U 1 97 1 KAKOV LET Še malo, in letošnje leto bomo zaključili. Ob takšnih prilikah je navada, da poizkušamo dati bilanco našega dela in prizadevanj v preteklem letu. V uredništvu našega glasila smo se odločili, da o doseženih rezultatih in predvidevanjih za naslednje leto povprašamo predstavnike ustanoviteljev našega glasila: Jožeta DEBERŠKA, predsednika skupščine občine Mozirje, direktorja gozdarstva in lesne industrije Nazarje ing. Petra KOZICA in direktorja kmetijske zadruge Mozirje ing. Ernesta ERMENCA. Postavili smo jim dve vprašanji. Kakšni so rezultati, ki so bili doseženi v letošnjem letu, in kakšne so naloge in cilji, ki stojijo pred nami v prihodnjem letu? Jože DEBERŠEK, predsednik Skupščine občine Mozirje. Smatram, da je v letu 1970 bil storjen precejšen napredek na vseh področjih, čeprav bi najbrž želeli vsi skupaj še večjega. Primerov za napredek najbrž ni treba naštevati, (»Elkroj«, »Gorenje«, »Tovarna iver-nih plošč«, šola, nove ceste itd.). Osebno pa menim, da je to samo osnova za nadaljnji kvalitetnejši skok. Zavedamo pa se, da je v našem delu vrsta pomanjkljivosti, zmot in stranpoti, smo še vedno kadrovsko šibki, ne prilagajamo sproti naše organiziranosti, so hibe na področju delitve in drugje. Posebej pa je treba poudariti dejstvo, da nam na vseh področjih manjka finančnih sredstev. 1971. leto bo trdo in težko. Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva bodo delovali tudi na našem področju. Zato pričakujemo, da se bo naše gospodarstvo srečevalo s problemom nelikvidnosti (zastojev v kroženju denarja — neplačevanje obveznosti med prodajalci in kupci), ker so nekatera podjetja pač živela preko svojih možnosti. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo državni organi sprejeli ukrepe, ki bodo prizadeli tiste, ki so živeli preko svojih možnosti, ker po podatkih na našem področju le-teh ni. Zlasti pa bo pomanjkanje denarja za pokrivanje splošnih potreb (šolstvo, zdravstvo, komunala itd.). Tega se moramo zavedati in na probleme moramo biti pripravljeni. Kljub vsemu, kar nas čaka, pa ne smemo biti črnogledi, ker imamo ustvarjene določene pogoje za hitrejši napredek. Vprašanje je samo naših sposobnosti, pripravljenosti, da z voljo in delom premagamo težave — torej možnost napredka je v nas samih. Želim vsem zdravja in delovne sposobnosti, želim, da bi kot velika družina vsi uprli svoje oči in moči v prihodnost, da bi se vsi borili za naš lastni napredek in boljše življenje, pri čemer pa ne smemo pozabiti na človeka in njegovo osebno srečo. Peter ing. KOZIC, direktor GLIN Nazarje. Poslovno leto 1970 smo uspešno zaključili. Računamo na realizacijo preko osem milijard starih dinarjev. Med uspehe, ki smo jih dosegli v letošnjem letu, lahko štejemo tudi to, da smo uspeli obdržati, spričo naših tehnoloških dosežkov, dosedanji nivo zaposlenosti. Bistven korak naprej je bil narejen pri politiki razdeljevanja osebnih dohodkov. Imeli smo tudi nekaj težav, ena izmed osrednjih je vsekakor izvajanje investicije tovarne ivernih plošč. V teh dneh se že pričenjajo dela pri montaži strojne opreme za to tovarno. V letošnjem letu smo znotraj delovnega kolektiva uspeli prebroditi težave in zaplete, do katerih je prišlo po združitvi med bivšim LIN in GG Nazarje. V pravi luči so se pokazali vsi skupni interesi zaposle-(Nadaljevanje na 2. strani) Kmalu bo zima in pohiteti je treba z nekaterimi vzdrževalnimi deli, da pozimi ne bo nepotrebnih zastojev pri delu (Nadaljevanje s 1. strani) nih iz obeh prejšnjih delovnih organizacij, iz katerih je nastal nov enoten delovni kolektiv. Prihodnje leto bomo izročili v obratovanje novo tovarno ivernih plošč. To planiramo za september. Že avgusta pa bo morala s poizkusnim obratovanjem pričeti ena izmed delavcev v tej tovarni. V mesecu februarju pa bomo izročili v obratovanje obrat vezanih oken. Z ozirom na to, da bomo prihodnje leto v najintenzivnejšem obdobju stabilizacije, nam to pomeni, da bomo morali še boljše gosppdariti, saj bodo na tržišču vladali še ostrejši pogoji in zahteve. Menim, da bo to leto za našo delovno organizacijo prelomno, ker se nam bodo pričela realizirati in vračati dosedaj vlagana sredstva v investicije. Osebni dohodek nam bo v skladu z večjo produktivnostjo sigurno porastel. Vsem članom delovnega kolektiva in njihovim svojcem ter gozdnim kooperantom želim srečno novo leto 1971. Ernest ing. ERMENC, direktor ZKZ Mozirje. . Letošnje gospodarsko leto je bilo za nas povezano s prenekaterimi težavami, a tudi uspehi. Težave so bile predvsem v pogledu nestabilnosti gospodarstva, kateremu smo se morali prilagajati. Proizvodni