kmalu odpeljali in bo v nekdanji bolnici zavrtalo in bo v mesto prlilo novo življenje? I*chriittr vm KAJ JE BILO Z NAŠIMI CERTIFIKATI? Minilo je že pet let, odkar je bil sprejet naš zakon o privatizaciji. Dobili smo certifikate in mnogi so dvomili ali so sploh kaj vredni. Pol desetletja pa je že dovolj dolga doba, da lahko opravimo prvi pregled tega, kaj smo iz naših certifikatov naredili. Kot vemo, smo imeli možnost certifikate naložiti na več načinov. Lahko smo jih vložili v podjetje, kjer delamo ali smo delali - če je bilo to seveda mogoče - lahko smo jih vložili v podjetja, ki so imela javno prodajo, lahko smo jih vložili v investicijske sklade. Že prvi pogled na današnje stanje pokaže, da niti slučajno ni bilo vseeno, kam smo naš certifikat naložili. Srečneži so namreč njegovo vrednost potrojili, nesrečneži pa izgubili vse. Kdor je vložil v Drogo, si lahko oblizne prste... Zaenkrat največ prinašajo naložbe v dobra slovenska podjetja, kjer pa v javnih prodajah največkrat ni bilo prostora za naš celotni certifikat (v Istra Benzu so ga na primer zaradi prevelikega povpraševanja lahko porabili le 18%). Tako se je izkazalo, da je bila ena najboljših variant certifikate vložiti v javni prodaji v portoroško Drogo. Tam je imetnik certifikata za 400.000 sit dobil 31 delnic, ki so danes na borzi vredne cca 33.000 sit vsaka, kar skupaj znese okrogel milijon sit. Poleg tega pa je Droga svojim delničarjem že večkrat dala tudi kar obilno dividendo. Lahko torej trdimo, da se je vrednost certifikata skoraj početverila. V Sloveniji imamo še nekaj takih podjetij, v katerih je naložba certifikata prinesla borzno posredniška družba pravcato premoženje. Najbolj izstopata Krka in Lek. Kot odlična naložba pa so se izkazale tudi delnice Petrola, Istra-Benza, Luke, Intereurope, Marine Portorož, Emona Obale, Kolinske, Mitola in še kakšnega podjetja. S tem pa je tega veselja tudi že konec. Za večino delnic naših podjetij, ki so imela javno prodajo, velja, da se za vrednost certifikata v višini 400.000 sit danes dobi od 400.000 sit (kolikor približno dobimo pri delnicah Hotelov Palace) do 200.000 sit (kolikor dobimo danes za pri nas precej pogosto delnico Mercatorja), pa tudi še manj. Kdor je vložil v investicijske sklade, naj počaka... Posebno poglavje pa so naložbe v investicijske sklade, kamor je največ Slovencev vložilo svoj certifikat. Vemo za probleme skladov in za obstoj t.i. privatizacijske luknje. Skladi namreč prejetih certifikatov še niso v celoti zamenjali za premoženje. Delnice skladov tako še ne kotirajo (razen dveh) na borzi. Trguje se na t.i. sivem trgu, kjer pa dosegajo zelo nizke cene (komaj okoli 100 sit na delnico, kar pomeni 40.000 sit za certifikat, ki je sicer nominalno vreden tja do 400.000 sit). Poudariti moram, da prodajo za tako majhen denar najodločneje odsvetujem. ^^^^^^^ Prepričan sem namreč, da bo cena delnic v bodoče narasla, enako kot so zrasle cene skoraj vseh delnic, ko so začeli z njimi trgovati -na začetku sicer po zelo nizkih cenah (kot že prej omenjena Droga, katere delnice so pred PFC _HntGrfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje, vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing. slabima dvema letoma, tik pred kotacijo na borzi, dosegale ceno le okoli 8.000 sit, danes pa je njih vrednost narasla na zavidljivih 33.000 tolarjev!). Mnogo ljudi je svoje certifikate vložilo v podjetja, kjer so bili zaposleni, vendar ta podjetja ne bodo kotirala na borzi. V takem primeru je seveda težko govoriti o tržni vrednosti. Nekatere njihove delnice pa se kljub temu tudi prodajajo, cene so zelo različne. Na našem koncu se precej trguje z delnicami Jestvine po cenah, ki pomenijo približno 400.000 sit za 400.000 sit vredne certifikate. Lahko pa je vrednost tudi: 0 Nekateri pa so z naložbo svojega certifikata imeli pravo smolo. Podjetje je šlo na primer v stečaj, ali pa se nahaja v takih težavah, da so vloženi certifikati brez vrednosti. Tudi pri nas imamo take primere (največji tak primer na Obali je Cimos, najnovejši primer pa je Primorski tisk, ki je pred kratkim odšel v stečaj: vrednost delnic teh podjetij je torej nič!). Kaj svetovati? Predvsem to, da - če ni zares nujno - svojih delnic ne prodajajte! Tiste, ki dosegajo že danes solidno ceno, jo bodo tudi v bodoče. Tiste, ki je še nimajo, pa jo bodo verjetno dosegle v bodoče. Pri nas pa so delnice še vedno zelo poceni, če jih primerjamo s cenami delnic v tujini. To nas lahko navdaja z optimizmom. Opozorim naj še, da lahko cene delnic zelo zrastejo. Tako, da tisti, ki je na primer pred dvema letoma prodal delnice Droge, da bi si lahko kupil avto, ni verjetno še nikoli kupil tako dragega avtomobila! Lep pozdrav in uspešno delničarstvo tistim, ki so pač še delničarji. Leon Klemše borzni posrednik Parecag 115A, 6333 Sečovlje - SLO tel.: 066/79-193 V POMLADANSKIH MESECIH LAHKO IZBIRATE MED RAZNIMI VRSTAMI PELARGONIJ (BRŠUANKE IN ZONALKE), SURFINIJ, MARJETIC, FUKSIJ, VERBEN TER ENOLETNIC (BEGÖNNE, VODENKE, PETUNIJE, SALVIJE, TAGETES, AGERA-TUM...) OBIŠČITE NAS, IZBIRA JE VELIKA! рохгг ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabalcović Senad s,p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru NELLA SALA DELLE ESP0SIZI0NI DI CASA TARTINI A PIRAN0 E' STATA INAUGURATA LA MOSTRA "CARNEVAL COMPANY". LA MOSTRA E' UNA RASSEGNA DELLE MASCHERE E DEI MOTIVI DI CARNEVALE DEL GRUPPO "CARNEVAL COMPANY" DELLA COMU-NITÄ DEGLIITALIANI NEGLI 8 ANNI DALLA SUA COSTITUZIONE. LA MOSTRA RIMARRÄ APERTA AL PUBBLICO FINO AL 3 MARŽO 1998. ŽIVALI NAM POMAGAJO ŽIVETI Znanstveniki različnih področij (medicine, veterine, psihologije...) se ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako lahko živali zdravilno vplivajo na človeka. O tem so pripravili tudi prvo mednarodno srečanje v Padovi, ki so mu nadeli naziv Pet therapy (pet pomeni v angleškem jeziku ljubljena žival, hišni ljubljenček). Je živali mogoče "uporabljati" tudi kot zdravstveno terapijo? Tako je nek otroški psihiater nekoč opazoval primer odziva avtističnega (v svoj svet zaprtega) otroka na dobrikanje prijaznega psa. Avtistični otrok se je nanj odzval. Od tod izvira ime Pet Therapy (PT). Odtlej se je terapija s pomočjo živali zelo razvila. Možnost za njeno uporabo se nenehno širi, tečejo pa tudi različne raziskave: o naravni povezanosti med človekom in njegovo mačko ali psom, pa o izkušnjah iz ZDA o vezeh med avtističnim otrokom in delfinom. Vsaka oblika PT sloni na preprostem načelu, da so živali veliki vzpodbudniki medsebojnih odnosov, zmožni premostiti komunikacijske pregrade, vzpodbujati k igri in otroški radosti. Žival nagonsko najde svoj prostor ob človeku. In če to deluje pozitivno na zdravega človeka, je za depresivnega ali za otroka, ki je na primer obsojen na dolgo mirovanje v postelji, to še posebej blagodejno. Seveda pa se ob tem takoj zastavi bioetično vprašanje, ali imamo ljudje pravico "izkoriščati" živali, pa čeprav za zdravljenje. Zato je dobro določiti, katere živali in kako naj jih "uporabljamo". Prava terapija je mogoča le, če je žival svobodna in spontana, če je prijateljstvo med živaljo in človekom obojestransko, če ima žival ugodne pogoje za življenje. Ta metoda zdravljenja temelji na spoštovanju živali, njeni sposobnosti komuniciranja, ko je srečna in se dobro počuti. V ZDA, pa tudi v sosednji Italiji, vse pogosteje vključujejo živali v življenje v domovih za ostarele, zaporov, psihoterapevtskih ordinacij. Mačke in psi Ameriške raziskave so pokazale, da imajo o^ebe, ki preživijo infarkt, devetkrat več rriožriooti preživeti naslednje leto, če imajo p',a fo pa /ato, ker odnos s pr;om pripomore k zmanjšanju anksioznosti in depresije. Človek, ki ima psa, se več giblje, ima pogosteje socialne stike in se tako lažje izogne osamljenosti. V Italiji imajo izkušnje z živalmi v zaporu in nekaterih bolnišnicah. Še posebej pazljivo pa izbirajo in dresirajo pse, ki jih dodelijo slabovidnim in slepim osebam. Konji Tudi terapija s konji se je izkazala kot velika pomoč pri različnih oblikah fizične invalidnosti npr. pri Downovem sindromu (mon-goloidnost) in rehabilitaciji. Konji so zelo občutljive živali in so zmožne vzpostaviti tesne stike s človekom. Tako lahko tudi nekdo s fizično okvaro ob počasnem jahanju v varnih prostorih doživi radosti gibanja. Z jahanjem lahko npr. ublažimo stres, ki ga doživlja človek čakajoč na operacijo. Učinkuje pa tudi psihosomatsko in je zato zdravljenje hitrejše. Delfini "Ko je delfin Dorad opazil moj obup, me je pogledal, kot se sama nisem bila nikoli sposobna videti. Naučil me je soočanja z mojo bolečino", je povedalo angleško dekle, za katerega je bilo potapljanje z delfinom prvi korak iz dolgoletne depresije. V ZDA, Angliji in Avstraliji tako uvajajo delfinoterapijo. Na Floridi delajo z mongoloidnimi in avtističnimi otroki, na Irskem pa z depresivnimi osebami. Današnja družba in odnosi v njej so dostikrat bolni: človek se težko sooča z lastnimi čustvi. Živali nam nudijo možnost vzpostavljanja odnosov z drugimi, stopanja iz svojega sveta. Skrb za žival vzpodbudi naš čut odgovornosti. Vzpostavljanje odnosa z živaljo nam šili zavest in nas čustveno bogati. Povzeto po italijanski leviji (iioia Februar I<>98 portaroian it. z MATERINSTVO - PRIVILEGIJ ŽENE? Praznovanje Dneva žena 8. marca se je - pri nas in v svetu - kar zakoreninilo. Pa materinstvo? Je to vrednota žensk, ki - v primerjavi z očetovstvom - izvablja drugačna čustva in stališča? Ženski je po naravi dana biološka funkcija reprodukcije v dobesednem pomenu: ona je tista, ki lahko "naredi" potomca - rodi otroka, pri čemer pa je nesporno, da sta pri spočetju tega "čmrlja" soudeležena dva partnerja nasprotnega spola. Tudi v primeru slabše oploditvene sposobnosti sta (po statističnih podatkih) "kriva" oba. Razmerje podatkov pove, da ima težave s plodnostjo približno 40 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk. Beseda MATI pa žal ni vedno sinonim za prvi nežni, topli dotik ljubezni, ki malemu človečku vdihne dušo in voljo do življenja, odraslemu pa pomeni spomin na toplino otroštva in domače zavetje, Ni vsaka ženska tudi dobra mati, na žalost. Kje so tu merila, kdo jih ima pravico postavljati? Otrok je brez dvoma kriterij materine ustreznosti, saj je s svojim doživljanjem simbiotično vpet v njeno odzivanje in ravnanje. Nemočen in povsem odvisen od njene naklonjenosti, usmiljenja, sočustvovanja, dobronamernosti, potpljenja, ali (in) obratno od njene nenaklonjenosti, neusmiljenja, nesočustvovanja, nestrpnosti in zlonamer-nosti, je odprto zrcalo materine kakovosti. Če mati otroka zanemarja, je to očitno na njemu. Kaže se na čustvenem, družabnem in biološkem področju. Prikrajšan za vse Lovori del corso di ceramica presentati alia mostra. CORSI DI CERAMICA Nel mese di marzo in Časa Tartini ver-ranno organizzati Corsi di ceramica per principianti e corsi avanzati guidati da Marta e Karel Pavline. IL PRIMO INCONTRO 6 previsto per venerd) 6 marzo 1998 alle ore 17.00. 14 dobrote pristne materinske ljubezni, nege in skrbi bo zgodaj opozoril okolico, da v njegovem svetu nekaj manjka, da boli in je hudo. Včasih človeka kar obsede misel, da bi nekaterim ženam morali odvzeti pravico do nege in vzgoje otrok. S svojim ravnanjem otroka tako ogrožajo in prikrajšujejo, da povzročajo trajne rane v duševnosti otroka, ki bodo zelo verjetno kasneje izbijale na dan v obliki osebnostnih in prilagoditvenih težav pri mladostniku ter odraslemu. V takih in podobnih primerih zakonodaja dopušča odvzem roditeljskih pravic. Kako pomagati materi, da bo imel otrok dobro mati in, da bo mati srečna z otrokom? Že po svoji osebnostni strukturi, po življenjskih izkušnjah in glede na tukaj in sedaj, bo vsaka žena drugače doživljala materinstvo, drugače negovala, vzgajala svojega potomca. Ne glede na strokovna navodila, pomoč in osveščanje bodo določeni mehanizmi odzivanja vedno prisotni: ena mati bo bolj čustveno tenkočutna in morda pretirano skrbna, druga bo morda težila k brezhibni higieni in dajala prednost redu in čistoči, tretja bo igrala vlogo žrtve in panično odrea-girala ob najmanjši vzgojni težavici. Ta način spletajo dedni in pridobljeni dejavniki, ki DAN ZENA - V počastitev Mednarodnega praznika žena bo v petek, 6. marca ob 18. uri v Avditoriju Portorož svečana akademija, ki jo pripravljata Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran in portoroški Avditorij. Vljudno vabljenil določajo posameznikovo osebnost in v skladu z njo značilna ravnanja. Zelo pomembno je izobraževanje, usposabljanje dekleta in matere za njeno osveščanje, spoznavanje, kaj otrok je, kakšne so njegove ne le biološke, ampak tudi psihosocialne potrebe. Žal se naša dekleta učijo v rednih izobraževalnih programih kupe podatkov in formul, NIČESAR PA JIH NE POUČIMO PRAVOČASNO O MATERINSTVU, o vlogi, ki ni pridobljen niti priučen poklic, ampak je POSLANSTVO, dragoceno in zelo odgovorno za posameznika, družino in družbo. Vsekakor bo lažje vsaki bodoči materi, če jo bodo že kot dekle starši poučili. Lažje bo ženi - materi, če ji bo življenjski sopotnik v pomoč in oporo, da ne bo preobremenjena z gospodinjskimi deli in zaposlitvijo. Edino tako bo zmogla s pristno ljubeznijo in predanostjo polniti prazne vrčke, ki jih dnevno ponujajo ne samo mali otroci. Ne bi bilo odveč, da bi si ob letošnjem 8. marcu vsaj malo izprašali vest ob visoko zvenečih voščilih in izpovedih: ALI SEM DOBRA MATI SVOJIM OTROKOM? ALI SEM SVOJI ŽENI, MATERI TUDI ČEZ LETO V OPORO IN POMOČ? Marta Jurak Beseničar KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS Zaposlovanje študentov in dijakov PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490 PORTOROŽ-Obala 16 II. nad. tel./fax.: 747-018 odprto vsak dan od 9 -15, razen sobot, nedelj in praznikov. MESTO SLOVENIJE NA ZEMPLEPISNI KARTI SVETA OB KONCU 20. STOLETJA Gotovo bi vas utegnilo zanimati, kje in kako je vmeščena naša dežela tik pred iztekom drugega tisočletja. Mi smo si pomagali z lani izdanim priročnim podatkovnikom, ki ga je izdala Mladinska knjiga, v katerem je predstavljenih 195 držav. Knjižica daje o njih osnovne podatke in omogoča tudi primerjanje med njimi. Mi smo se lotili primerjave Slovenije z drugimi državami sveta po sledečih merilih: številu prebivalstva, velikosti (površini) naravnem prirastku prebivalstva, po pričakovanem trajanju življenjske dobe (ženske (Ž), moški (M)), deležu aktivnega prebivalstva, višini domačega bruto proizvoda (BDP) in porabi el. energije (Kwh) na prebivalca. Zanimivo je, da jih je od sedanjih 195 držav -130 dobilo neodvisnost šele po 2. svetovni vojni! Nekatere so se načakale celih 2 tisoč let, če računamo le novo ero, da jim je tako imenovani svet priznal državno zrelost. Res so dolgo "drgnile klop zgodovine". Kje je potemtakem danes mesto Slovenije glede na zgoraj našteta merila? - Po številu prebivalstva sodi Slovenija med manjše države. Ima 1.987.447 prebivalcev, pa je kljub temu večja od šestdesetih držav, kar predstavlja skoraj tretjino vseh držav. Zanimivo je, da sta Makedonija in Slovenija skoraj enaki. - Po velikosti (površini): Slovenija meri 20.256 km2 in je tako po površini večja od skoraj 40. držav. Najbližji sta ji po velikosti Izrael z 20.770 km2 in Makedonija s 25.713 km2. - Po naravnem prirastku prebivalstva: Žal je stanje Slovenije po tem merilu zaskrbljujoče slabo. Po nizkem prirastku se Slovenija nahaja v samem svetovnem vrhu. Prva je Madžarska z negativnim prirastkom (-1,9%), drugo in tretje mesto si delita Slovenija in Nemčija z -0,1% prirastkom. Minus (-) pred številko pomeni, da je umrljivost večja od rodnosti! To je vsekakor eden največjih demografskih problemov Slovenije. Kot ilustracije navajamo še nekaj podatkov: Danska (0,5%), Grčija (0,8%), Hrvaška (0,6%), Izrael (15,9%)! - Po pričakovanem trajanju življenjske dobe (ženske, moški): V Sloveniji je pričakovana doba življenja za ženske 78,4 let; za moške pa 70,5 let. Ženske, kot drugod, tudi pri nas dlje žive! Še nekaj podatkov o starosti. Najvišjo starost dosežejo na Švedskem (ženske 81, moški 75), Švici (Ž 81,7; M 74,8), Grčiji (Ž 80, M 75,2). Najnižjo starost dosežejo v Gvineji (Ž 45, M 44) in v Borundi-ju (Ž 42, M 38,3). In, ob koncu, še ena "anomalija": v Afganistanu živijo ženske povprečno 44 let, moški pa 45 let. To je edini primer, če nismo česa spregledali, ko živijo moški dlje od žensk. - Po deležu aktivnega prebivalstva: po tem kriteriju ima Slovenija 48,1% aktivnega prebivalstva, kar je izredno visok odstotek in jo uvršča okoli 37. mesta. Drugače povedano: za Slovenijo je okoli 160 držav tega planeta. Podatek veliko pove! - Po bruto domačem proizvodu: Slovenija ima 7140 BDP USD/prebivalca (iz leta 1994). Od Slovenije ima višji BDP na prebivalca 40 držav. To je podatek, ki kaže Slovenijo v lepši luči. - Po porabi električne energije na prebivalca v KWh: V Sloveniji znaša poraba energije na prebivalca 6.288 KWh. Za njo se nahaja 107 držav. To je še eden od podatkov, ki spreminja predstavo o majhnosti Slovenije. Naj omenimo še nekaj zanimivosti v zvezi s tem merilom. Katar, državica z 11.000 km2 in 537.000 prebivalcev, porabi 10.718 KWh na prebivalca. Med države, kjer porabijo največ električne energije, sodi vsekakor tudi Kanada z 18.134 Kwh. Dragi bralci, razgrnili smo vam Slovenijo golo, no, malodane golo, "oblečeno" v gole številke. Moramo priznati, da so nam te številke v marsičem spremenile predstavo ne le o Sloveniji, temveč tudi o svetu. Jovan Nikolič Pisma Portorožanu Svetniku ZLSD v OS PIRAN Nič me ne preseneča, da nekateri zapravljajo čas z opravljanjem pisarskih del za nekoga, ki ima že sam dovolj znanja in izkušenj, da zna za svoja dela poiskati opravičilo ali (samo)hvalo. Sprašujem se, čemu tolikšna užaljenost, brskanje po morali, ocenjevanje kulturnega nivoja, postavljanja lastne diagnoze o "patološki" obsedenosti nekoga? Žal mi je, da ste se predstavili kot svetnik ZLSD. Menim, da stranki s takim pristopom in razmišljanjem škodite. Res ste se postavili v vlogo pisarja. A morda bi bilo bolje, če bi v bodoče prepustili, naj se tisti, kateremu je očitek naslovljen, kar sam zagovarja! Ne, te moči res nimate, da bi omejevali javnost dialoga, očitno pa vas moti demokratičnost dialoga. Skušajte si raje v prihodnje vzeti čas in napisati, kaj ste naredili vi kot svetnik ZLSD v občinskem svetu in kaj kot predsednik Odbora za proračun in finance. Vam bomo zagotovo bolj hvaležni, kajti takega branja informacij potrebujemo! Z veseljem bi namreč prebrali informacijo o delitvi proračunskih sredstev in namembnosti le-teh. Vendar pa za to najbrž ne boste našli časa in volje, ker ne bi bili pohvaljeni in ne bi poželi županovega odobravanja. Nina Ravbar Ј&АлЈлЈјЛлС мт V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114. tel.: 773-617 Majda Miklavec UlftnOGRADnJA ■ PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Lirninjariska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobilel: 0609/610 13L1 I vUnmr I'm Trgovina s tekstilnimi izdelki. TPC Lucija Obala 114 tel.: 771-805 fax: 770-884 AKCIJA "Hlače staro za novo V naši prodajalni boste lahko v obdobju od 2. do 31. marca vaše stare spodnje hlačke, katerekoli blagovne znamke, zamenjali za nove spodnje hlačke znamke Cotonella in pri tem prihranili 400,00 SIT (1 stare = 1 nove - 400,00 SIT). S starimi hlačkami vam tako ne bo treba več brisati prahu, ampak jih boste brez nerodnosti lahko še dobro vnovčili in uživali pri nošenju udobnega in kvalitetnega perila Cotonella. LJUDSKA UNIVERZA KOPER vabi k vpisu v spomladanski semester - verificirani tečaj angleškega, italijanskega, francoskega, nemškega in slovenskega jezika - tečaj španščine - poslovna angleščina, nemščina in italijanščina - priprave na izpite iz aktivnega znanja angleškega, nemškega, italijanskega, slovenskega jezika - usposabljanje za pridobitev poklica POSLOVNI SEKRETAR - računalniški tečaji - knjigovodstvo za mala podjetja, vodenje knjig za S.P, strojepisje - tečaji za voznika viličarja, težke mehanizacije - šiviljski tečaji, tečaji za vodenje čolnov, jezikovni tečaji za upokojence (angleščina - pričetek 9. februarja 1998) - brezplačna OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - individualne konzultacije ZAHTEVAJTE KATALOG IN POIŠČITE KAJ ZASE! Informacije in prijave: Koper, Cankarjeva 33, tel. 271-258 ali 272-274. PISMA PORTOROŽANU Spoštovani Portorožan! Ko sem prebrala lansko decembrsko številko Portorožana, sem opazila, da nekateri preveč blatijo župana Občine Piran, češ da v svojem mandatu ni naredil ničesar. Sama pa lahko rečem nasprotno -vsaj za Vinjole se je dosti potrudil! Dobili smo vodo, telefon ter asfalt; in zdaj še upam, da bomo dobili tudi obljubljeno javno razsvetljavo po spodnjih Vinjolah. Še naprej si želimo, da bi se naša Občina zavzemala za lucijske krajane. Lep pozdrav. Alojzija - Slavka Fajt Le bleščeč Portorož je Portorož Ob polemikah, ki jih je vzpodbudil natečaj za urbanistično-arhitektonsko ureditev središča Portoroža, bi rad povedal svoje mnenje. Menim, da je komisija prvo nagrado prisodila pravemu elaboratu. Izhajam iz prepričanja, da je arhitekt Mihevc načrtoval Portorož z globokim razumevanjem spektakularnega turističnega središča in zlasti s štiripasovnico med hoteli in kopališči ustvaril pogoje za tisti blišč, ki ostaja v glavah turistov. Parki, raznoliko cvetje in druga vzporedna ponudba ima v prostoru Portoroža povsem drugačen pomen in namen, ki bi ga znali še najbolje pojasniti hortikulturci. Ker jih v Portorožu ne manjka, bi lahko tudi njih povabili k sodelovanju. Se je že kdo vprašal, kaj od Portoroža ostaja v spominu turistov? Predvidevam, da si zapomnijo velikanske hotele, štiripasovnico s sprehajališčem, plesišča in plažo, še zlasti, če je našteto povezano s kakšnim pustolovskim doživetjem. Takšna (v bistvu površna, nezahtevna) je pač večina ljudi in s tem se bo v turizmu enkrat treba sprijazniti. In ker gre svet naprej, Portorož ne sme obstati na mestu. Kot tak namreč postaja premajhen in ga je nujno potrebno povečati. Zdi se mi, da prvonagrajeni elaborat Architecte s svojimi predlogi najbolje "razume" pravi problem Portoroža: da se je vse bistveno začelo dogajati na premajhnem koščku prostora. Glede (skoraj po božje opevanih) zelenih površin pa je tako: kar ozrimo se okrog sebe -parkov (tudi zelo lepo urejenih) je ogromno, važnejše vprašanje pa je, zakaj so tako slabo obiskani, nekateri pa sploh ne. In ker sem že pri "večanju" Portoroža, bi se vprašal, zakaj Bernardin, kljub številnim poslovnim poskusom, ni zaživel, kot bi moral, nikoli ni deloval kot del velikega bleščečega Portoroža. Po mojem je eden od razlogov, ki Bernardin delajo nekako tujega, neprivlačna osvetljenost naselja. V primeru Bernardina se lepo kaže dejstvo, da je edino pravi, izbrani in negovani blišč tisti, ki "vrača" turiste. In če povzamem v enem stavku: po moji presoji je poglavitni problem v Portorožu, kako zelenje vgraditi v "turistični blišč", ne pa ga saditi in sejati poprek in počez in iz Portoroža delati pokopališče živih. Andrej Žnidarčič mi s SE: < 1 v w v \ MEC £LESCE| ГсШ M г.л trniL MAM) \ Ш VISOKA SOLA ZA HOTELIRSTVO IN TURIZEM PORTOROŽ in DRUŠTVO TURISTIČNIH VODNIKOV SLOVENIJE organizirata TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE Obsega 40 ur teorije in 3 ekskurzije Pričetek: 17.03.98 na VŠHT, Obala 29, Portorož. Pogoj: V. stop.strok.izobr. Tečaj bo izveden, če bo min. 15 prijav Cena: 25.000 SIT (prvi obrok ob prijavi, drugi do 15.03.) Informacije po telefonu: 066 /47 1 /5 PIRANSKE AKR0BATKE PONOVNO ZLATE Učenke osnovne šole Cirila Kosmača Piran - državne prvakinje Pred polno dvorano Gimnastičnega centra Šiška v Ljubljani se je tudi letos predstavilo veliko število akrobatskih šolskih ekip. V hudi konkurenci, saj se v zadnjem času akrobatika v Sloveniji izredno razvija, so prvo mesto ponovno osvojile telovadke iz Pirana, ki so se tekmovanja udeležile z dvemi ekipami. Mlajše deklice so, čeprav v okrnjeni sestavi zasedle dobro peto mesto. To so bile: Sanela Bilič, Nina Fabe, Brina Šuligoj, Iva Sobota, Sara Herceg in Hana Mumi-novič. Nekatere so za brezhibnost svojih akrobatskih nastopov prejele kar po tri "čiste" desetice. Starejša skupina pa je ponovno navdušila gledalce in seveda sodnike z najtežjimi akrobatskimi prvinami (salto z obrati), ki so Pirančankam prinesle zasluženo zlato. Pa ne samo ekipno, tudi posamezno so piranska dekleta posegla v sam vrh slovenske šolske aktobatike. Zlato odličje si je letos pritelovadila Dijana Stanišič, srebrno pa Brina Klemenčič. Šesta je bila Aja Golja, sedma Jerica Zeljkovič, deveta Vesna Iveljič in deseta Sandra Belle. L.S.Z. Ji l * M Diana Stanišič in Brina Klemenčič, šestošolki v piranski OŠ Cirila Kosmača: Za zmago sva se borili po levje." (Foto: Martin Bobič Tinta d.o.o. Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)... - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog - izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta. Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah! Spoštovano uredništvo Portorožana Zelo se zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa v Švico, v Basel, saj sem tako informiran o vsem v našem kraju. Istočasno vam pošiljam pismo gospe Cristine Wittwer, za katerega vas prosi (jaz pa tudi), da ga objavite. Upam, da bo vaš Portorožan v bodoče še bolj informativen in odprt tudi za kritike in inovacije. Zadovoljen sem, da se je Portorožan afirmiral in da se tiska kar v 3000 izvodih. Še enkrat hvala, če boste željo gospe Wittwer izpolnili! Attilio Miani Pripis uredništva: Z veseljem! Sentimenti di una turista svizzera Egrege signore, egregi signori. Dopo quattro anni sono venuta di nuovo a Portorose. Devo dire che molte cose sono migliorate. Arrivando come prima cosa ho visto le belle, diverse luci di natale. Complimenti al Vostro comune! Piu' tardi sono andata a prendere alcune informazioni all'ufficio per i turisti oppure a bere qualcosa nell'albergo. Sempre ai servizi sono stati molto gentili. Mi sono saltati nell'occhio i mobili di buon gusto. Una bella sorpresa sono state le toilette, pure loro di buon gusto e sempre ben pulite. Ma che cosa succede con la interessante "Forma viva" di fronte a Portorose e con le saline? Ora richiamano sopratutto gente curiosa. Questi due luoghi sono una grande possibilita' per bellissime passegiate. Vorrei richiamare 1'attenzione sulla calma di questi due ambienti della natura adriatica. Non mi sono piaciute invece troppe macchine a Portorose a anche fra Pirano e Lucia. Sopratutto manca una strada per i ciclisti. Vi auguro buona fortuna, sperando di tornare presto! Cordiali saluti Cristina Wittwer OPTIMISTI Obvestilo bralkam in bralcem! V Svetu Krajevne skupnosti Lucija smo predstavniki in simpatiz-erji različnih strank: ZLSD, LDS, SDS, neopredeljeni, itd. Ne glede na naše politično prepričanje ali simpatizerstvo s političnimi strankami smo resnično "jezni" na župana in posamezne strokovne občinske službe, ker iz vsakoletnih programov, ki jih pripravimo na podlagi zahtevkov krajanov, niso mogli uresničiti niti ene same postavke. Žal smatrajo, da edino oni vedo, kaj občani v naši Občini potrebujejo in da po posameznih krajevnih skupnostih ni potrebno prisluhniti, kakšne so krajevne potrebe. Nikjer v dosedanjem pisanju Boruta Valenčiča ni bilo zaznati, da je član kakšne stranke ali da "propagira" posamezno politično opcijo. Izrazil je samo nezadovoljstvo, ki ga je čutiti v Svetu Krajevne skupnosti Lucija ob popolnem neupoštevanju predlogov luci-jske Krajevne skupnosti, njenih odborov in njenih predloženih letnih programov. Ignoriranje izvoljenih članov Sveta KS Lucija (in verjetno je enako tudi pri ostalih KS-ih) in sklepov, ki jih sprejemajo, ter njihovih vprašanj Občini za posamezne krajevne probleme, se kaže tudi v neodgovarjanju na pisna vprašanja, ki jih posredujemo. To se nam ne zdi nič politično, ampak nevzgojeno. S spoštovanjem, Borut Valenčič predsednik Sveta KS Lucija Jadralna je sekcija iz Pirana, z jadralci uspešnimi. Je njihov vodja Milan Morgan, ki trudi se na vse strani. Jadralci se ne dajo, ne pustijo morja okrnit'; še manj pa svoja jadra iz njega odstranit'. Jim boste pomagali obalo popestrit'? Nikar ne dovolite, da b' moral' svoja jadra zapustit'. Od župana, pa svetnikov in od piranske športne zveze, pa se pričakuje obljubljene zaveze. Jadralna je sekcija uspešna, v njej dela se trdno; z močno voljo in pa znanjem uspehe žanjejo. Odgovorni ne dopustite, da Piran vse več izgubi! Pustite, da se naše morje z jadrnicami še naprej krasi. Optimisti so in bodo takšni še ostali. Ne dovolite, da bi jutri le fatamorgana postali. Danica Lapanja Kekič VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. AH je res, da se je pobrateni Ohrid med februarskim obiskom v občini zanimal za organiziranost zdravstva v občini in si celo ogledal lucijski zdravstveni dom? Res je; ljudje tam doli so se odločili za samouničenje! 2. Splošno plovbo naj bi sanirali, ostala pa naj bi v lasti države. Ali ni nevarnosti, da bo (v smislu ljubljanskega centralizma, ki spretno vleče vodstva velikih podjetij v bližino vlade) ta naššedini ladjar prej ali slej voden iz Ljubljane? To bi bilo celo nadvse pametno! Kot veš, se arktični led vztrajno topi in lepega dne se bo naše morje tako ali tako dvignilo prav tja do Ljubljanskega barja... 3. V čem je piranska občina sposobnejša od avstrijske države? Avstrijski državi dolga stoletja ni uspelo spremeniti vseh gradov v ruševine, piranski občini pa je to uspelo s starim avstrijskim kolosom, hotelom Palace, v nekaj letih. 4. Zakaj je bilo potrebno popravilo tlaka na Tartinijevem trgu v Piranu? Ker preko njega dnevno hodi občinska vlada, pri čemer pametnejši pač zmeraj popušča... 5. Zakaj se je v Seči bager koprskega Hidra zvrnil v blato? Ker tisti dan ni bilo na razpolago nobenega Natovega letala. 6. Kako so se letos šemili v piranski občini? Vlada je ohranila tradicionalno skupinsko masko - Sneguljčica in sedem palčkov. Občinski inšpektor se je našemil v nevidnega človeka. Predsedniki krajevnih skupnosti so bili Don Kihoti in so se borili z mlini na veter. Zeleni so se maskirali v sterminatorje (toda ker so se črne gradnje maskirale v legalne objekte, so ostali praznih rok). Volil-ci in ostali nemočni občani pa so si omislili skupinsko masko -pohlevnega, prijaznega oslička. Sonja Požar, Lucija Odprto pismo psu Arturju LISIČKOVA POŠTA Bralcem smo še dolžni nadaljevanje odprtega pisma najslavnejšemu psu na Slovenskem, ki smo ga objavili v prejšnjem Portorožanu... Prosim, Artur, posreduj, da gre zakon skozi. Koliko nas bo še moralo umreti nasilne smrti? Itak bomo morali sprejeti zakon zaradi drugih držav. Zakaj bi morali čakati, da smo v to prisiljeni? Če ne vedo ljudje, kam po strokovno pomoč v zvezi z zakonom, naj se obrnejo na svetovalca, ki deluje v sklopu svetovne organizacije varstva živali s sedežem v Londonu. Morda uganeš, kje stanuje gospa svetovalna direktorica te organizacije? V Ljubljani, na Slovenski cesti 51. Gospe je ime Lea Eva Müller. Si videl? Vedel bi, če bi te človek zapustil, pohabil, zmaličil... Postavila bi se zate v bran, kot nekaj samo po sebi umevnega, po lastni vesti in prepričanju, vsekakor pa ne po naši zakonodaji, kjer vlada za vse naše bolezni en sam zdravnik - kon-jederec! In je spoštovano eno samo živo bitje - človek!! Ojojoj, kako kratkovidno. ČLOVEK BO SREČEN ŠELE, KO BO SVOJE VLADANJE NAD NARAVO ZAMENJAL ZA SOŽITJE. Pridi nas kaj obiskat, stari! Kjer nas je devet mačk s ceste in en pes iz pasjega zavetišča, so vrata odprta še za koga. Dobrodošel. Po slikah sodeč si taca. Kar vidim te, ko stegneš glavo čez svojo taco in pošlješ ljudem tisti enkratni pogled. Kako živiš? Si suženj ali prijatelj? Pošiljam ti en lep zategel mijau, in če bo zategadelj zakon kaj prej sprejet, rečem tudi HOV, tvoj Lisičko Konjajev Bonifacijeva 7, 6330 Piran Obljuba dela dolg in jaz sem mož-beseda, hočem reči maček-beseda. Pismo vam predstavim v vsej njegovi dolžini - v prihodnje pa bom moral kakšna maratonska pisma tudi ustrezno skrajšati. Pa brez zamere. Moji prijatelji petošolci iz Sečovelj so pismo naslovili z rdečimi velikimi tiskanimi črkami: POMOČI NE POTREBUJEJO LE LJUDJE, AMPAK TUDI ŽIVALI Nekega dne med poukom matematike smo na okenski polici zagledali malo mucko. Zvedavo je strmela v naš razred. Učenci smo bili presenečeni nad takim obiskom. Marko je takoj skočil k mucki in jo vzel v naročje. Nahranili smo jo. Vsak ji je dal malo salame in kruha. Marko ji je prenesel papirnat zaboj in nekaj starih krp, da bi lahko mucka ležala na njih. Mucka je spala, a mi smo se lepo in veselo učili. Težava je bila, da nobeden od nas ni mogel odnesti mucke domov za vedno. Tako smo se zbrali Marko, Jaka, Maja in Anja. Delili smo pisma po Sečovljah. Nihče je ni sprejel. Ko je šel naš up po gobe, se je oglasil naš sošolec Jaka in nam povedal veselo novico, da bo mucko sprejela gospa iz Lucije. Tako smo ostali brez naše mucke, ki smo ji dani ime Luna. Mucka Luna nam je vsem prirasla k srcu. Nekaj dni smo mislili, da je mucka z nami, a je ni bilo. Počutili smo se božansko, a nismo mogli opisati občutka, ki smo ga imeli v srcih. Na nek način smo bili veseli, ker smo ji našli nov dom. Po drugi strani smo bili žalostni, ker mucke nismo več videli. Vse se je lepo izteklo. Ampak mucko smo zelo pogrešali. Ko je bila mucka z nami, nam je bilo zelo lepo. Še vedni vsi mislimo nanjo, kako bi bila tu zdaj z nami, nekdanjmi lastniki. Zato je bilo slovo težko. 5. r. Osnovne šole Sečovlje Ljubi otroci! Če bi hodili v mojo šolo, bi vam dal vsakemu po eno veliko petko, samo ne znam se odločiti pri kateremu predmetu: pri slovenščini za skupno sestavljen prosti spis, pri spoznavanju narave, ker ste lepo poskrbeli, da ohranite pri življenju ubogo živalico, ali pri vedenju, saj ste dokazali, kako imajo lahko majhni otroci veliko srce. Zelo ste si prizadevali oddati mucko, čeprav bi jo tako radi obdržali. V moji šoli bi tudi vaša učiteljica Irena dobila eno gromozansko petko, ker vam je ob dobrem dejanju stala ob strani. Kako bi bilo na tem svetu lepo, če bi bili vsi učitelji tako odgovorni... Piranska zgodba se je po nepotrebnem končala tragično. Učiteljica je vsilila mucko svojemu devetletnemu učencu, čeprav je vedela, da zaradi psa v stanovanju pri fantku starši ne pustijo imeti mucke. Fantiču je doma prestrašena mucka takoj zbežala v omaro, pa na pograd, nato v drugo nadstropje, pa nazaj dol, dokler se ni rešila z begom skozi okno prvega nadstropja. Moji ljudje so mucko poznali in so takrat imeli doma v varstvu še dva njena bratca, vendar jim učiteljica ni sporočila, da je mucka po polurnem bivanju pri fantku pobegnila. Resnico so izvedeli šele šestega dne in so jo po napornem iskanju v hudi burji našli ponoči vso premraženo, sestradano in bolno. Tri dni je samo spala, potem pa je začela čudežno okrevati, saj so samičke bolj odporne od samčkov. Zato pa njena bratca, od nje okužena z mačjo kugo, kljub vsakodnevni zdravniški pomoči, nista preživela. Vas pozdravlja Lisičko Konjajev PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA /MATERIALE IDRAULICO LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/7Л-998 URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 12,00 16,30-19,00 Pri nas lahko dobite... kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd.), bojlerje LIKO (101, 501, 801, 1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje. PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!! .PPME t na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel : 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka g0atsko narodno kazalište. GISELLE e uno dei piu famosi balletti del primo romaniicismo basalo su raffinati elementi della danza classica. All etereo Atto Primo segue Г accattivante BALLO DEI CADETTI che con grande maestria intreccia la leggiadria dei valzer con brillant i s i tu az ioni comic he e scene coreograficamente esigenti, costruite su tecniche dei grandi balletti classici. prezzo dd biglietto: 1300 SIT (študenti e pensionati 1.200 SIT) domenica 8 marzo alle 20.30 CONCERTO DI MUSICA LEGGERA OLIVER DRAGO JE VIČ E DELFINI AL 30* ANNIVERSAJUO DI ATTCVITÄ. In collaborazione con Г Agenzia M&J di Portorose. dair 11 al 14 marzo VH° FESTIV AL DEL CINEMA SLOVENO organizzatore: Filmski sklad RS «■Mi 20 marzo alle 20.30 CONCERTO DI MUSICA LEGO ERA VLADO KRESLIN E LA BANDA DI BELTINCI In collaborazione con Г Agenzia turistica Maona di Portorose. prezzo del biglietto: 2000 SIT sabato 21 marzo alle 20.30 RAPPRESENTA7IONE TEATRALE per abbonati e non II Teatro GLEJ & GRAPEFRUIT LA LIMONATA Regia: Iztok Lovrič Interpreti: Ivo Godnič k.g., Peter Bojan, Barbara Medvešček, Gorazd Obersnel, Katja Šantl, Nina Fajdiga, Jure Sotler, Marko Miladinovič, Iztok Lovrič, David Furlan, Marko Simič, Peter Hvalica, Damjan Škafar, Matej Drušnik Vi siete mai chiesti chi era veramente Mona Lisa? Noi abbiamo indagato e Г unica cosa che possiamo dirvi č: Limonata . . .fresca. Si raccomanda caldamente! prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študenti e pensionati 1.200 SIT) venerdi 27 marzo alle 20.30 RAPPRESENTAZIONE TEATRALE TEATRO STABILE DI TRIESTE AFFRICA OWERO SULLA PROPRIA TERRA Regia: Boris Kobal Interpreti: Adrijan Rustja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Inacio Bintchende, Stoj an Colja, Janez Beličič. Una satira su cose non solo di vita quotidiana, nelle quali possiamo ritrovare la nostra immagine riflessa. Un successo che per tre volte ha saputo provocare enormi risate tra il pubblico che a grande richiesta desidera rivederlo aneora una volta. prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študenti e pensionati 1.200 SIT) sabato 28 marzo alle 20.30 RAPPRESENTAZIONE TEATRALE DRAMMA ITALIANO DI FIUME Ghiero de Chiara: UOMO IN MARE organi zzatore: Comunita degli italiani G. »ЈМП CINEMA domenica 1 marzo alle 16.00 commedia brillante HOME ALONE 3 di Raja Gosnell e con: Alex D. Linz, Kevin Kilner domenica 1 marzo a|le 18.00 e alle 20.30 triller DONNY BRASCO di Mike Newell con Johnny Deep, Al Pacino giovedi 5 marzo alle 18.00 e alle 20.30 e venerdi 6 marzo alle 20.30 commedia AUSTIN POWERS con Mike Myers domenica 15 marzo alle 18.00 e alle 20.30 FILM DI SUCCESSO «и.ш.Ч ■■ m» ,. у, .... £. .. .f 'j' ^^jJtit.'V"^-'^ domenica 21 marzo alle 18.00 e alle 20.30 film di awentura SETTE ANNI NEL TIBET di Jean Jacques Arnaudcon Brad Pitt e David hewlis -Г v ^nrf^^^Bii domenica, 29 marzo alle 18.00e alle 20.30 e lunedi 30 marzo alle 18.00 e alle 20.30 commedia romantica QUALCOSA E CAMBIATO di Mike Newell con Jack Nicholson, Helen Hunt аЛ ч a ч ■ ■ ■ m >7 i ' i ■ 11. f ■ . j............»јтШммЦ^^^^И II biglietto delle 18.00 costa 500 SIT e quello delle 20.30 invece 600 SIT. L' abbonamento per tutti i film delle 20.30 - MOSTRE Sala Bianca delF Auditorio fino a lunedi 9 marzo FOTO DEL MONDO MARINO di SMILJAN ZAVRTANIK nil ■ i i MhS' Ul J da mercoledi 11a giovedi marzo MOSTRA ABBINATA AL VII0 FESTIVAL DEL CINEMA SLOVENO *Л ' ^^^-rf- • * i fir venerdi 27 marzo alle 19.00 INAUGURAZIONE DELLA MOSTRA DEI DIPINTI DELL' ARTISTA CUBANA ERA GUEVARA IL PROGRAMMA PL O S L BI Rh MOD! F IC HE. AVDITORIJ PORTOROŽ marec 1998 Vstopnice lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik od 8.00 -14.00 ure v vratarnici Avditorija (tel. 746 610) in dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Avditorija, (tel. 746 610). e-mail: kkpc-avditorij @ siol. net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdp 1 KULTURNE PRIREDITVE petek, 6. marec, ob 18.00 PRAZNOVANJE OB DNEVU ŽENA Nastopili bodo: Ženski pevski zbor LUCIJA, Plesno akrobatska skupina FLIP, Baletna skupina METULJ, gojenci Glasbene šole Piran, organizator: KUD Karol Pahor Piran vstop prost sobota, 7. marec, ob 21.00 BALETNI VEČER Baletna skupina CROATIA Adolphe Adam: GISELLE (Il.dejanje) Johann Strauss ml.: PLES KADETOV Skupino Croatia sestavljajo člani Baleta osrednje hrvaške gledališke hiše - Hrvatskog narodnog kazališta iz Zagreba. GISELLE je eden najbolj znanih zgodnjeromantičnih »belih baletov«, ki se opirajo na klasično prefinjene plesne elemente. Et er ičnosti prvega dela sledi očarljivi PLES KADETOV, ki ob lahkotnosti Straussovih valčkov in briljantni situacijski komiki ponuja tudi zahtevnejše koreografske prizore, grajene na tehniki velikih klasičnih baletov. vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT) nedelja, 8. marec, ob 20.30 KONCERT ZABAVNE GLASBE OLIVER DRAGOJEVIČ IN DELFINI OB 30-LETNICI DELOVANJA v sodelovanju s agencijo M&J iz Portoroža od 11. do 14. marca VII. SLOVENSKI FILMSKI FESTIVAL organizator: Filmski sklad RS мШШЊ 20. marec, ob 20.30 < KONCERT ZABAVNE GLASBE VLADO KRESLIN Z BELTINŠKO BANDO v sodelovanju s turistično agencijo Maona iz Portoroža vstopnina: 2.000 SIT sobota, 21. marec, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven Gledališče GLEJ & GRAPEFRUIT LIMONADA Režija: Iztok Lovrič Igrajo: Ivo Godnič k.g., Peter Bojan, Barbara Medvešček, Gorazd Obersnel, Katja Šantl, Nina Fajdiga, Jure Sotler, Marico Miladinovič, Iztok Lovrič, David Furlan, Marko Simič, Peter Hvalica, Damjan Škafar, Matej Drušnik. Ste se kdaj vprašali, kdo je bila v resnici Mona Lisa? Naključna kmetica, nemška agentka, hči lokalnega župnika...? Mi smo se o zadevi pozanimali in edino kar vam lahko rečemo je: Limonada... hladna. Toplo priporočamo. vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT) petek, 27. marec, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST AFRIKA ali NA SVOЛ ZEMLЛ Režija: Boris Kobal Igrajo: Adrijan Rustja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Inacio Bintchende, Stojan Colja, Janez Beličič Satirična komedija o ne le zemeljskih zadevah, ki nastavlja ogledalo našemu značaju. Uspešnica, kije že trikrat izvabljala salve smeha našega občinstva, se zaradi velikega povpraševanja ponovno vrača v Portorož. vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT) sobota, 28. marec, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA DRAMMA ITALIANO DI FIUME Ghiero De Chiara: UOMO IN MARE organizator: Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana FILMSKI PROGRAM nedelja, 1. marec, ob 16.00 komedija SAM DOMA 3 (Home Alone 3) režija Raja Gosnell; gl. vloge: Alex D. Linz, Kevin Kilner, nedelja, 1. marec, ob 18.00 in 20.30 kriminalistični thriller DONNY BRASCO režija: Mike Newell; gl. vloge: Johnny Deep, Al Pacino, četrtek, 5. marec, ob 18.00 in 20 JO in petek, 6. marec, ob 20.30 komedija AUSTIN POWERS gl. vloga: Mike Myers nedelja, 15. marec, ob 18.00 in 20.30 FILMSKA USPEŠNICA nedelja, 21. marec, ob 18.00 in 20.30 pustolovska drama SEDEM LET V TIBETU režija: Jean Jacques Annaud gl. vloge: Brad Pitt, David Thewlis nedelja, 29. marec, ob 18.00 in 20.30 in ponedeljek, 30. marec, ob 18.00 in 2030 romantična komedija BOLJE NE BO NIKOLI režija: Mike Newell; gl. vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT. Filmski abonma za vse filme ob 20.30je 2.000 SIT. RAZSTAVE Bela dvorana Avditorija do ponedeljka, 9. marca RAZSTAVA PODVODNIH FOTOGRAFIJ SMELJANA ZA VRT ANIKA od srede, 11. do četrtka, 25. marca SPREMLJEVALNA RAZSTAVA VII. SLOVENSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA petek, 27 marec, ob 19.00 OTVORITEV RAZSTAVE DEL KUBANSKE SLIKARKE ERE GUEVARA PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU.