V. Vodniku. Umrlo je tel<5, tvoj duh nam žije, Ki tvoja v sebi hranijo ga dela, Katerih cena bode še slovela Ko srečnejšim zanamcem solnee sijo. J. Cimperman. ^eljno se vspenja dub v neba višine, Ker misel se iskrena mi vzbudila, Da častno poslavi moža vrline, Moža, ki naša rnati ga povila. Prešini, sveta moč, srca globine, Pomn&ži se, oskromna pevčja sila, Kar žiješ v duši. v spev se meni združi, Vsak glas mi čustev v slavo njega služi! Ustvaril Bog te komaj je v življenje, Moj narod, vreden, da te lovor kiti, Tvoj prvi dar ti bilo je mučenje Za greh, ker velel Stvarnik tebi žiti, Ker hotel si, da pridi kdaj vstajenje, Ce ne, vsaj mož, ki znal na boj buditi Upehane, obupane duhove In z delom vzbudil domu lepše dnove. Visoko pesein jaz»želim zapeti In vanjo rad prelil srce bi svoje, Da slebarnega mogla bi razgreti, Ki naj osrečen slavo mu zapoje — Iz prsij takšen spev ne more vreti, Ker domoljubni čut oko mi moje V temotne vodi prešle dni nezgode, Ko bil naš rod igrača je usode. Nihče med vami, dedje vi pokojni, Ni žil, da slušal prošnji hrepeneči ? Nihče, da bi od Lruda četi znojni Braneči svojo last pot kazal k sreči? In ni ga bilo, ki bi prapor bojni Zavzdignil k vojski, vragom smrt grozeči? Kdo li je bil, ki truda se ni strašil, Ki vas na noge dramil, tujca plašil? Molčite vi, ker smrt veli molčati, A knjiga naše zgodovine pravi, Da dete kmetska je rodila niati, Ki k časti je povzdignil je in k slavi Saj zaklad našel v govorici zlati, Ki vrela mu iz ust, ko po dobravi Otrok še trgal cvetje žive boje, Ki ljubil je kot mož do smrti svoje. Stvaritelj ti književnosti tedanje, Zato i te, ki danes nas povzdiga; Pregnal tvoj genij v nas je dušno spanje, Saj njega moč nam kaže mnoga knjiga — Ti blažil glase naše, vlival vanje, Kar tvoje z vrednim p6nosom podžiga, Kar priča nam, da rod smo mi Sloveni, Ne kruti rod, a vender rod jekleni. To dete si, Vodnik, ti v rodni vasi, Odkoder stopil si pred svet učitelj; Ko prišli domu, tebi resni časi, Obema bil najveščeji voditelj; Ko v tujih so zamrli naši glasi, Njih vrednosti si prvi ti stvaritelj: Ti zvezda bil v umetnosti in znanji, Slovenstvu o č e v dobi si tedanji! A prva prvih je vrlin vrlina, Da v duši pevska moč je tebi žila, Katere silo prvič domovina In nje tniloto prvič je čutila. Le ptičja grla pela so jedina, Molčala je Slovenom pevska Vila, A prišel Ti iz nas si v našo sredo In v spev k besedi družil si besedo. Učitelj... Glas tvoj v cerkvi je in šoli K molitvi, k delu vabil duše verne; In bodisi, da živel ti kjerkoli, Oživljal v srcih vzore si stoterne; Razmučena si srca tešil boli, Lahko duhove si krotil prešerne — Beseda vešča, polna učenosti, Pomogla tvojcem mnogim do blagosti. In od tedaj mi vemo: glas, ki mati Ob naši govorila ga zibeli, S katerimi njo začeli mi smo zvati, V katerem najprej svoje srno umeli, Glas, ki prostost se niu od nekdaj krati, Ki tožni rabijo ga in veseli: Kot božji dar Sloven ga naj spoštuje, Sramota nanj, kdor njega se sramuje! Voditelj .. Trn na žitja potu bodi Do krvi nas, kar tebi se zgodilo, Vsekdar vesti nas glas in srca vodi, Četudi sreče solnce se prikrilo, K resnici vsakdo vedno bližje h6di, V resnici svoje vsak dobi tešilo, Saj ona nas uči, da ti, voditelj, Nje prvih bil Slovenov si branitelj. Duh tvoj, Vodnik, zapiisti dom prostrani, Svoj večni dom nebeške poezije, In on nas sprernljaj, on pri nas ostani, Kakor bršlan, ki k skali se privije — Zdaj . . . Ognja tvoje muze žarki znani Bude nam srca, spev iž njib ti lije: Dokler Sloveriu last bo zemlja zdrava, Med nami ne premine tvoja slava! — B.