program je bil v fizičnem in finančnem obsegu presežen. Pri tem smo imeli precej težav, saj mnogokrat ni bilo možno dobiti materialov, ki jih naš proizvajalec in potrošnik rabita. Pri tem mislim na gradbene in repro materiale, močna krmila itd. Precej težav je bilo tudi okoli mehanizacije za naše proizvajalce — kmete in pa v večkratnem spreminjanju cen. Cene posameznim artiklom so se menjale tudi tri- do šestkrat. Uspehi naše zadruge se kažejo v povečani finančni realizaciji, povečanem prometu in lahko pričakujemo v tem letu eno milijardo 'starih din večjo realizacijo kot lani. Realizacija je povečana zaradi večje potrošnje repro materiala v kmetijstvu, promet so povečale trgovine, promet z mlekom je v primerjavi z lanskim letom porastel samo delno, za kar pa ležijo vzroki v prenizki ceni mleka in porastu cen za močna krmila. Na novo smo vpeljali proizvodnjo jajc. Na splošno smo lahko z gospodarjenjem v zadrugi zadovoljni. Tudi znotraj delovnega kolektiva so se uredile stvari v pogledu organizacije dela in osebnih dohodkov tako, da imam občutek, da je postal delovni kolektiv bolj monoliten in da se bo v prihodnje še v večji meri trudil za uspešno gospodarjenje. Prihajajoče leto pričakujemo nekoliko zaskrbljeni, kako bomo v stanju izpeljati gospodarsko reformo in kako se bodo stabilizacijski ukrepi odražali na kompleksu gospodarstva, s katerim se srečujemo na našem področju. Imamo optimistični program, s katerega uresničitvijo želimo povečati kmetijsko proizvodnjo in promet blaga v tolikšni meri, Študentje o V Ljubljani že vrsto let obstoja in deluje Klub Gornjesavinjskih študentov. Kakor je v navadi, so tudi letos na svoji redni skupščini, člani kluba — študentje in študentke na višjih in visokih šolah v Ljubljani, analizirali svoje delo v pretekli mandatni dobi. »Klub Gornjesavinjskih študentov pri svojem delu v tem letu ni beležil posebnih uspehov,« je dejal o delu kluba njegov predsednik, ko je na skupščini podajal poročilo o delu. Vzroki za takšno aktivnost so v tem, da znotraj kluba ni bilo čutiti prave pripravljenosti za delo. Izvedli so nekaj akcij, ki so jih imeli v programu. Med njimi sodi na da tudi v prihodnjem letu povečamo celokupno realizacijo v tej višini kot jo bomo letos. Prepričan sem, da so možnosti za to dane, v kolikor jih bomo umsko in dinarsko v stanju realizirati. Nekateri so zaskrbljeni, kako bo s preobilno proizvodnjo kmetijskih dobrin. Pri tem imam v mislih proizvodnjo brojlerjev in jajc. Količina teh proizvodov, ki jih proizvedemo v Gornji Savinjski dolini, pomeni za potrošnjo na jugoslovanskem tržišču, ki nam je v celoti odprto, skoraj nič — oziroma zelo malo. Zato se pred nas postavlja samo ena odločitev, ali delati in ustvarjati večjo proizvodnjo in se materialno bogatiti ali pa ne delati in tolči revščino. Ugotavljamo, da teh artiklov še manjka na tržišču, iz česar izhaja, da moramo pogumno na delo za večjo proizvodnjo in ustvarjanje večjih materialnih dobrin za družbo in za nas. Članom 'delovnega kolektiva, kmetom in vsem občanom želim srečno in veselo novo leto, predvsem pa zdravja in dosti delovnih uspehov. svojem delu prvo mesto razgovor o problematiki štipendiranja, ki so ga organizirali skupno z občinsko konferenco zveze mladine v Mozirju. Uspešno je bilo izvedeno tradicionalno brucovanje. Smučarskih tekem, ki so jih imeli v programu dela, niso mogli izvesti, ker niso imeli zadostnih finančnih sredstev in ker niso pri »TC Golte« naleteli na potrebno razumevanje. Na skupščini je prišla: do izraza želja, da se v delo kluba v Ljubljani aktivno vključi tudi tiste študente, ki študirajo na višjih in visokih šolah v Mariboru. Iniciativa mariborskih kolegov je bila v celoti osvojena. , Herček H. Tovarna ivernih plošč v Nazarjah že dobiva svojo pravo podobo. V teh dneh so že pričeli s prvimi deli pri montaži strojne opreme, ki je skoraj vša uvožena z zahoda URB WISTHYI IM ZAZIDALNI NAČRT NAStLJA LUČE Tudi za naselje Luče je zavod za napredek gospodarstva Celje izdelal študijo o bodočem razvoju kraja. Zaradi pomanjkanja prostora ob sedanjem naselju ni možno večanje kraja v velikem obsegu. Po predvidevanjih naj bi se naselje povečalo na skupno 550 prebivalcev. Zaradi tega je potrebno še obstoječe proste provršine čim koristneje uporabiti oziroma predvideti, kaj se bo na njih gradijo. Po izdelanem načrtu so predvideni predeli za stanovanjsko gradnjo, hotelski predel, predel za kopališče, rekreacijo in drugo. Medsebojni odnosi teh površin so raz- vidni iz naslednjega: — površina stanovanjske cone z zemljiščem javnih in družbenih objektov 9,49 ha — šolski kompleks 0,64 ha — športno-rekreacijski predel z vlečnico 1,56 ha — kopališki kompleks 0,80 ha — hotelska cona 0,53 ha — površina pokopališča 0,46 ha — površina čistilne naprave 0,84 ha — površina glavnih prometnih površin z zelenicami in rezervati 3,38 ha * V Skupaj : 17,70 ha Navedeni predeli so razvidni tudi iz priložene skice. Tako je za bodočo stanovanjsko gradnjo predviden še predel v neposredni bližini starega jedra naselje med cesto II. reda proti Logarski dolini in Savinjo ter stanovanjska cona 2. Predel stanovanjske cone 1 ob Lučnici je že popolnoma zaseden. V podaljšku stanovanjske cone 2 je zemljišče predvideno za hotelsko cono in parkirne površine. Obravnavano področje med cesto II. reda in Savinjo bo potrebno primerno urediti. Treba bo nasuti teren, urediti obrežje Savinje in struge ob cesti II. reda. Tako bi bile te površine enakopravne ostalim gradbenim predelom v naselju, kjer nastopa visoka talna voda. V samem centru je možno situirati le dva objekta ob obstoječi samopostrežni trgovini, in sicer za javne in družbene namene. Za razvoj turizma je zlasti potrebna ureditev kopališča in smučarske vlečnice. Predvideni kopališki kompleks leži med cesto II. reda in Savinjo, to je v zavoju Savinje na levem bregu. Ta predel je zadostno osončen, vodo za polnjenje kopalnih bazenov bi lahko zajeli v Lučnici, ki ima poleti dosti toplejšo vodo kot Savinja. Izgrajeno sedanje kopališče na Lučnici ne služi svojemu namenu. Komunalne ureditve Obstoječa vijugasta cesta skozi naselje Luče je že ob sedanjem prometu skrajno neugodna. Zato je bilo izdelanih že več variant in možnosti rekonstrukcije ceste skozi naselje. Program predvideva dve rešitvi, in sicer s predorom skozi Breznico in nato po desnem bregu Savinje po nasipu naprej proti Logarski dolini. Druga varianta pa upošteva prejšnjo traso brez predora. Programska zasnova kanalizacije zajema celotno ureditveno območje naselja. Enoten kanalizacijski sistem, ki upošteva že obstoječo kanalizacijo, odvaja po mešanem sistemu v čistilno napravo. Trase kana- Vpadnica iz Podvolovljeka bi potekala po sedanji trasi, obstoječi neugodni priključek na cesto II. reda pa se korigira tako, da se priključek pomakne proti jugu (južno od spomenika). Za bencinski servis sta predvideni dve lokaciji: ob cesti v Podvolovljek ali pa ob hotelski coni. Obstoječe vodovodno omrežje zadošča tudi za bodoče povečave naselja. Izvesti bo treba samo podaljšanje obstoječega vodovodnega o-mrežja in zajeti še potrebne dodatne vodne izvire. lov so zasnovane glede na dokaj ugodne terenske razmere in padce ter lege odvodnikov. Lokacija čistilne naprave pa mora biti nizvodno izven naselja na desnem bregu Savinje. Za preskrbo z električno energijo bo potrebno v drugi fazi izgradnje stanovanjske cone in hotelskega predela zgradili' transformatorsko postajo. Ob izgradnji kopališkega kompleksa, žičnice in čistilne naprave pa še eno TP. Vidmar B. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii Skupščina in družbeno politične organizacije občine Mozirje želijo vsem občanom dternö- Let& 1971 uiiiiiiMiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii /<*- N OVIRI Kmečka univerza V začetku oktobra je bilo na kmetiji Franca Vršnika v Robanovem kotu svojevrstno srečanje. Višja agronomska šola iz Maribora je v sodelovanju s tovarno dušika Ruše organizirala posvetovanje o gnojenju travnatih površin prav v okolju, kjer so uspehi izdatnega in pravilnega gnojenja najbolj vidni. Prisotni strokovnjaki so spregovorili o najnovejših dognanjih, ki so rezultat dolgoletnih poskusov, gospodar »Govc« pa jih je podkrepil še z lastnimi izkušnjami. Živahen razgovor se je razvil zlasti ob problemu, da načela pravilnega gnojenja niso vedno v skladu s cilji, h katerim težijo živinorejci. Intenzivno gnojenje je predpogoj za doseganje visokih pridelkov krme, hkrati pa je lahko vzrok neharmo-ničnega razmerja med najvažnejšimi rudninami v njej. Zlasti pri prekomerni uporabi nerazredčene gnojevke brez dopolnilnega gnojenja s fosfornimi gnojili lahko pride do pre- Pridelovanje semenskega krompirja Proizvodnja semenskega krompirja sorte cvetnik, igor itd. je na področju naše doline postala zaradi obsega proizvodnje krompirja zelo interesantna. Pred leti je imela kmetijska zadruga skupno s kooperanti v proizvodnji semenskega krompirja precejšnje uspehe. Pred petimi leti smo ga imeli posejanega v povprečju na 30 hektarjih. Zaradi neurejenega trga za plasma krompirja so kooperanti s pridelovanjem tega krompirja prenehali. V letošnjem letu so kooperanti s pomočjo kmetijske zadruge in Semenarne Ljubljana, obrat Celje, uspeli posaditi 13 ha krompirja sorte cvetnik, od tega 1 ha originala, ostalo pa I. množitev, tako je sedaj dovolj II. množitve za nadaljnjo proizvodnjo. Želja kmetijske Zadruge in posameznih proizvajalcev semenskega krompirja' je,- da bi dosegli čim večje površine posajenega semenskega krompirja. Zagožen Peter, Zagožen Franc, Flere Stanko in še nekateri drugi so imeli že letos posajenega po OpOha semenskega krompirja. Ekonomski vidik proizvodnje semenskega krompirja je zanimiv, saj proizvajalec že zgodaj spomladi naredi pogodbo s kmetijsko zadrugo o količini proizvodnje ter o ceni, ki je zagarantirana za proizvodno leto. (1970 za I. in II. razred po 0,70 din za kilogram ali 25 % višjo ceno nad poprečno tržno ceno merkantilriega krompirja. Zanimivo je, da kljub ugodnim pogojem še zmeraj ni dovolj interesentov za površine, večje nad 0,50 ha. Kmetijska zadruga in obrat Semenarne sta zelo zainteresirana za večjo pridelavo semenskega krompirja. S tem prispevkom v Savinjskih novicah želim kmetom kooperantom prikazati pomen proizvodnje semenskega krompirja. V naslednji številki našega glasila pa bomo spregovorili o ekonomskih in agrotehničnih ukrepih, ki so za pridelovanje semenskega krompirja in njegov visok hektarski donos potrebni. Tisnikar A. Zadružne novice Pridelovanje semenskega krompirja je donosno V novembru je zasedal zadružni svet. Razpravljal je o uspehu poslovanja posameznih delovnih enot ob tričetrtletju in sprejel nekaj izpopolnjenih pravilnikov. Med drugim je potrdil, tudi na novo izdelan predlog analitičnih ocen, ki zagotavlja občutno zvišanje osebnih dohodkov. Ta sklep je bil nujen, saj so bili doslej OD delavcev v zadrugi med najnižjimi v občini. Povprečni OD zdaj znašajo ca. 1.300 din, najnižji pa 800 din. Odbor hranilno-kreditne službe je na zadnji seji ponovno odobril šestindvajsetim prosilcem kredita v skup- velike vsebnosti kalija v mrvi. To pa lahko povzroči neugoden vpliv na zdravje in proizvodnost živine. Po navedbah ing. Pugljeve so številne analize naših tal pokazale zadovoljivo preskrbljenost s kalijem, zelo slabo založenost s fosforjem, v večini primerov pa tudi precejšnjo zakisanost zemlje. Navedeni podatki nam morajo služiti kot »semaforji« gnojenja v prihodnje. Veliko skrb moramo posvetiti uravnavanju pravilne reakcije v tleh. Odpravljati je treba vzroke zakisanosti, tj. osušiti prekomerno vlažne in zamočvirjene površine ter jih apniti (uspešno je tudi gnojenje s Thomasovo žlindro ali pelafosom, ki vsebujeta preko 40 % apna). Šele v primerno vlažnih in zračnih tleh so ustvarjeni pogoji za biološko aktivnost talnih drobno-živk (bakterij) in popoln učinek mineralnih gnojil. Osnovno gnojenje naj bo bogato zlasti s fosforjem. Ta je potreben ne le zemlji za uspešno rast trav in ostalih kultur, pač pa tudi živini, saj uravnava vrsto fizioloških procesov v živalskem organizmu. Vse pogostejše plodnostne motnje pri goveji živini, ki se kažejo v izostajanju pojatev, tihem gonjenju, težavam z obrejitvijo ipd. imajo svoje vzroke največkrat prav v pomanjkanju živinorejsko važnih rudnin (kalcija, fosforja, magnezija in. nekaterih mikroelementov) v živalski prehrani. Če naštetih hranil ne damo zemlji v obliki mineralnih in organskih gnojil, jih tudi krma, ki na slabo gnojeni zemlji zraste, ne more vsebovati v zadovoljivih količinah. V takih primerih je pač potrebno pokladati živini toliko več rudninskih dodatkov (Bovisal, Rud-ninka, lizalni kamni). Za prakso naj velja načelo, da je vedno bolje in ceneje metati »gnojila z lopato na travnik kot pa z žlico dodajati krmila in rudnine v jasli«! Zamisel organizatorjev tega posvetovanja je vredna priznanja, saj je to najprirodnejši most med znanostjo in prakso, kar pa žal, v vsakdanjem življenju dostikrat zelo pogrešamo. Lojze Plaznik * 11 nem znesku 560.000 din. S tem se je vsota odobrenih kreditev v letošnjem letu povzpela že na 1,900.000 din, število kreditirancev pa na 147. 11. decembra se je mudila pri nas na obisku 40-članska delegacija predstavnikov občine, družbeno-političnih organizacij in zasebnih kmetovalcev iz Ćuprije (Srbija). Njihov gostitelj — pobratimsko mesto Celje — jim je med drugim organiziral tudi ogled specializiranih kmetij v Gornjesa-vinjski dolini. Po končanih ogledih je bil v Logarski dolini sklepni razgovor o problemhi zadružništva in kooperacije, ki so se ga udeležili poleg direktorja ZKZ, občinskega kmetijskega inšpektorja, predstavnikov živinorejsko-veterinarskega zavoda in PZ Styria iz Celja tudi nekateri naši kmetovalci. NA „GÖLTEN" SO PRIPRAVLJENI Pri AvtoturistiSnem podjetju »Izletnik« Celje, enoti TC Golte smo izvedeli, da so se za zimsko sezono dobro pripravili. STOKLAS Ernest, vodja smučarskih prog na Golteh, pravi, da je za smučarsko sezono vse pripravljeno, manjka samo še sneg. Upajmo, da ga bo v teh dneh v izdatni meri nasulo. Pred zimsko sezono so uspeli povečati število ležišč. Pred kratkim so razpolagali samo z 48 ležišči, sedaj pa jih imajo že 94. Dodatna ležišča so pridobili v depandansah, ki so last tovarne EMO iz Celja in Kmetijskega kombinata iz Žalca. V prihodnjem predvidevajo, da bodo pridobili še nekaj ležišč v ostalih depandansah. V bližajoči se zimi je na Golteh tudi nekaj novosti, ki bodo sigurno zanimale naše občane. Najprej nekaj o cenah. V zimski sezoni 1970/71 so znižali penzionske cene za 10 dinarjev. Cene penzionov se sedaj gibljejo med 50 in 65 dinarji. V to ceno seveda ni vračunana uporaba sistema žičnic. Gostje, ki bodo bivali v tem centru preko sedem dni, pa bodo imeli v tej ceni vračunano tudi Uporabo sistema žičnic. Dnevno karto bodo torej dobili brezplačno. Dnevna karta za penzionske goste, ki bodo na Golteh več kot tri dni, bo veljala 10 dinarjev, za goste, ki pa bodo imeli penzion manj kot tri dni, pa bo veljala dnevna karta 30 dinarjev. Sicer pa dnevna karta stane 45 dinarjev. Pomembna novost je, da so vpeljali dnevno karto za ponedeljek, torek, sredo in četrtek, ki bo veljala 25 dinarjev, kdor pa bo vzel samo popoldansko karto, pa bo zanjo plačal samo 15 dinarjev. Novost predstavlja tudi sezonska karta, ki stane 300 dinarjev in jo bo čez nekaj dni moč nabaviti pri turistični poslovalnici »-Izletnika« v Celju ali na Golteh. Tiste, ki bodo želeli nabaviti to karto, opozarjamo, da morajo s seboj prinesti svojo sliko, ki bo nalepljena na tej karti. Tudi to zimo bodo imeli organizirano izposojevalnico smuči in ostale smučarske opreme, organizirana bo šola smučanja. Vse proge bodo pod stalnim nadzorstvom reševalne službe in opremljene z znaki tako kot to predvideva zakon o žičnicah. Proge bodo teptane z ratrackom, ki so ga nabavili že preteklo zimo. Še nekaj podatkov o smučarskih progah. Možnosti za prijetno smuko bo letos precej več, kot jih je bilo lani. Poleg tega, da so očistili s sodelovanjem armade smučišča desno in levo od sedežnice, ki pelje na Med-vedjak, so očistili in izdelali še nekaj smučarskih prog. Ena pelje z vrha Medved jaka preko Starih stanov v Muldo pri stari planiški koči. Ta je namenjena predvsem za turno smučanje. Druga pelje z vrha Starih stanov proti Ljubnemu v dolžini približno sedmih kilometrov. Smučarji se bodo po njej prepeljali v Rastke pri Ljubnem, od koder bo ob določenih urah organiziran prevoz z manjšim avtobusom v Žekovec. To je ena izmed najprijetnejših novosti, saj je ravno to, da »Golte« niso imele smučarske proge, ki bi smučarja pripeljala v dolino, precej zmanjševalo ceno in vrednost temu centru. Za nas občane pomeni to dejstvo to, da se bo v zimsko sezono na »Golteh« vključil predel Ljubnega ob Savinji, kjer bi se morali že sedaj na to ustrezno pripraviti. Na območju Starih stanov je pripravljena tudi zahtevnejša proga za smuko v dolžini nekaj manj kot treh -kilometrov in ki bo po svoji težini ustrezala tudi vrhunskim smučarskim prireditvam. Iz vsega tega lahko pričakujemo, da bo v letošnji zimi na Golteh, v kolikor bo radodarna s snegom, res zelo živahno. Pričakujemo lahko, da se ne bodo ponovile nekatere napake iz pretekle sezone, saj so sedaj na Golteh ustvarjeni vsi pogoji, da se uveljavijo kot privlačen zimsko turistični center. Hubert H. Tereni ob smučarskih žičnicah so lepo očiščeni. Za ugodno smuko bodo tako zadostovale že manjše količine snega I , mm aiiii M» - - m Prostrani smučarski tereni na Starih stanih, ki so tudi pripravljeni za smučarje, omogočajo, da bo lahko naenkrat smučalo na stotine smučarjev, pa ne bodo drug drugega nič ovirali VETERAN ČRNIVCA Vozili smo se proti Črnivcu. Premišljeval sem marsikaj, opazoval potnike, kako se brez skrbi vozijo. Zakaj? sem se vprašal. Takoj sem dobil jasen odgovor: saj sedi za volanom šofer Ivan Klemenčič. Da, že šestnajst let vozi na progi Ljubljana —Ljubno. Spominjam se, ko sem bil še majhen in smo pasli krave; ko je pripeljal »Lah« smo gnali domov. Pripeljali smo se na vrh. Ivan LAH iz Ljubnega Sprevodnik Lojze je povedal, da bomo deset minut počivali. Gledal'-sem šoferja, kako si je brisal znojno čelo, ko je stopil iz avtobusa. Ob skromnem zajtrku sem mu zastavil par vprašanj. »Kako dolgo že vozite, tov. It an?« »Že šestnajsto leto teče. Res ni bilo lahko v vsakem vremenu preko tega prelaza. Večkrat je bilo snega, da smo se komaj videli iz njega, večkrat sem tvegal, pa vedno zmagal.« »Kolikokrat v šestnajstih letih niste mogli peljati čez Črnivec?« »Ne bi vedel točno, mislim pa, da ne več kot osemkrat. To zaradi visokega snega, včasih mi niso splu-žili ceste, pa sem kje obtičal.« »Kaj mislite o potnikih?« »Upam si trditi, da poznam vse ljudi na svoji relaciji in moram reči, da so vsi dobri, skratka, moram jih pohvaliti, so disciplinirani.« »Kaj si želite v prihodnje?« »Mnogokaj se je v šestnajstih letih spremenilo. Rastejo nove hiše na levi in desni strani ceste, toda cesta se ne spreminja. Vesel bi bil, da bi tudi na cesti opazil bistvene spremembe. Veste, težko je voziti po tako slabi cesti. Vesel sem, kadar vidim cestarja in zamišljam si, da bom naslednji dan vozil po boljši cesti. Toda pogostokrat so razočaranja!« »In vaš sprevodnik, ste z njim zadovoljni?« »Ja, moj Lojze, že osem let se vo- zi z mano. Dober je, razumeva se, vedno je nasmejan, razume potnike in zna potrpeti.« »Kaj mislite o šoferjih, ki vas srečujejo in dohitevajo?« »O teh stvareh je težko govoriti. Rekel bi le eno. Kadar voziš, ne pij alkohola in ne ogrožaj sebe in drugih. Ko vidim pijanca za volanom ali na motorju, me pograbi bes. Ni čudno, da je toliko prometnih nesreč.« Še naprej bi kramljala, toda čas je minil. Vozili smo se naprej. Avtobus je bil poln. Vprašal sem starejšega moža, če ga je kaj strah, pa mi je odgovoril: »Nič, saj vozi Ivan. On pozna vsak kamen na cesti kot jaz svoje kokoši doma.« Tudi mi, ki se vozimo v Ljubljano študirat in delat, si želimo, da bi se še dolgo vozili z Ivanom. Ko pa nas bo nekega dne vozil kdo drug, pa pričakujemo od njega takšne previdnosti in sigurnosti, kot jo imamo v Ivanu. Mislim, da smo lahko vsi Savinjčani ponosni na našega Ivana. Mnogo ljudi je že odpeljal v svet, večkrat je gledal slovo na postaji. Vedno je vesel, ko vidi, da pelje po dolgem času otroka nazaj domov k njegovim staršem. Kar lažje mu je pri srcu in občutiš, da avto dobiva večji pospešek. Za vse vam, tov. Ivan, hvala! Srečno vozite še naprej! Čeplak S. PIKI IZ GORNJEGA GRADA Na luknje v asfaltu se najbolj jezijo tisti, ki pomije zlivajo kar na cesto. Kjer te »spirajoče« navade nimajo, je asfalt pred hišami cel. Kdor ne verjame, lahko pogleda. Vstopnine ni! Čuvaj se samo (ne)poklicnih dirkačev! Plavajoča fičkova školjka je iz Gornjega grada pripotovala že niže Krope. Kdor je prvo splavitev zamudil, naj počaka na večji naliv. Splavarstvo — seveda ne več leseno — še ni izumrlo! Podgane so domače živali. Tako pravijo tisti, ki jih vidijo ob iztoku nove kanalizacije na ekskurzijah v vse smeri h kletnim zalogam. Vozniki so z novim mostom na Otoku zadovoljni. Hišni gospodar ob njem pa ne, saj ga vsak preko, mosta vozeči avto spominja na strojnične rafale. Pa še obliž za opikane: V ponedeljek, dne 14. decembra je bila v ZD skromna slovesnost. Ambulanta je dobila rentgenski aparat. Svoj delež so prispevale organizacije in društva Gornjega grada, največ pa seveda ZD. Zdaj manjka še aparat EKG (za srčna obolenja). Upati je, da prizadevni Gornjegrajčani nanj ne bodo pozabili. PRVI REZGETATI SOLIDARNEGA FINANCIRANJA ŠOLANJA Nekajletna prizadevanja po ustanovitvi občinskega sklada za financiranje šolanja so se uresničila. Vse delovne organizacije območja občine in nekatera izven občine, ki imajo svoje obrate ali delovišča na našem območju, so se izrekla za solidarnostni prispevek v sklad, iz katerega bi se dodeljevale pomoči in štipendije nadarjenim, a socialno prizadetim dijakom in študentom v času njihovega šolanja. S to solidarnostno obvezo so dozoreli pogoji, da je občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi sklada za financiranje šolanja v občini Mozirje. S skladom upravlja upravni odbor, v katerem so zastopniki delovnih organizacij in drugi. Do danes je imel že tri seje, ki kažejo, da je k nalogi resno pristopil. Na podlagi pričakovanih dohodkov in v okviru sprejetega predračuna je v juliju upravni odbor objavil razpis o podelitvi štipendij in pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Na 34 razpisanih štipendij in pomoči se je prijavilo 52 kandidatov, ki se jih 41 šola na srednjih šolah, 7 na višjih in le 4 na visokih šolah. Pozneje je 7 kandidatov zahtevek umaknilo, tako da je upravni odbor izbral za dokončno dodelitev štipendije ali pomoči med 45 kandidati. Štirim kandidatom je zahtevek zavrgel, ker je bil vložen po razpisanem roku, za deset kandidatov pa je ugotovil, da njihovo socialno stanje ni tako, da bi narekovalo dodelitev štipendije ali pomoči, ker ugotovljeni dohodki na člana družine spresegajo znesek, ki ga je okvirno določil kot pogoj. Po vsem navedenem je sedaj 31 prejemnikov štipendij in pomoči. Od vseh je 7 štipenditov, ki se jih 5 šola na višjih, 2 pa na visoki šoli. Štipendije znašajo od 400 do 550 dinarjev, odvisno od socialnega stanja upravičenca. Od 24 prejemnikov pomoči se jih 21 šola na srednjih in 3 na višjih šolah. Mesečna pomoč pa se giblje od 150 do 450 dinarjev. Kot je bilo pričakovati, je največji interes po štipendijah in pomočeh med dijaki srednjih šol. Število interesentov za višje in in visoke šole ni tako, kot bi pričakovali in želeli. Upamo, da bo struktura kandidatov tako po vrsti šol kot po učnem uspehu v prihodnjem letu ugodnejša, tako da bo sklad lahko v celoti uveljavil načela, ki so bila izhodišča ob ustanovitvi sklada in prevzemanju solidarnosti za financiranje kadrov. Prodnik St. Pridobivanje gramoza in peska s prodišč na Savinji in njenih pritokih Bogata nahajališča rečnega prodca, ki ga prinašajo reke in potoki iz hudourniških področij Gornje Savinjske doline, postajajo vsak dan bolj iskan in cenjen material. Hiter razvoj v gradbeništvu, gradnja cest in drugih komunikacijskih objektov postavlja vprašanje pridobivanja gramoznega materiala v ospredje pozornosti. Na področju Gornje Savinjske doline je dobro poznana vodnogospodarska problematika predvsem po vprašanju vzdrževanja obstoječih vodnih objektov in urejanje naravnih korit potokov. Vsako leto se v te namene trošijo znatna finančna sredstva. Osnovna skrb Splošne vodne skupnosti Savinja je, da v okviru razpoložljivih sredstev skuša vzdrževati vodni režim v ravnotežju vsaj v takem obsegu in stanju, kot je. Če ne bi zmogli več sproti s preventivnimi ukrepi preprečevati škodo na obrežnih zemljiščih in vzdrževati zgrajene vodne objekte, bi se pokazale' v nekaj letih katastrofalne posledice. Prav gotovo je, da se z rednim vlaganjem sredstev v vzdrževalna dela stanje urejenosti voda vsako leto izboljšuje. Obrežni lastniki dobro vedo in se zavedajo pomembnosti obrežnih zavarovalnih del in koliko so ta koristna, če se pravočasno pristopi k zavarovanju. Med pomembnejša vprašanja pri urejanju vodnega režima v Gornji Savinjski dolini spada vsekakor pravilno, racionalno in načrtno gospodarjenje na vodnih zemljiščih in strugah potokov. V ta namen je pri Splošni vodni skupnosti organizirana posebna služba, ki skrbi za smiselno, pravilno in sistematično izkoriščanje vodnih zemljišč v obsegu in z ukrepi, ki so za izboljšanje vodnega režima potrebni. Na osnovi določb zakona o vodah (Ur. 1. SRS, št. 22, IV. odstavek, členi 12—17) se sme pridobivati gramoz, pesek ali mivka iz naravnih vodnih tokov, ki so osnovna sredstva vodnogospodarske organizacije, le na mestih in pod pogoji, ki so za to določeni. Vsak poseg v korito potokov in na vodnih zemljiščih, pridobivanje gramoza, peska in mivke ter sečnja neprimerne zarasti ob potokih se lahko vrši le na osnovi dovoljenja, ki ga izda po pooblastilu SOb Mozirje Splošna vodna skupnost Savinja Celje. Za področje Gornje Savinjske doline se bodo izdajala dovoljenja za pridobivanje gramoza, peska in mivke ter vsa ostala dovoljenja po naslednjem vrstnem redu od 1. 1. 1971 dalje: 1. vsak torek v prostorih KS Mozirje v Mozirju od 8. do 10. ure 2. vsako sredo v prostorih KS Luče v Lučah od 8. do 10. ure 3. vsako sredo v prostorih KS Ljubno na Ljubnem od 11. od 13. ure 4. vsako soboto v prostorih KS Gornji grad od 10. do 12. ure Vse, ki želijo pridobivati vodni . prodec iz strug vodotokov in na vod- nih zemljiščih, opozarjamo, da se ravnajo po navedenem razporedu in si pravočasno izposlujejo potrebno dovoljenje. Vsak poseg na vodnih zemljiščih brez dovoljenja se bo smatral kot prekršek in se bo kršilce obravnavalo po kazenskih določbah Zakona o vodah. Kazni za te prekrške so določene do 10.000 novih dinarjev., Nadzorna služba pri Splošni vodni skupnosti Savinja Celje bo strogo in dosledno kontrolirala vsak poseg v vodni režim in kršilce predlagala v Se nekaj sodniku za prekrške. Če e zaloti pri odvzemu rečnega prodca oseba brez dovoljenja, je najmanjša sankcija 3-krat plačilo odškodnine za 1 m3 odvzetega materiala. Za kritje stroškov nadzorne službe urejanja izvoznih poti ter za delno kritje vzdrževalnih del je enotno za vsa področja porečja Savinje določena cena kot odškodnina za 1 m3 odvzetega gramoza ali peska 500 din 1 m3 odvzete mivke 700 din Pri pridobivanju se morajo vsi ravnati po navodilih in pogojih, ki so v dovoljenju navedeni. Prosimo, da se vsi občani zavedajo pomembnosti uvajanja reda in discipline pri gospodarjenju na vodnih zemljiščih in se v lastnem in skupnem interesu točno ravnajo po navodilih. Celje, novembra 1970 Splošna vodna skupnost Savinja Celje nejasnosti Na občnem zboru organizacije sindikata v naši kmetijski zadrugi, ki je bil v soboto 12. decembra v Gornjem gradu, so obravnavali rezultate, ki so jih v preteklem dveletnem mandatnem obdobju dosegli. Iz poročila ing. Lojzeta PLAZNIKA je bilo razvidno, da se je zadružni sindikat uspešno vključeval v obravnavo in razreševanje dejavnosti v zadrugi. Iz razprave je bilo možno povzeti, da se vrsta pomembnih zadev, kot so osebni dohodki, socialni položaj zaposlenih, samoupravni odnosi v kolektivu itd. uspešno urejajo, še vedno pa ostajajo za zaposlene problem nekatera manjša vprašanja, ki imajo osnovo v tem, da zaposleni niso dovolj seznanjeni s samoupravnimi predpisi. Zato so sklenili, da bodo organizirali za zaposlene v lastni kmetijski proizvodnji poseben razgovor, na katerem bodo strokovni delavci zadruge dali odgovor na vse nejasne stvari. SE O GOLT EH i ■ IM Za boljše počutje smučarjev med samim smučanjem bo letos preskrbljeno v brunarici — bifeju na vrhu Medvedjaka, tik zraven zgornje postaje sedežnice. S toplim čajem pa bodo postreženi lahko tudi iz kioska ob dostopu na spodnjo postajo sedežnice IJJJjjjjJII ■fr- N OVICI ENAKI POGOJI ZA DELO Pretekli teden so se v Mozirju zbrali skoraj vsi prosvetni delavci iz naše občine. Imeli so občni zbor osnovne organizacije sindikata prosvetnih delavcev, ki združuje člane šolskih kolektivov vseh šol v naši občini. V uvodnih mislih, poročilih in razpravah so obravnavali vsa tista vprašanja, ki jih čutijo pri svojem vsak- danjem delu. Se posebej je prišlo do izraza, da je potrebno do vseh tistih prosvetnih delavcev, ki izredno študirajo na višjih in visokih šolah, imeti enak odnos pri dodeljevanju pomoči in možnosti za šolanje. Precej besed je bilo izrečenih o položaju in mestu posvetnega delavga v sedanjih gospodarskih in družbenih procesih. Občnemu zboru so prisostvovali predstavniki višjih forumov sindikata in občinske skupščine, ki so v svojih razpravah dali priznanje dosedanjim prizadevanjem sindikalne organizacije prosvetnih delavcev. Po končanem občnem zboru je vsem zbranim spregovoril prof. dr. PEDlCEK, ki je govoril o prosvetnem delavcu in njegovi vlogi v vzgoj-no-izobraževalnem procesu. Predavanje je bilo zelo kvalitetno in so ga navzoči z zanimanjem spremljali. Vikend naselje, ki se poraja v Žekovcu, blizu spodnje postaje gondolske žičnice na Golteh, že dobiva svojo podobo. Bo nedavnega so tam stali samo trije vikendi, trenutno pa jih je v gradnji še pet. Ko bo vikend naselje v celoti dokončano, bo tam stalo sedem vikend hišic. Projekt in idejno zasnovo novega vikend naselja je pripravil zavod za napredek gospodarstva Celje DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA Nedelja, 27. 12. 1970 — RESNIK Tone, dipl. vet. — MOZIRJE. Novo leto, 1., 2. in 3. 1. 1971 — MERMAL Jože, dipl. vet. — LJUBNO OB SAVINJI. Nedelja, 10. L 1971 — LUKAN DRAGO, dipl. vet. — GORNJI GRAD. Nedelja, 17. 1. 1971 — RESNIK Tone, dipl. vet. — MOZIRJE. Nedelja, 24. 1. 1971 — MERMAL Jože, dipl. vet. — LJUBNO OB SAVINJI. SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI Od 28. 12. 1970 od 7. ure do 4. 1. 1971 do 7. ure — Dr. Franc SIRKO — Mozirje. Od 4. 1. od 7. ure do 11. 1. do 7. ure — Dr. Franc URLEP — Gornji Grad. Od 11. 1. od 7. ure do 18. 1. do 7. ure — Dr. Franc KOCUTAR — Ljubno ob Savinji. Od 18. 1. od 7. ure do 25. 1. do 7. ure — Dr. Ivan BUT — Mozirje. Velika pozornost otrok Učitelji in šolarji osnovne šole »Blaž Arnič« iz Luč ob Savinji so pokazali veliko razumevanja do bolnih sovaščanov. Za praznik republike 29. november so obiskali na njihovih domovih vse težje bolnike, ki sami ne morejo nikamor. Tako so z bolniki pokramljali o različnih rečeh ter jih razveselili z majhnimi darili. Vsi obiskani smo bili veselo presenečeni, saj kaj takega nismo pričakovali. Zato se prav iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so si te obiske zamislili in v njih sodelovali, čeprav ni besed, s katerimi bi mogli izraziti tiste občutke, kakršne smo imeli mi osamljeni bolniki, ki smo že dalj časa odvisni od drugih ljudi ter vezani na skromno odmerjeni prostor; to je posteljo. Želimo lučkim učiteljem in njihovim učencem mnogo uspeha pri učenju. Želimo pa si še več takšnih in podobnih humanih zamisli, ki zaslužijo vse priznanje. Zato še enkrat: iskrena hvala vsem skupaj! F. M. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Pijte kavo Mercator VELETRGOVINA »MERCATOR« LJURLJAM riiiiiimiNiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiimi »Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje