B V, i A4#r ž i XX La\I lir đ I i A ÄiPBM £1 /F 4a10F elu !ELAII IVEL I Vffil ®1UI h>mOF]BWELITCL ! VEI Srr ELlffl¥ «U iFZIVlUOFZIVlUOFŽI^ A(»FZIVE LVOFZIVELaVOFZ I EUtfMHnaLVOFZI^ELiM fzi\3 LAOFH ■ELVINF II VEH STEZICE i47"M ‘/f^Iaof^laofSv Stezice so glasilo učencev osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču. Uredniški odbor: Breda Lakner, urednica; Zdenka Valjavec, Janja Zlbler in Milen Krsnik Likovne priloge so izrezi iz linorezov HLEV učencev 5*c razreda: Stojana Lukanca, Andraža Legata, Smiljana Josefa in Darje Plesničar Za glasilo odgovarja Zvonka Pretnar, likovne prispevka Je izbral in uredil Kamilo Legat, fotografije Je iz muzejskega gradiva preslikal Stane Perko HAz&ovor s tovarišem Urbancem so vodili: Dean Bučinel, 6.c razred Beni Perko, 6.c razred Mija Ankele, 6.c razred Tiska delavska univerza Tomo Brejc v Kranju v nakladi 270 izvodov. ČESTITKA TOV;,KIČU TITU ZA ROJUTIII SAN Sragi naS.tovariS Tito TržiSki pionirji te prav lepo pozdravljamo in ti čestitamo za rojstni dan. Vsi ti želimo veliko sreče in zdrrvja, da bi nas še vedno tako vodil. Srečni bi bili, če bi nas kdaj obiskal. Toda vemo, da nimaš časa. Po radiu in televiziji spremljamo tvoja potovanja. Poslušamo, kako se boriš za mir v svetu. Želimo si, da bi bili tudi mi taki in bi se borili za mir, za svobodo in pravice v svetu Tržič, dne 13. 4. 1971 Pionirji osnovne šole heroja Bračiča Tržič 6. auri bi 1941 oo fašistične sila napadla Jugoslavijo, faradi neapoeobne^a in izdajalskega vodstva je kapitulirale Se po 12 dneh. Vodstvo jugoslovanskih narodov je prevzela Komunistična pa i' t i ja. V dloveniji je Kd komaj deset dni po kapitulaciji že zbral® svoje zaveznike: preovojne krščanoke socialist e^ > demokratične sokole in napredne kulturne delavce ter ustanovila osvobodilno fronto slovenske*?' narodu. V organizaciji je lahko sodeloval vsak, ki je bil pripravljen boriti se proti okupatorju.' Program OF je bil tako širok, da ga je lahko sprejel vsak zaveden olov^nec, saj je bila najvažnejša naloga osvoboditi in združiti ves slovenski narod. Kako se je razvijala OF v Srižiču, nam je povedal tovariš Štefan Urbanc, nekdanji aktivist* partizan in prvi predsednik UOO v Tržiču. Vprašanje: Tovariš Urbanc, OF je deloval® tudi v Tržiču. Kaj vse je vplivalo no njen nastanek in ».ako ja bila organizirana? Odgovor: e pred drugo svetovno vojno je bilo v Tržiču precej n:prednlh organizacij: sokolsko društvo, komunistične narti ja je delala ilegalno, krščanski socialisti, bile pa so tudi nazadnjaške stranko: orlovsko društvo In zlasti Kulturbund, kjer so se zbrali Nemci in nemčurji. Kulturbundovci so se vrivali v vse organizacije, celo v sokolsko društvo. Na pobudo Komunistično partije se je v začetku maja oblikoval® OF, vodil jo je profesor Joče i ter, v prvem odboru pa so bili še šnton . tai'e, Jože Janežič, Janko Kalan, Tončka ivokorel, urantco Djordjevič in Jože Fink. V tem odboru so bili predstavniki vseh naprednih organizacij. OF je tiIs organizirana po sistemu trojk: celico so sestavljali trije člani, od katerih je bil eden povezan v odboru. Te trojko zaradi varnosti niso vedele drugo prof. Jože čter prvi predsednik OF v Tržiču za drugo. Vprašanje: Kakšne so bile nalogo OF med vojno? Odgovor: Slavnu naloge OF so bile zbiranju orožja, hrane in zdravil, organizirati čim več ljudi v OF, pomagati svojcem zaprtih tovarišev. V Tržiču se je Že kmalu po okupaciji zbrala četa partizanov, ki so 2i\eli v gozdu nad Pristavo. Treba jim je bilo preskrbeti hrano, zdravila in poročila. Kasneje so se jim pridružili Že tovariši iz Kranja.Pomnoženo tržiška četa sc je umaknila 'Od -‘torzio, kjer jo j« j/3-1941 zaradi izdaje napadlo veliko Nemcev in le nekolorira se je posrečilo, du uo ušli in sr, priključili drugim partizanskim enotam. Vprašanje: Kako ste organizirali ljudi v OF in kje ate se scst"jeli? Odgovor: Vsok član OF je pridobil za uolo v tej organizaciji svoje prijot lije. na katere se je lahko „auesel. Toko se je počasi 'iri1 krog članov OF, ne ua bi vedeli drug za drugega, sestajali smo ss ua raz ličnih krajin* ki urno jim pravili javke. Eno takih javk je bile tudi gosti lna pri taru, kjer sms se lahso skoraj nemoteno sestajali. 30 letnica! OSVOBODILNE 1 Volilni listek O. V krajevni narodno osvobodilni odbor za volilno edlnlto Tržič volim i za prodsodniba! 1»o tajnika; za odbornlkei 1. Ah a ilč Nace 1. Recer Anion 2. Mozetič Janko 3. Koren Drago r 4. Likar Nefka 5. Jeglič Blai 6. Kramar Andrei 7. Markelj Franc 8. Murnik Ciril 9. N a dI Sa r Mira 10. Markič Pavla 11. Oman Janez i 12. Mandelc Milka 13. Kalan Janko v- 14. Dr. Bitenc Maki 15. Štrukelj Kristijan 16. Vogrič Janko 17. Dollniek Joie 18. Štete Joie A \ • 1 • # ' I 'VIJ ' S* .. r .... .► •'i ~ •. .V .«>*« . « u \ v. Prve volitve v narodnoosvobodilne odbore v osvobojenem Tržiču SOOiMA Kih DE» LJÜD5H Osvobodilna fronta Je nadaljevala delo tudi po osvoboditvi. Zaradi spremenjenih razmer se je na IV. kongresu preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Vpraäanje: Kej je bilo za triižko OF nsjvečji ucarec? Odgovor: Lete 1942 je nekdo izdal prof. .tare it in še nekej sodelavcev. Mamci so začeli opazovati tudi goate pri „iteru in takrat je prišlo do precej“njih eretacij in veliko Trkičanov nas je bilo zaprtih v Begunjah. Nekaj so jih postrelili, prof. Žtera pa ao odpeljali neznano kam in še donea nihče ne ve, kako je umrl in kje je pokopan. «3ri 'J.-- '3 er s-e >• CtkA'xn pliV ^ »•».ni;* a*l .-••*( K!" W M.J. -«••*■«»1 m i-C* l * • OP. * » or. ‘V-- ?! ♦A . • ćf. . -*-■ ..dsÄt.’.- j Jiee >3}0 twt«. Mumn M.ll'IK ii! d?. tk*t* Vprašanje: Ali ste se tudi v begunjskih zaporih organizirali in kako? Odgovor: Posebne organizacije v begunjskih zaporih nismo imeli, vendar pa smo pošiljali sporočila. Znašli smo se S e srnam sanomikov v begunjski fc zaporih iz na različne načine. Nek domačin, ki tr.Viške okolice, ki ao'sode Lova li v OF Je hodil delat v zapore, nam je prinašal stanjol papir. Na cigaretne papirčke atno napisali poročilo, zavili v stenjol papir, vse skupaj zmačkali v kroglico in vrgli na cesto. Tam je kroglico pobral kakšen vaščan ali pa kdo izmed svojcev zaprtih in poročilo posredoval naprej. Vprašanje: Kako je bilo v begunjskih zeporlh? Odgovor: 0 tem kaj vse eo počeli Nemci z nami in kaj vse smo morali delati, ne bi rad pripovedoval, ker Je bilo prehudo. £e si podpisal njihov zapisnik, si si podpisal smrtno obsodbo. wakaj nas Je vztrajalo pri trditvi, da smo nedolžni, in ker niso imeli dokazov proti nam, so nas izpustili. Sli smo takoj v partizane. Vprašanje: Med vojno ste se 1944 leta spet vrnili v Tržič, kakšna je bila vaša naloga? Odgovor: 1944 leta snm prišel kot vodja partizanske tehnike kokfškega odreda. Partizansko tehniko smo si uredili v gozdu nad Hudičevim mostom. Naša naloga je bila, da obveščamo prebivalce vojnih dogodkih, o partizanskih amagah, o organizaciji nove oblasti, da čim več nemčkih vojakov prepričamo, da bodo poraženi, organizirali smo tudi miting v Jelendolu, ki se g* je Je udeležilo veliko ljudi. Proti koncu vojne smo po nalogu sestavili tudi narodnoosvobodilni odbor, ki naj bi prevzel oblast po odhodu Nemcev. Vprašanje: Kako je proti koncu vojne delovala OF? Odgovor: Proti koncu vojne ter takoj po vojni je OF delovala ne Sf.mo kot organizacija naprednih ljudi, ampak tudi kot oblast. Narodnoosvobodilni odbori so bili organi osvobodilne fronte In organi oblasti. Tako so delovali do 19/8-1945, ko so bile prve volitve v ljudske odbore, takrat je OF izgubila oblastno funkcijo in ame* ao tele organizacija na"rednih ljudi. \ 10/i o ? vi ao lili zar-bi zoro ' i a «vir leva njo v C' Proglas agrarnih interesentov Slovenije, ir'an na prvem strupnem sestantiu zastopnikov agrarnih inte isentov in ilanov Narodne vlade Sloiv.REje Iz velikega osvobodilnega boja narodov Jugoslavije zrasla ljudska oblast je pristopila h končni izvedbi agrarne reforme. Stoleten boj za Staro pravdo je izbojevan v prid malih kmetov, poljedelskih delavcev in viničarjev. Osvobodilna fronta uresničuje staro, zatiranim kmečkim množicam drago geslo: „Zemljo tistemu, ki jo obdeluje“. Agrarna reforma bo dokončno strla gospodarsko moč najbolj mračnih sil reakcije, narodne izdaje in tuje nadoblasti — uničila bo fevdalno in kapitalistično veleposest ter pripomogla k vsestranskemu napredku najbolj zatiranih, zapostavljenih in izžemanih plasti slovenskega naroda. V stari Jugoslaviji je bilo od 202 največjih veleposestnikov v „dravski banovini“ 109 takih, ki so bili tuji državljani, po večini nemški in italijanski. Te številke jasno kažejo, kako so bila ta veleposestva ob podpori starih jugoslovanskih režimov legla hitlerjevske špi-jonaže, propagande in nasilnega potujčevanja. Ta 202 veleposestnika sta imela eno osmino celokupne površine Slovenije. V stari Jugoslaviji je bila agrarna reforma samo pesek v oči delovnim množicam, saj je na oblasti sedela združena veleposestniško-bankir-ska čaršijska klika. Po skoraj četrt stoletja „izvajanja" agrarne reforme je bila končno razlaščena ena osmina gozdov omenjenih 202 veleposestnikov in nekaj malega več orne zemlje. Skupno 11 gozdnih veleposestnikov je ohranilo kot „supermaksimum" — 32.000 ha gozdov, 23.000 ha pa so odstopili proti odškodnini protiljudski državi, kar je še bolj poslabšalo položaj agrarnih interesentov. Vsega 15 največjih cerkveno-fevdalnih veleposestev Je bilo izvzetih od agrarne reforme in je obdržalo — 37.000 ha gozdov in obdelovalne zemlje. Med prvimi zakoni, ki jih je sprala nova Jugoslavija na zasedanju Začasne narodne skupščine je zakon o agrarni reformi 'a zakon uresničuje načelo: „Zemljo tistemu, ki jo obdeluje". Zakon določa razlastitev vi. posestev brez odškodnine. Te dni izide še fclrobnejši federalni zakon o agrarni reformi, k X) vseboval podrobne določbe glede agrarne r-forme v Sloveniji. Tovariši agrarni interesenti! Dele izvedbe agrarne reforme Je delo nas samih, f t stopajte takoj k izvajanju agrarne reforme v ilvlru zakona o agrarni reformi I Ustanavljajte na področju posameznih krajevnih Narodno-osvobodilnih odborov Odbore agrarnih interesentov! Ti oubirl naj v sporazumu z organi oblasti sestavljajo spiske o zemlji, ki bo razlaščena, in spiske ljuli, ki naj dobijo zemljo. — Zemljo, ki po zveznem zakonu nedvoumno spada pod agrarno refoinso, takoj delite! v V krajih, kjer ni agrarne zemlje, a so agrarni interesenti, izvršite popis ljudi, ki rabijo zemljo, ker bodo prišli v poštev za kolonizacijo. V Vojvodini je prostora za 3000 slovenskih družin, v Sloveniji pa bo možno kolonizirati okrog 1000 družin, od tega 700 na Kočevskem. Zemlja za teh 700 družin na Kočevskem je že obdelana. Pozivamo agrarne interesente, da temeljito prouče zvezni zakon o agrarni reformi in da se brezpogojno drže njegovih določb pri pripravi in izvedbi agrarne reforme. Proučite in pogovorite se o Načrtu federalnega zakona o agrarni reformi in pošljite na kmetijsko ministrstvo svoje predloge. Odbijte laži in klevete proti-Ijudske reakcije, ki v korist veleposestnikov govori o tem, kako naj bi bil zakon o agrarni reformi naperjen proti delavnemu kmetu in vaškemu obrtniku. Delovni kmet, delavec in obrtnik bodo najboljša pomoč agrarnim interesentom v njihovi borbi za uničenje fevdalno-veleposestniške izdajalske in petokolonaške kaste na naši zemlji, za uničenje raznih špekulantov z zemljo ter gospode, ki jim Je bila zemlja za luksus. Zavarujte veleposestva, ki bodo prišla pod agrarno reformo, pred roparskim izkoriščanjem s strani dosedanjih lastnikov, ki bi še v zadnjem trenutku hoteli ogoljufati ljudstvo za njegovo Staro pravdo! V sporazumu z organi oblasti preprečujte tako roparsko izkoriščanje! Sporazumno z organi oblasti uredite povsod stare pravice okoliškega revnega prebivalstva glede drv, stelje v velegozdovih Itd. Prijavljajte najvišjim organom kontrolne oblasti — Odborom za prošnje in pritožbe pri predsedstvu SNOS-a In Kontrolni komisiji pri Predsedstvu vlade primere sabotaže izvajanja agrarne reforme, pa naj bi prišla ta sabotaža od koder koli. Agrarni interesenti! 11. novembra bodo volitve v Ustavodajno skupščino. Na teh volitvah bomo odločali tudi o naši Stari pravdi, o zemlji. v Kdor noče agrarne reforme, kdor hoče nazaj v Staro Jugoslavijo, kdor hoče nazaj v veleposestniško bankirsko gospodo In njeno protl-ijudsko oblast žandarjev in sreskih načelnikov, ta bo 11. novembra ostal doma ali pa bo glasoval za skrinjico brez liste. Kdor pa hoče novo demokratično, federativno Titovo republiko Jugoslavijo In v njej — republiko Slovenijo, kdor hoče našo Staro pravdo, ta bo glasoval za kandidate Ljudske fronte in Osvobodilne fronte! Agrarni interesenti! Glasujmo za Ljudsko fronto, glasujmo za Staro pravdo, za republiko, za Tita! Naj živi Ljudska fronta, ki uresničuje Staro pravdo! Naj živi demokratična federativna republika Jugoslavija! Naj živi naš veliki voditelj maršal Tito! Ljubljana, 3. novembra 1945. Ljubljansko okrožje Karman Andrej, kim-l, Jesenice; Sodja Jože, kmet, Jesenice; TrčeJ Mika, kmet, Jesenice; Kunstel Peter, kmet, Jesenice; Dornik Viktor, kmet, Mengeš — Kamnik; Urbanija Janko, kmet, Rova — Kamnik; Grošelj Primož, kmet, Doli — Kamnik; Kovačič Frane, kmet, Mila vas p. Cajnarji; Zupančič Tone, kmet. Rrezje — Ljubljana okolica; Kovlan Janez, mali krnel, Horjul — Ljubljana okolica; Habjan Anton, srednji kmet, Zalog — Ljubljana okolica; Janežič Peter, kmet, Vabljenje — Ljubljana okolica; Kališ Martin, srednji kmet, Gameljne -- Ljubljana okolica; Vrbovc Stane, iwsestnik, Kozarje 29 — Ljubljana okolica; Trtnik Alojz, kmet, Zadvor — Ljubljana okolica; Anžlč Ciril, kmet, Dohrunjc — Ljubljana okolica; Tičar Frane, sedlar, Preddvor • Kranj; Perme Kri-Mol, mali kmet, I.ehanje Počivalnik Janez, ko»-' nali kmet, Gol- — Grosuplje; •ek; Pirc Va-ačlč Andrej, Mariborsko okrožje Abcršek Karel, najemnik, Prevalje; Mravljak Frane, najemnik, Prevalje; Lavrenčič Alojz, kovač, Nova vos pri Ptuju; Babič Ivan, viničar, Janžcv vrh — Slatina Radenci; Kampuš Alojz, mizar, Gornja Radgona; Košnik Jožef, viničar, KO Ljutomer; štrmelj Peter, viničar, Sv. Miklavž — Ljutomer; Gavez Ivan, vbii-čar, Haloze — Ptuj; Gregor Frane, kmet, Murska Soliota; Brglez Bela, kmet. Murska Sobota; Kološa Fr., zidar, Murska SoIhiIo; Ferjančič Herman, kmet, Maribor levi breg; Krpan Anton, upravitelj, Kamnica, Maribor levi breg; Anžele Martin, mali kmet, Goreča vos —Ptuj; Žmavc Jožef, viničar, Limbuš — Maribor; Hrastnik Janez, viničar, Podlehnik - Pluj. I Celjsko okrožje Vezočnlk Frane, posestnik, Ljubno — Gornji grad; Zalesnik Ivan, |mseslnik, Ljubno — Gornji gradi Frmene Ivan, posestnik, Ljubno — Gornji grad; Krmene Jože, splavar, Ljubno — Gornji grad; Cel-cer Franc, mali posestnik, Ljubno — Gornji grad; Flbelšek Ivan, delavec, Slovenske Konjice; Leskovar Franc, čevljar. Slovenske Konjice; Pirš Jože, kurjač, Loče — Slovenske Konjice; Golečman Karel, delavec, Oplotnica — Slovenske Konjice; MHJa-Joškc Fišer, ekonom za okraj Celjc-mestb; Toman Ivan, mali kmet, Crot, Celje-mesto; Kafol Frane, referent NOO Celje; Zidarič Jože, kurjač, Rajhenburg. NoTometko okrožje Kozole Alojz, mali posestnik, Mirna — Novo mesto; Skoporc Ivan, posestnik, Mirna — Novo mesto; Strgar Franc, mlinar, Mirna — Novo mesto; Mavec Janez, tesar, Rakovnik; Tomšič Ludvik, mali posestnik, Rakovnik; Kisovec Fr,, delavec, Rakovnik; Hren Janez, kmet, Smoicnja vas; Metelko Martin, mali krnel, Raka — Novo mesto; Povše Vinko, srednji kmet, Poljane; Jankovič Niko, mali kmet, Cerkvišče — Črnomelj; Jakovčič Ano, gospodinja, Crrkviščo — Črnomelj; Stopar Ivan, vojni invalid, Mirna; Jurajev-čič Viktor, delavec, Krupa — Črnomelj; Kobe Miha, mali kmet, Prcdgrad; Herakovlč Pavel, srednji kmet, Kostanjevica; Cerar Jože, delavec, Suhor; Dolenšek Franc, krojač, Sevnica; šiško Janez, mali kmet, Tolsti vrh — Novo mesto; Blatnik Janez, malt kmet, Stranska vos; Pelko Janez, kolar, Raduljl — Novo mesto; Kobler Jože, krojač, Golna vas — Novo mesto; Raub Janez, muli kmet, Vrtača — Črnomelj, Novina Frane, mali kmet, zidar, Drstovea — Črnomelj. Nologe in načrte organizacije ni je orIaal i-irecsoUnik. občinske konference 52üi> v Tržiču tovariä I/iloä -lavto. Katero so okuiina načela in v čem se razlikujeta OF in oZTL? OF je bilo ustanovljena ob začetku li. svetovne vojne z namenom, da se vojskuje proti okupatorju in, da združi čim več ljudi ne glede na politično prepričanje in versko pripadnost. To pa je tudi osnovno načelo SZDL. Član docialistične zveze postane lahko vsak polnoletni občan. Razlike po med tema dvema organizacijama v bistvu ni. Spremenili so se le pogoji, v katerih je delovala OF, in v katerih deluje 3ZDL. Kaköno so naloge SZDL danes? , Socialistična zveza ima svoje mesto v ustavi. Ustava jo obravnava kot neobhodno potrebno in zelo pomembno organizacijo, oocialiatična zveza skrbi za kadrovanje v vijjo predstavničke organe, v različne skupnosti (izobraževalne, kulturna, itd.) Skrbi tudi za uveljavljanje pravic občanov, da se njihove pravice ne oskrunejo, skrbi za vzdrževanje razsvetljave, cest, kanalizacije, snega in podobno. Sedaj, ko se pripravljajo ustavno spremembe po oZDL organizira predavanja, na katerih se pojasnjuje, kaj bodo spremembe obsegalo in kakšne bodo. Na ta način spodbuja občane k razmišljanju o predlogih in .in lak pel , kc tc ’fi te- ■' , I •'■,)< vc '■ nr-uio'- . Kako je organizirana socialistično zvezo v občini? Nojvišji forum je občinska konferenca, kjer predstavniki članov SZDL sprejmejo program dela. Letos so tak akcijski program Že spre jeti. Občinska konferenca ima nadalje Se izvrSni odbor, občinsko politične volilno komisije, odbor za družbeno aktivnost žena, koordinacijski odbor za verska vpraSonja, za spložni ljudski odpor, sekcije'za kmečka vprašanja, komisije ze podeljevanje priznanj in razne občasne kumisije. Po posameznih krajih po obstojajo odbori oZDL, ki se pokrivajo a krajevnim skupnostmi. Ti odbori skušajo čim tesneje sodelovati z njimi pri urejevanju vprašanj, ki neposredno zadevajo občane. Večji krajevni odbori pa imajo tudi pododbore, kot n. pr. v Bistrici. | Prav tako pa SZDL veako leto poda poročilo republiški konferenci’* Poročile obsegajo uspehe in težave, na katere naletijo pri izvrševanju nalog^ Milan Krsnik, 8.a razred Seja prvega narodnoosvo bodilnege odbora v osvobojenem Tržiču oVAüOi' IN UBLvKOM VÖIOP PRSPOVEDAN Asfaltna ceste nas je votiila mimo veleblagovnica, stolpnice, novega mostu Jez Tržiako ULstrico, Kem nas bo pripeljala ta cesta? Po njej hodimo žs dvajset •"inut. Planinsko društvo nas ja opozorilo z napisom, kje naj gremo do aoma Pod Storžičem. Ne, mi ne gremo tja! V dolino smo namenjeni. Cesta je zdaj prašna, tik ob njej tsče Tržiška Cietrica, voda zanimivo poskakuje čez skele. Lepa je. Dalje! Pri Hudičevem mostu smo. Tu opazimo gozdno pot. Zavijemo desno. Po njej hodimo pol ure. Nenadoma! Le ustavili smo se ob napisu na vratih v notranjost partizansko tehnike Kokrškega odreda: Švabom in belčkom vstop prepovedan. Mi smo vstopili. Nemci so širili med ljudmi lažne vesti o svojih uspehih, da bi jih prepričali, kako brezupen je boj proti njim. Za pravilno in resnično obveščanje ljudi so partizani organizirali posebne tiskarne'* ^ 30 imenovali tehnike,i2na izmed njih je bila tehnike Kokrškega od-reda, ki se jo maja 1944 preselila z Martin vrha na lavi breg Save. Prostor so si izbrali nedaleč od ceste, ki pelje proti Jelendolu. Partizana iAAnm i in 3onc sta izbrale ukrit prostor pod skalami, ki ga zagledaš šele, ki si oddaljen le nekaj metrov. Po vojni so tehniko obnovili, šalostno je, da ljudje ne znajo očuvati takih zgodovinskih spomenikov in nasilno vdirajo va-nje. 0 delu tehnika nam je pripovedoval njen vodja tovariš Štefan Urbanc. Kolektiv tehnike je bil sestavljen iz štirih članov, trije so bili zaposleni s tipkanjem, četrti pa je bil kurir. Med njimi sta bila tudi France Slana, znan akademski slikar, Valentinčičjci je postal arhitekt. Tiskarna je morala nenehno delati. Delo so si med seboj razdelili, eden je pripravljal material, drugi Je tipkal, tretji razmnoževal, kurir pa, ki je bil hkrati tudi kuhar, je moral vsako Jutro odnašati razmnoženo gradivo in prinašati material za nadaljnje delo. Razmnoževali so troeilne listke, s katerimi so obveščali ljudi o položajih na fronti, jih pozivali k sodelovanju, natisnili in opremili so več enodejank, ki so jih uprizarjali na mitingih. Posebno važna ao bila radijska poročila, v katerih so seznanjali ljudi o prodiranju zaveznikov in rdeče armade proti Berlinu. Letake so tiskali celo v nemškem jeziku. Njihovo delo Je bilo v stalni nevarnosti: sami so morali skrbeti za svojo varnost, prehrano in njihovo delo Je bilo vedno v nevarnosti. Papir so jim prinašali terenci do Kotarja v čadovljah, večinoma so ga dobivali iz tovarne •^’eko, kjer Je tova-riš Urbanc delal pred vojno. Kljub alabim pogojem, v katerih so delovali, je bil njihov tisk natančen in kvaliteten. Člani partizansko tehnike Kokrškega odreda v Jelendolu Zato zaslužijo delavci v tehniki vse priznanje, saj niso ljudi le pravilno obveščali, ampak Jih tudi kulturno in politično dvigali. Hranili so tudi arhiv štaba Kokrškega odreda. Ker ga niso upali sami imeti v tehniki, so ga skrivali v skalah in pri iskanju primernega prostora so odkrili jamo, ki je precej podobna kraškim, saj ima celo kapnika. Jama ima dva izhoda in je bila zelo primerna skrivališče. Reportažo ata pripravila . Metka Drobnič, 6.c razred in Milan Krsnik, 8.a razred Jlikovni material: Štefan Urbanc Razvoj OF OF Bo Je razvijala tekou triletne požrtvoval ne borbe vseh njenih nkupin i\i zveze (k.-alicija) pocdinih političnih skupin in organizaoij v enotno vsenarodno ljudsko gibanje, v katorea Je pri -znana KP vodilna vloga. PKVA DOBA V RAZDOBJU OF, je doba d njeno ustanovitve ?7.4*1941>, do napada NenCijo na SZ 21.6.. I94I» Tu Je bila doba vscetranoko politične, organizacijsko in vojačke pripravo za -organiziranje vstaje proti okupatorju. Treba jo bilo dvigniti Slovoncou naifodno za-veut,, zaupr.njo v boj li.stnogu. narodu, poznavanja nujnosti noizpr onega boja preti okupatorju, kdo so zavezniki v teu boju in na katera sile v nvo Jei. laoinou nrrodu oe norujo upreti tu organiziranje unpoenegu boja. Zato 00 se vršili dan su Fotokopiji 1* partizanske broäurice NOVE DUSOSLOVANSk'E VLADE Predsednik Jugoslovanske vlade uurLul Tito jo po radiu preSital izjivo novo juGon?.ovansko vlade, ki določni 1. smoter vlade J« čimprejšnja osvoboditev Jugoslavije 2. ljudstva, prebivajoča na (Zemlju, ki se jo izreklo za Jugoslavijo, se bodo takoj priključila .rovi državi. 3« vlada bo čuvala demokratične pravice jugoslovanskih narodov, 4. vojni zločinci bodo najstrožje kaznovani. 5. zakonodajna skupščina se bo razširila s člani,ki se niso kce.proLiitirali v dolu z okupatorjem 6. vlada bo varovala privatno imovino. 7« vlada bo izJedla agrarno reformo. 6. vlada bo takoj ob osvoboditvi izvedla tajno volitve v ustavotvorno skupščino. 9« vlada bo stremela za tem, da so prijateljstvo s Sovjetsko Zvezo, Anglijo in Ameriko povoča. Jugoslovanski narodi,trdno etojoČ okrog svojega naj --večjega sina - heroju maršala Tita bodo zadali z adn. j i • in smrtul udarec Hitlerjevim banditom in vsem njegovim po-i* -gačo-. Nova jugoslovanska vlada pod vodstvom našega maršala jv lovelj velik porok, da si bomo zgradili veliko, lopT So in srečnejšo Jugoslavijo, kjer bo dovolj mosta zu vso^-kega p o'š t e n e g a Jugoslovana, ki je doprinesel svojo šrtov za svobodo. NOVO OLOŽJE ZAVEZNIKOV. Na zapadnem bojišču so pričeli Zavezniki uporabljati novo tajno orožje. Novo orožje jo poseben tip raketnega V.. Radijsko poročilo, a katerim ao partizani obveščali prebivalce o dogodkih doma in v svetu _fj ___ _ ___ ___ ___________ • Orgarui cijsko ; ■ j!..liko m. por,-.o-/.n© ! organi r-r; jo O F [ ' šejosnovneJsa organlzaoijskr rbl;: . (ty mi- renski odbor OP. Vol pristaši 01, ki r ki>.rŠon-, •k'oli način sodelujejo, ali pom'.g: jo ». rvot c di ir.e-mu gibanju v neki vasi, kraju, oziroma mestu, or> člani terenskega odbora 0F. Člani terenskega odbor« izvolijo iz svoje srede vodstve, 1zvjini odbor, ki odgovarja za delo te organi z .oJ J e Of.Vsl terenski odbori OP tvorijo okrajne erg nii"clJo •P, ki jo vodi okrajni odbor OP. Te odgovarja za , svoja del« okrožnemu odboru OP, to pr. 100F. Ha Štajerskem, Osrenjskem, Koroškem in krlunrakem pc Prijazna, sivolasa gospa Greta Ahačič nam Je začela pripovedovati o štirih letih groze In trpljenja. Skupaj z njo amo obudili spomine na žalostne in tudi vesele dogodke NOB. Pripovedovala nam Je o delovanju žena v Tržiču. Leta 1942 eo se vključile v borbo tudi tržiške žene. Gospa Ahačičeva - Marjanca Je vodila organizacijo žena v katero je bilo vključenih oee\ WABOßRANCI AOBIUZIRAJO ) S tem hočejo tudi yno,ki r;o nieto odzvali ovoji vojački dolSnoeti v Jufjoslovr.nnkl Armadi, t o- j tognitl v vrtinec' svojega ; ! Zadnji dnevi prod našo osvoboditvijc sc tu ! V tem odločilnem trenutku,ko bodo nago nrmju stopila vsak čas nu Gorah j oko , j o dolžnost vsoh EJlo- ! vonoov,dtv iztrgate iz krvavih rok Švabom, Rupnikovim švabobranoen, Hodičovim plačanoom njihovo lastno orožje in z njin udarita po njih,da bo ?,a vodno konce vsoh svinjarij na slovenski zemlji! Pc zasudbi colo ITomčijo jo s ten žo avtomatično pronohala vs'a nomska oblast tudi za Slovenijo Bil Je mrzel zimski večer, ^edel sem pri peči in premišljeval. Misli so mi poromale v vse tiste mrzle zimske moči, ki so Jih morali partizani preživeti na prostem, na sneženih poljanah. Oče Je čital časopis. Nenadoma sem sl zaželel, da bi ml pripovedoval o NOB Tržiča. Nekaj časa me je gledal, nato pa začel pripovedovati. Beseda mu v začetku ni nič kaj gladko tekla, pozneje pa sem imel občutek, da mu je marsikak dogedek na novo oživel. Ko so Nemci 7» aprila 1941 vdrli v mesto obdano z gorami, verjetno niso mislili, da bodo doživeli tak odpor. 2e takoj poleti leta 1941 so se v oklici Tržiča pojavili prvi partizani. Ustanovljena je bila tržiška četa, katera pa je 5. avgusta 1941 doživela hud udarec. Domači izdajalec Je pripeljal Nemce v dom Pod Storžičem, kjer so se nahajali partizani. Nemci So partizane potihoma obkolili in napadli med spanjem. Klijub veliki premoči Je precej partizanov prebilo nemški obroč in se umaknilo iz nevarnega kraja. Enajst mladih življenj pa Je za vedno ugasnilo na tem mestu. Ta udarec pa partizanov ni preplašil, nasprotno, njihove vrste so se kljub nemškemu terorju stalno večale in kmalu je iz majhne Čete parti-znov zrasel Kokrškl odred, ki Je do konca vojne deloval v oklici Tržiča. Napadali so Nemce, kjer so mogli. Znani so boji na cesti pro'tl Begunjam, potem boji v Lomu 11. novembra 1944, kjer so Nemci doživeli hud poraz. Partizani so rušili tudi proge in mostove, da bi Nemce ovirali pri njihovem delu. Veliko pomoč so imeli partizani v večini prebivalcev Tržiča in okolice. Ljudje so zbirali hrano, zdravila in obleke. V septembrau 1944 so partizani v neki noči napadli tovarno Peko v Tržiču in pobrali večje količine usnja in čveljev. V pozni Jeseni pa Je neko zavezniško letalo skušalo bombandiratl tovarno BPT. Dve bombi sta padli na pobočju zahodno od sv. Jožefa. V začetku maja 1945 je Kokrški odred osvobodil Begunje in rešil mnoge jetnike, nato pa Je šel preko Karavank pomagat osvobodit slovensko Koroško. 9. maja Je del tega odreda pomagal osvoboditi Tržič. Ljudje so Jih navdušeno pozdravljali in Jih a cvetjem kar obsipali. Od veselja so ljudem po licih tekle solze. Dušan Ropret, 7.b razred obešen v’iiianu kot vojni zlo'činuc,Hitler BSMkJh in Gering bo no,iz ptrahrj otnooti i-rofl kaznijo rr nvo.1'0 krvavo iiočijio snril ustrelili I ! šv..b c bran c i , l.a j rio 1 i t o , kako bc o vajin KU) nikon? i Ali bo končal lov liuosolini ali Uit Hitler? trnovi so mu Stoti ........Kaj ....... in kaj bo z vmni? Borlin,Dunaj ,Duuii..>ei tu out odoui ]:o boljnovikih , j ki so bili io Göbolsovi izjavi zo lota 1941. vni-S Jeni 'v Rtnlinj-radu, Moskvi in Leningradu! Trst,Gorica,Kuka,Tržič,Tolmin,Kobarid,.ostojna... vsa Istra in Jriuornka osvubcjuna |o 4.armiji /u-\ goslovuisko armade, »ajvejje priznanju pa borci)“ •IX. korpusa, ki ec vočinccr. Primorci in ki o o naj več doprinesli k tej zmagi! \ Triurni ir r.u j e gorenjskih i'vatobranoov nad lažnimi sauzaoijadi nad unjčonjeu IX.Korpusa ou jo spS‘o-..enilo v grozo in ,'tutjo ur,kdaj bo isti Korpus v raks.l v L jubi j auu , Kn.u j , Konriik, Radovi j i oo , Je-s.uioe,Triiö itd. Švabobranoi pravite partizunskenu pisanju "zolju" Mi pa vara le roiiuaot kateri ničto vpoštevali to-„a "zelju" od 15 .septembra in 15. januarja vam bodi sedaj odletele vabe rus zelnate glav«! Z grozo si oglejte pučke,k1 ste jih prejeli od o-kupatorju ia ovoje okrvavljeno reke!Slooite sra-..etne nemške suknje! Broz . go jnu pred;, ja vas lahko robi na jhujb uga, sicer bo grozna sp vas sodba naroda in sramotna smrt! ŽIVELA KAŠA JU JObLCV Ah SKa aKIAaDA-OÜVOBODITELJIG A! . iIVKil NA! I ZAVEZNIKI SOVJETSKA ZVEZA, ANGLIJA IH AMEEIKA ! Smrt narodnim izdajalcem! N , i , .... t — * — a. . . .... •—1. *0.1. . ■ > , |f. e Leto 1941 - vojna! oamo nekaj kilometrov nad našim mestom je bilo v tistih dneh nekaj, kar Je v ljudeh vzbujalo večjo grozo kot vse druga vojne strahote, o katerih so ljudje slišali, brali in Jih doilvljali tudi sami - koncetraoijako taborišče. Včasih, kadar so v zgodnjih jutranjih urah hodili ljudje mimo taborišča proti tunelu, so videli skozi visoke žičnate ograje blede obraze in kalne oči. njih, ki so prebivali v'nizkih umazanih barakah in Jih nihče ni mogel rešiti. 0 njih niso vedeli ničesar, razen da Jih je bilo brez števila in da so nekateri izmed njih tujci^ poslani kdo ve od kod v ta prekleti kraj pod gorami. Čutili so^ da se jih polašča brezupje in nihče ni verjel, da bo kdo izmed njih zbral v sebi toliko poguma, da se bo odločil in pobegnil. Toda to se Je zgodilo - še danes kdaj pa kdaj slišim zgodbo o mladem fantu, ki se Je neke poletna noči izmuznil iz te nečloveške pasti. Bil Je brezmejno hraber, ničesar ni vedel o deželi, v kateri je bil ujet. Poznal je samo od tisočerih nog steptano pot od taborišča do tunela in od tunela do taborišča. Čisto potiho se je splazil čez travnike mimo straž do gozda. Splezal Je na drevo in s tesnobo v srcu čakal. Zjutraj so opazili njegov beg - številka 618 je izginila. Zaslišal se Je surov glas: "Ujemite ga!" Iz taborišča so se pognali vojaki s psi in z mržnjo v očeh. Pregledali so vso okolico taborišča, zaprli vse poti; toda nihče ni slutil, da Jih številka 618 ves čas opazuje iz drevesa premražena in lačna. čez dva dni j)». ' bilo , iskanja konec. Ubežnik se je spustil z drevesa, njegove noge so bile vse trde in bolele so ga roke. 5e isti dan ga je našla tržiška brigada. Nekaj mesecev kasneje je padel. Zanj pač beg ni imel velikega pomena, nikdar se ni vrnil domov, čeprav si je to neskončno želel. Omajal pa Je zaupanje nemških policistov v žice in zidove in moč Nemškega "rajha”. Od tedaj so vedeli, da Je človek več kot to in da Je njegova želja po svobodi večja kot strah pred puškinimi kopiti in pred smrtjo. Viri: - Gaston Charlet: Kaznilnica v snegu - Pripovedovanje staršev ARETACIJA Bilo ja sredi vojne. V Tržiču so imeli Nemci močno postojanko. Nemški vojaki ao vedno nadzorovali vse ulice v mestu. Zato ao imeli terenci, med katerimi je bila tudi mojo mamica, težko delo, do ao lahko priali do partizanskih kurirjev. Zvezo a partizani ao najlaže vzdrževali ponoči. Hiäa, kjer je stanovala mamica, je stala blizu rozda. Zato je partizanski komandir določil, da bo kurir, kadar bo potrebno, prenočeval pri tnamičlnih starših. Obveščanje je na tak način nekaj čase dobro potekalo in val važni podatki so bili vedno v najkrajšem čoau na svojem meatu. Nekega dne pa, ko bi se moral kurir zopet vrniti, gt' ni bilo od nikoder. Ker je nosil s seboj zelo pomemben material, ao bili terenci zelo v skrbeh. Čakali so en dan, dva dni, tretji dan pa ao izvedeli, da ao kurirja Nemci zaradi izdaje ujeli in strašansko j.učili. Neposredno zatem pa so v Tržiču Nemci pričeli z novimi aretadijami. Tako je Sla tudi mamica nekega dne nič hudega sluteč v tovarno, uredi dopoldneva je zaslišalo pod pisarno, v kateri je delala, glasne korake. Ko je pogledala skozi okno, je videla cel kup gestapovcev. Takoj je vedela, da hočejo nekoga aretirati. Zato je hitro stekla k telefonu in pomembnim aktivistom svetovala, naj čim prej zapustijo podjetje, ker so v tovorni gestapovci. Ko jim je to povedalo, je sedla za mizo In nadaljevala z delom. Ni bilo dolgo, ko so priöli gestapovci v njeno pisarno in jo aretirali. Oopeljali so jo v postojanko na občini, kjer so ji pokazali propagandni material OF, ki so ga našli na njenem domu pri hišni preiskavi. Nnto so jo odpeljali v begunjske zapore in poleg nje še njeno sestro in očeta. Slovenski kalollfinl, svetni In duhovniki, ki sodelujemo z Osvobodilno fronto slovenskega naroda, moramo pred tako valnim polllK-nlm dogodkom, kakor so volitve H. novembra v ustavodajno skiipjieino, opozorili na usodne dolžnosti, ki Jih Imamo v tem trenutku do svojega narodu In države. Ugotavljamo, da Je bil oboroženi odpor narodov Jugoslavije proti lujlm zavojevalcem pravilna In edino režllna pot; s tem so se tudi Slovenci v velikem trenutku svoje zgodovine pravilno odloMII. Udlno Osvobodilna fronta Je združila slovenski narod v krvavem boju In ga privedla k veličastni zmagi nad temnimi silami fašizma. , ' ; i Slovenski katoličani, ki so se udeležili narodno osvobodilnega boju, so s svojo odločitvijo Izrazili nepreklicne zahtevo, da se ustvari suobodna in zedinjena Slovenija, cilj, ki so o njem sanjali največjl možje slovenske zgodovine In za katerega so zanosno umirali številni slovenski preprosil ljudje. Slovenski katoličani so leta UMI. v skupnost! z ostalimi Slovenel začeli nadčloveško borbo zato, da dosežejo enakopravne skupnost Južnih Slovanov v novi Fedaratšvni in D&TuG’iraSižni JEiaosScušji. 'L neizmernimi žrtvami In z neomajno vero v zmago Jr slovenski človek Izpričal, da Je v slovansko skupnost vključena svobodna Jugoslavija najtrdnejša obramba samostojnega In svobodnega slovenskega naroda In njegovih Življenjskih pravic. V tej Jugoslaviji zalo upravičeno terjamo, da se dokončno združijo z nami vsi Slovenel Izven dosedanjih državnih meja, s Trslom, Gorico In Gospo Sveto vred. Slovenske katoličane je v njihovem Iskrenem osvobodilnem boju spremljalo trdno prepričanje, da Jo Ireba enkrat za vselej prenehali z zlorabo vere v politično strankarske namene; zalo pomeni zmaga prave ljudske demokracijo uresničenje narodne svobode In uresničenje su®M<2 nazora, vesti in versEieca pre^eišanjo. Ker so se slovenske katoliške množlee same, po svojem zdravem nagonu pridružile narodno oavobodllnemu boju, ao s tem tudi najodločneje obsodile tista dejanja v slovenski kalolKkl družbi, ki so usodno ovirala pravilen razvoj slovenskega javnega življenja In zlasti Izkoriščala verska čustva za narodno neslogo In razdor. Zato lahko mirno Izjavljamo, da je politično In družbeno osvobojenjc slovenskega naroda dokončno utrdilo naravne osnove slovenskega človeka In s lem nujtclitncje prispevalo k osvoboditvi slovenskega krščanstva. Globoko smo prepričani, da z zvestobo napredni Sloveniji In Jugoslaviji najbolj zavarujemo nove politične In družbene vrednote, ki so pogoj za mir, red in blagostanje, za pravo človečnost ter svobodno In Iskreno versko življenje. /nlo pozivamo vse slovenske katoličane, da se v zavesil polne odgovornosti pred svojo vestjo In narodom 11. novembra odločijo zn jenotno ljudsko Slovenijo In novo Jugoslavijo pod vodstvom marSala Tila. V Ljubljani, G. novembra 1945. Franc S. Finžgar, župnik v pok. in pisatelj v Ljubljani; Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v zvezni jugoslovanski vladi; dr. Janez Fabjan, univ. prof. in dekan teološke fakultete v Ljubljani; pater dr. Gvido Rant, OFM v Ljubljani; pater dr. Angelik Tominec, OFM v Ljubljani; dr. Marijan Brecelj, podpredsednik Narodne vlade Slovenije; dr. Jož« Pokorn, minister za pravosodje Narodne vlade Slovenije; Franc Snoj, minister za lokalni promet Narodne vlade Slovenije; Tone Fajfar, minister za gozdarstvo NVS in član predsedstva začasne narodne skupščine Jugoslavije; dr. Metod Mikuš, duhovnik in član predsedstva začasne narodne skupščine Jugoslavije; dr. Anton Trstenjak, duhovnik, docent na teološki fakulteti v Ljubljani; dr. Maks Miklavčič, duhovnik in profesor v Ljubljani; dr. France Koblar, profesor in književnik v Ljubljani; dr. Stanko Gogala, univ. docent v Ljubljani; Golia Modest, duhovnih in član Znanstvenega instituta, Metlika; dr. Peter Šorli, veroučitelj v Ljubljani; ppolk. Zemljak Joško, profesor, član IOOF, Ljubljana; sestra M. Ambrozija Zorko, d. N. D. prednica v Ljubljani; sestra M. Amnbilis Kerševan, d.N.D., profesorica, Ljubljana; Toman Tone, pom. ministra za soc. polit. NVS v Ljubljani; Kovač Stane, načelnik oddelka za izgradnjo oblasti pri predsedstvu NVS v Ljubljani; dr. Ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani; dr. Anton Vodnik, profesor in književnik v Ljubljani; dr. Ivan Stanovnik, odvetnik in podpredsednik ljubljanskega narodnega odbora; Srečko Žumer, tipograf in predsednik bivše JSZ v Ljubljani; Lipičnik Franc, duhovnik in profesor, Šmartno pri Celju; Lampret Jože, duhovnik in član mariborskega okrožnega narodnega odbora; Franc Smon, duhovnik, Špitalič; dr. ing. Žumer Matija, univ. profesor, v Ljubljani; Smolej Viktor, nač. oddelka za srednje šolstvo pri ministrstvu za prosveto NVS; Vodnik France, profesor in književnik v Ljubljani; Vodnik Dora, profesorica v Ljubljani; Merz Viktor, katehet, Brežice; Štancer Avgust, župni upravitelj, Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Toman Kovač Jožica, članica Glavnega odbora AFZ v Ljubljani; Hvast|. Pavla, delavka, Ježica; Kovač Danica, uradnica v Ljubljani; Macci Lojze, referent pri ministrstvu za soc. politiko v Ljubljani; Jurač Joško, tajnik Zveze enotnih sindikatov delavcev in nameščencev, Celje; Grošelj Jože, strokovni tajnik v Ljubljani; Lešnik Lojze, rudar, Laško — Huda Jama; Ustar Vinko, rudar, Zagorje; Furlan France, kmet, član Glavnega odbora OF, Verd; Franc Terseglav, publicist v Ljubljani; Jeršič Miro, načelnik v ministrstvu za soc. politiko v Ljubljani; dr. Škerlj Franc, profesor in član Znanstvenega instituta v Ljubljani; Škofič Ciril, delavec, referent pri soc. ministrstvu v Ljubljani; Dolenc Jože, profesor v Ljubljani; Bogo Grafenauer, profesor v Ljubljani; Udovič Jože, član Znanstvenega instituta in književnik v Ljubljani. JAZ MAMA, OČE IN V Soli smo brali berilo Oreh. To črtico Je napisal Ivan Cankar. Pripoveduje, kako Je Jože zatajil svojo mater. Mislim, da Jaz ne bi tega nikdar storila. Mati Je vse, kar mi pomeni veselje. Njena postava pušča za seboj senco, ki Je nikoli ne bom pozabila. Vesela je, če JI pomagam. V službi vestno opravlja delo in po službi se vrne domov, vsa vesela in sproščena. Če jo razjezim, je žalostna. Nič ne reče. Tiha Je. Hudo ml je, ker sem jo razjezila. Rada bi popravila napako, ki sem Jo storila. Toda besede ne morem izgovoriti. Hudo ml je, da bi se najrajši zajokala na ves glas in s tem pokazala materi, da mi jo hudo, de se ji hočem oprostiti. Ne morem govoriti^ ne jokati, njena žalost se mi Je vtisnila v srce. Toda, kar naenkrat se mi nekaj zgane v srcu. Oprostim se ji in spet je na njenem obrazu polno nasmeha. S tem nasmehom mi Je povedala, da mi Je oprostila. t>ili sva veseli in spet Je bilo vse v redu. Janja Zaletel, 6.c razred Razred se Je umiril in profesor je začel eno svojih suhoparnih predavanj. Kdo ve, kod so romale moje misli, ko je^iekdo potrkal na vrata. Sošolec, ki Je stopil k vratom, se Je nekaj časa z nekom polglasno pogovarjal, nato pa se je obrnil in s pogledom nekoga iskal. Ustavil se je na meni in mi namignil, naj grem ven. Vstala sem in odšla k vratom. Bil je fant mojih let,.naš isosedl. "Jože, tl? Kaj te je prineslo?" Spomnila sem se, da sem ga pred kratkim obiskala v podjetju, kjer je bil zaposlen. Verjetno mi je hotel vrniti obisk, pa Je izbral tako malo primeren čas, sem pomislila prvi hip. "Kako ti gre? Kaj Je novega?" sem ga veselo vprašala. "Nič ... nič posebnega.... Domov te kličejo...." "Mene? Zakaj?" "Z očetom je nekaj narobe',’ je s težavo spravila iz sebe. Prebledela sem. Kar stekla sem po hodniku. "Kaj je z njim?" "Jaa.. no.." "Kaj je, Jože?" Prijel me je za roko: "Mrtev je..." "Kdo?" "Oče." Svet okoli mene se je zazibal, v meni se je nekaj pretrgalo. Stala sem poleg mrtvega očeta . Gledala sera v njegov utrujeni obraz, ki Je bil prav tako kot vedno, v zgarane roke, ki so prvič počivale, v roke, ki niso znale udariti....... Prejšnji dan sem ga videla zadnjikrat. Ves utrujen Je ležal na divanu. Počival Je. Takrat je ležal pred mano prav tako mirno kot prejšnji dan, le ojSi je imel zaprte. Ni spregovoril, pa vendar mi Je toliko povedal. Spoznala sem, v Čem je bila njegovo veličina. VORANČEVA MATI Vorniii’nvu mati Ja bila otrok bogatega In premoinpga kmeta. Ko je bila še majhna, Je hodila v i olo. Uril Jih Je domači mežnar. Vaak mesec Je morala nesti denar za ta pouk. V olo je hodila zelo rada. A že po enem lotu te šole Je postala sirota. Umrla Ji je mama. Tudi v ;,olo ni mogla več hoditi. Morala Je delati in pomagati očetu. V šoli se Je naučila brati In pissti. Ob večutih je mati brala povesti iz Mohorjevih knjig. Brati je znala tako dobro, do je otrokom kur sapo zastajala, ko so jo poslušali. j i Tatjana -^ozman, 5. o razred VORANÖEV OČE Vorunčev oče je bil zaveden Slovenec, čeprav ni bil bogat. Nikoli ni hodil v šolo, vendar se je v mladosti naučil brati in pisati. Bral je počasi, toda branje mi ni delalo toliko preglavic kot pisanje. Pri pisanju črk se je ustavljal in razmišljal, kakšna je črka, ki jo moro napisati. Ko je črko spravil na papir, je sopihal, kot da nese težak tovor. Preden pa je napisal celo besedo, mu je tekel znoj s čela. ' Ko so nekega dne pri Prežihovih pisali pismo, se je Vorančev oče vlegel na posteljo in se delal, kot da bere celovški tednik Mir. V resnici pa je le dremal, zaradi utrujenosti. Med pisanjem se je le redkokdaj oglasil. Ko je povedal svoje mnenje, Se je kmalu zakril z Mirom. Tri zadnji besedi Klngenfurt se je zopet oglasil. "Napiši slovensko ime ne pa nemškega!" je rekel. V to je posegla tudi mati. Malo sta se prerekala, toda to je bilo zaman. Ostalo je pri očetovem sklepu. POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPSE Moj oče je zaposlen v tovarni Peko. Ponudili so mu priložnost za dvoletno strokovno šolanje v Nemčiji. Ni vedel, kaj na stori. Rad bi si pridobil večjo izobrazbo, toda težko mu je bilo oditi od doma, ko si je tukaj ustvaril družino. Končno se je le odločil, da bo odšel, ^rlšel je dan odhoda. Z mamico in sestrico smo ga spremile na železniško postajo. Čeprav je bil 13p dan, na naših obrazih ni bilo videti veselja. Žalostno smo gledali drug drugega in 3e preden je pripeljal vlak, so nam pritekle solze po licih. Slovo je bilo težko. Vlak se je premaknil, pomahale smo mu in ostale same. Zn nos so bili dnevi zdaj sivi, doma je bilo vse tako prozno. Težko smo čakale njegovega prvega pisma. Pisal nam je, da je prišel v veliko mesto. Mnogo ljudi sreča na poti v šolo, toda vsi obrazi so mu tuji, nepoznani. Hudo mu je db pogledu na družino, ki se sprehaja po parku, on pa je sam sredi širnega sveta. Velik Ima učenja, toda nobeno delo ga ne zaposli toliko, da bi pozabil na svoj dom. Komaj čuku iiaznikov, da se lahko vsaj za nekaj dni pripelje domov k svoji družini. Njegova prva beseda je vselej: " Povsod je lepo, a doma je najlepše," Mojca Ovsenek, 5.a razred Sivi v Kovorju. Kdo, boste vpražall. Moja mama. ^obra in skrbna. Ko pridem Iz 5ole, jo prvič vidim v tem dnevu. Pokliče me k sobi in mi da nasvet, kako naj napravim z mojo sestrico, ki Jo verujem. 1'ako se prične moje popoldne. Predstavil vsro oom mojo mamo. Je zelo debela, ponavadi ima rjav plašč in v roki pisano torbico. Po obrt'zu ima zaskrbljeno nagubano kožo in črne, malo posivele lase, od skrbi za nas otroka. Ko pride domov z dele, se preobleče. V srcu ji leži ljubezen do nas. Malo se odpočije od popoldanskega dela, ko spet vstane in vzame v naročje svojo pol lota staro hčerko. To je sedaj zanjo veliko veselje, največ skrbi posveča mali punčki. Pove nam, da jo Je zelo skrbelo za nas, ko Je ni bilo doma, ker Je bila v bolnici. Globoko ljubezen čutim do svoje mama. Ko Jo razžalim, se ml zdi, da mi ne bo nikoli odpustila, a že prvi trenutek ml vse odpusti. Marjan Tavželj, 6.c razred Bral sem črtico Greh. že zdaj si ne morem predstavljati, kako sin lahko zataji svojo mater. Sklenil sem, da nikoli ne oom zatajil matere, pa čeprav bi bila slabo oblečenu. Ni vse, če je mati lepo oblečena. Vse pa Je, če ima dobro notranjost. Moja mati me ima rada. Skrbi zame, ml kupuje knjige in vse šolske potrSbščine. Pet otrok nas Je, pa za vse skrbi. Ne vem, kako bi ji to vračal. Zdaj ne morem nič drugega, kakor da se dobro učim in Ji pomagam pri delu. Kakor je mati, ko smo bili še majhni, pospravljala za nami, mi, ko Je mati že starejša, pospravljamo zanjo. Toda mati je ena, nas Je pa pat, zato je mati morala pospravljati za vsemi in je imela težje delo. Naučila me Je hoditi in govoriti. Pomaga mi reševati skrbi in pomaga pri učenju. Mati mi pomeni več kot vse. Imam Jo bolj rad kot druge člane v družini. Zaradi tega pa sl ne morem predstavljati, kako lahko zatajiš mater. Leopold Smolej, 6.c razred V šoli smo brali berilo Greh. V tej Cankarjevi črtici pisatelj predstavi svojo mater. Zelo se mi Je vtisnila v spomin. Zdaj bom še jaz poskušal predstaviti svojo mater. Rojena Je v Gorici. Ko je bila vojna, se Je njena družina preselila v Tržič. Tu je mati hodila v šolo in preživljala svojo mladost. Sedaj živiva v Bistrici pri Tržiču. Oče dela na ladji. Moja mati Je srednje postava. Ima okrogel obraz. Je zelo skrbna in pridna. Vstaja zelo zgodaj, da meni pripravi zajtrk. Ko stopi iz bloka, ji zabiča v obraz mrzel veter, ki tuli okrog vogalov. Toda ona se ne zmeni za to. Hitro stopa po črnem asfaltu kakor sonoo,kadar ga prekrijejo oblaki. Lela v tovarni Peko. Je v pisarni, kjer tipka. Ko pridem iz šole, me doma čaka toplo kosilo. Mati me sprašuje, ko Je bilo v Soli. Je zelo skrbna in se trudi, da bi bilo kaj iz mene. Včasih se razjezi, venda-r se kmalu pomiri. Imam Jo rad, ker vem, da dela zame. Meni kupuje čevlje in obleko, nase pa nič ne da. Pravi: "Jaz imam dovolj oblek." Vendar ni tako. Prigovarjam Ji, naj si kupi kaj, vendar noče. Ima veliko prijateljic, h katerim gre včasih na kavico.- V kino ne gre nikoli, ker pravi, da ima doma kino. To Je seveda televizija. Je zelo skromna. Lean Bučinel, 6.c razred SREČANJE je lepo spomladansko popoldne, ko naju je z mamo pot vodila o'o železnijk;! progi. Voe okoli naju Je zelenelo in brstelo, lahen vetrič se je zaganjal med voje bližnjih dreves. Narava se je prebujala, ponovno 3e je porajalo življenje, ki je ob mrazu zamrlo in je zdaj prebujalo v meni obCutke lepote, neskončnosti, večnega življenja. Kmetje so bili na delu. Iz bližnjega gozoa se je glasil zven sekire, ki mu je nedaleč od naju odgovarjalo prasketanje ognja, no katerem so požigali smeti. Ozek pas dima se Je neenakomerno dvigal nad travnikom in se izgubljal v vlälnah. Zemlja se je kopala v zlati sončni luči, ki ji je poživljala s svojimi žarki toploto in ji dajala novo moč, da ponovno oživi. Od vsega tega ml je pogled zdrknil k mami. Bila Je tiha in odmaknjena. Opazila Je moj začudeni pogled, se mi nasmehnila in z njenih ust so se po kratkem molku začele izlivati besede, za katere sem vedela in čutila, da prihajajo iz srca. "Bilo je prav takega dne 1945 leta. Vojna je bila končana. Ljudje so se vračali na svoje domove, mnogi na pogoriSča. Dan za dnem so potnike prevažali vlaki nazaj na rodno grudo. Mnogi so pričakovali svojce iz taboričč ali iz partizanske vojske. Veliko jih je prišlo, Se več pa jih Je zagrnila vojna v svoj temen plašč smrti. Zadnje leto okupacije sem služila na kmetih, ker Je bilo doma preveč otrok, ki so venomer odpirali svoje lačna usta In prosili kruha. Tega pa ni bilo in njihove oči so bile razočarane, strmele so v svet, v ljudi in niso razumele^ zakaj je vojna, zakaj jim ne dajo kruha. Jaz sem sl ga morala služiti s trdim delom pri tujih ljudeh. Oče je odäel v partizane ih mati sama ni mogla preživljati številne družine. Tako sem bila sama med tujimi ljudmi. Mislila sem na očeta, ki bi ga lahko vsak čas kje zadela sovražna krogla. In vsakokrat se mi je ob misli na to stisnilo srce. Ob osvoboditvi je prišel čas, da se vrnem domov. Mati mi je pisala, da od očeta že več mesecev ni dobila nobenih sporoči. Drugi so se po večini že vrnili, le k nam se ni vrnil nihče. Nestrpno sera čakala dan za dnem, uro za uro. Minute so bile dolge kot večnost. Vedno, kadar sem zaslišala na dvorišču trde korake, mi je srce hitreje bilo in v upanju, da prihaja oče pome. Ker nikogar ni bllo^sem nekega dne sedla na vlek, ki naj bi me odpeljal domov. Bila sem žalostna, ko sem gledala druge, kako so se objemali in veselili. Poizkušfla sem se tudi jaz, vendar v meni je ostalo vse tiho in črno. V srcu mi je divjal vihar bolesti In oči so se ml polnile s solzami, ko je minno mene bežala pokrajina In so bile moje misli pri očetu, za katerega sem mislila, da ga ne bom videla nikoli več. Vlak se Je ustavil na manjši postaji. Novi potniki so vstopali v vagon. Kar samogibno sem pogladala kvišku. Tedaj nisem mogla verjeti, da je res; pred mano se je ustavil mož, nekoliko shujšan in utrujen, vedndar z lučjo in ljubeznijo v očeh. Bil je moj oče. Planila sem s sedeža In že sem bile v njegovem objemu, ki ml je v trenutku pregnal vso prejšnjo bol In potok solza, ki se Je že prej nabiral v očeh, se mi Je ulil po licu. Toda to niso bile solze trpljenja, marveč neizmerne sreče in veselja." Nehala Je pripovedovati. Večer se je spuščal na zemljo. Vračali sva se objeti v molk, s spomini nq' nekdanje dni. Janja Zibler, 8.a razred o OSAMLJENOST Samota. Nemir. Praznina. Vae to ae je zasidralo v meni, v moji duSl. In ker sem bila tako sama, sem sklenila iti na ulico, med ljudi... Toda no ulici sera se Čutila Se bolj osamljeno in izgubljeno. Ali Se kdo na svetu ve, da živim tudi jaz? Ne moje telo, pač pa moja duša. In ozrla sem se po ljudeh. Za moj pogled se ni nihče zmenil. Torej sem res čisto sama, sama med tolikimi. Nikogar ni, ki bi mi rekel: "Pojdi z menoj, potrebujem te, prav tako kot ti mene." Vse moje hrepenenje, želje, misli vse se je izgubljalo v enoličnem mestnem vrvežu. Nasproti prihajajo ljudje, se držijo za roke ali pa hodijo prosto drug ob drugem. Nekdo se je celo srečal z mojim pogledom in se nasmehnil... In moje oči so prosile, in moje srce Je prosilo: "Prosim, poslušajte in razumite me, tako zelo sem sama!" Zazdelo se mi Je, da se mi je tisti zarežal. 5la sem naprej še bolj osamljena in izgubljena. Hodila sem mimo rdečih, mimo zelenih luči, mimo karavan.... Kam? Tega niti sama nisem vedela. Le zdelo se mi je, da se mi zelo mudi. Nisem čutila trudnih nog, ne potu, ne želja. Mislila sem, da tako hodim že dolgo. Zašla sem v predmestje. "Kam, kam torej?" sem se vprašala. Obrnila sem se in krenila nazaj. Hodila sem mimo izložb. Takrat mi ni bilo mar lepih oblek in dragih avtomobilov parkiranih ob cesti. Srečala sem vesele in nasmejane obraze. Zagnusili so se mi. Zagnusili so se mi njihove fraze, njihovo veselje se mi Je zdelo kot nadeta krinka, pod katero se skrivajo zakrnela čustva. Nekega sončnega jutra smo se odpravili na Dobrčo. Hodili smo počasi. Na “°pišču smo nabirali jagode. Z očetom sva šla ua skalo. Z nje sva videla lepe rdeče x'javega gamsa, ki je stal kakih sto metrov po nama. Ö11 smo dalje. Na nekem previsu smo zagledali cel trop lepih gamsov. "0, koliko jih je!" sem dejal polglasno. Gamsi pa so nas opazili iz tekli za kozo vodnico. Nekaj časa smo jih še videli, potem pa jih ni bilo več na spregled. Sli smo dalje. Kmalu smo prišli na Veliki vrh. Vpisali smo se v knjigo, ki je bila vstavljena v pločevinasto škatlo. Oče ml je povedal, da bomo čez nekaj časa prispeli no kroj, kjer raste gorski mah. Res smo prispeli na kraj, kjer raste gorski mah. Res smo prispeli do tistega kraja in nabrali nekaj mahu. V koči smo popili vsak skodelico čaja, da smo se ogreli. Vračali smo se preko Lečonske planine, čez Kopišče, preko Dreške planine na bistriško plsnino. Tako Je bil zaključen moj izlet. Antonija Pehare, 8.b razred TAKOLE JE BILO V ŠOŠTANJ PO NAGRADO V šoli sem bil presenašan, ko sem izvedel, da bom nagrajen za mojo . ji ko,ki Je n? ra-Ht vi v Šoštanju. In tako smo v soboto odšli v Šoštanj. Odpeljali smo se ata, mama, Pri 1, jm^ in JVi i', sošolec, ki je bil tudi nagrajen. Odšli smo ob osmih zjutraj. Najpre,. > ae »st vl.ll v Kranju. Tam je mama vzela svojo lisico pri krznarju ter še dva litra irv< i, ki st. j . i spili po poti. Ko smo zapustili Kranj, smo odšli po luknjasti cesti 'iro1.j urniku, i' >i je bilo vreme lepo, smo na Grniku videli Caravelle in en DC-96 ter dva lov. i M-i'. V'j «o nam letališče zakrile ravne smreke, je vzdušje spet postalo normalno. Knit . jo konge.'. ostal za nami. Prikazale so se prve njive in travniki, na katerih so iz ki1; snof» kukali zgodnji zvončki in telohi. Po električnih žicah so čepeli vrabci in se pro roka11. Po , )1 urni.vožnji so ae pred nami prikazale Izlake in nad njimi Trojane. '1i« n> .1 privoščili krofe in toplega čaja. Kmalu smo prispeli v Savinjsko dolino, kjer so se prikazali prvi naaaui limet.a. v 'ou petru smo si po vsej sili hoteli ogledati rimsko nekropolo. Bili smo poz ii in toči ni pustila. Kmalu smo prišli v Velenje. Velenje je res novo mesto. Podirajo vse, kar je starega. Stolpnice rastejo skoraj tako kot gobe po dežju. Na poti v Šoštanj emo videli tarmo-eloktrorno s tremi ogromnimi hladilniki za vodo. V Šoštanju smo odšli v kinodvorano na proslavo obletnice Kajuhove smrti. Zapel nam Je pionirski zbor, za tem pa Še zbor malih cicibanov. Pionirji so recitirali tudi nekaj Kajuhovih pesmi. Za zaključek so nam osmošolci zaplesali belokranjske narodne plese. Potem je bila otvoritev razstave in podelitev nagrad. Nagrajene so bile štiri šole. šola Vič in naša šola, ki je imela pet nagrajenih učencev, med katerimi sva bila tudi Jure in Jaz. Na razstavi je imelo naša šola razstavljenih sedemnajst slik. Zato ja bila nagrajena tudi naša šola. Na sploh pa je razstave uspela. Pokrovitelj je bil Pionirski list. Govor-rlli so, da je razstava bolj barvita zato, ker je tudi Pionirski Hat v barvah. Učenci smo imeli tudi kosilo, ki ga je pripravila šola. Tedaj sem se spomnil, da bi bilo lepo, če bi tudi na naši šoli kuhali kosilo, saj to delajo že skoraj po vseh šolah. Ko smo se vračali domov, smo si ogledali rimsko nekropolo in ta dan mi je ostal v lepem spominu. Andraž Legat, 5-c razred NA POTI V JAME Sneg se je začel tajati, ko smo se ob osmih zjutraj odpravili v Jame. Hodili smo pol ure in prispeli k prvemu breznu. Bilo nas je deset. Domenili smo se, da nas gre polovica v eno brezno, polovica pa v drugega. Brezno je bilo globoko petindvajset metrov. Vodič in predsednik krožka Zorko je vprašal, kdo si upa za njim v jamo. Odločila sem se, da grem prva. Spustila sva se v Jamo. Oba sva bila opremljena z jamarsko opremo. Imela sva kai-abinka, baterijo, čeladi in jamarsko obleko. Oba pa sva bila povezana z vrvjo. Ko svn prläls na dno brovsne, .-.vi si. ~a poarouno ogled« To. ! .lomila : v- al mil: ij kopni kov in o*? začelo vzpenjati. Zavpile o v?., n:*j ni J'. n ..-ijo ..-h- p p o n. .ju . pn 11 i von in v brezno oo od: li de trije. pez dvojoet minut smo prispeli do dru ura družni in za spust s11 je zabela pr t[.i' 'vi joti drure skupina. Najprej sta se spustilo d v«, nato pn še trije. V breznu so našli živalske kosti, jelenove rogove in zobovje divjega prašiču. Ogledali smo sl najdbe in se napotili domov. Ura je bilo !.e tri in mudilo se nam je h kosilu, bili smo utrujeni, odhajali ono s težkimi kornki, vmes pa smo veselo klepetali. Ko smo prišli do vasi smo si zaželeli prijeten počitek in se razšli. v* Milenu ^obor, 0.b razred ZVONČKK JJä 2L.UDJ L POMLAD V močviju ob gozdu je bil 3e sneg. Pihal je mrzel veter. Nekega dne se ja dvignila iz snega v močvirju m.,jhno bela glavica, bil je zvonček. Zacingljal je, do se je slišalo po vsem močvirju in -ozdu. Začelo se Je mračiti in zvonček je moral k počitku, suj se je trudil, da je preril zemljo in še sneg. Ko je naslednji dan posijalo sonce, je zvonček odprl zaspano oči in začel klicati naravo. ZasličaTa se je pesom trobentic in prvega zvončka, ki je dobil bratca. C prvim zvončkom pa se ni prebudila samo narava, ampak tudi ljudje. Začeli so obrezovati vinsko trto tn trebiti pašnik. Ptički so veselo žvrgoleli in iskali črvičke po drevju. -a V bližnjem mostu je gostoval lunapark. Mamica mi Je obljubila, da ga bova v nedeljo obiskali, če bom pridna. Težko eem čakala ta dan. Končno se Je predramilo nedeljsko jutro. Dopoldne sva z mamico skup-J poapravili, popoldne pa sva se skupaj odpeljali zadosti zgodaj. 2e v daljavi sva zagledali velikansko kolo, ki se je počasi vrtelo. "Le kaj bom Še vse videla", sem si mislila in od same radovednosti nisem slišala mamice, ki mi Je naročala, naj pazim, ker bo velika gneča. Res sva se težko prerinili skozi vhodna vrata. Kamor sem pogledala, sem videla nekaj zanimivega. Mali električni avtomobili so vozili otroke sem in tja, se zaletavali drug v drugega, a se nobenemu ni nič pripetilo. Na nasprotni strani je vozil majhen vlak - vlak strahov. Skozi predore, čez strmine, mimo različnih strahov se je vračal ne mesto, kjer smo otroci spet vstopili vanj. Mamica me je spomnila, da bo treba domov in naj se pazim, da se ne izgubim. Nisem Je dosti poslušala. Zagledala sem veliko gnečo okrog kletke z opicami. Stekla sem tja, da si ogledam zanimive živali. Opice ao se igrale, jaz pa sem strmela in pozabila, kje sem jpustila mamico. Ostala sem sama, med neznanimi ljudmi, mamica pa me je že iskala. Solze so me oblile in nisem vedela, kaj naj storim. Mamica me Je čakala, Jaz pa sem bila vesela, da sem jo našla. Svojo radovednost sem plačala kar s precejšnjim strahom. Simona Zupan, 5*a razred Bila sem majhna in imela sem veliko igrač. Moja najljubša igrača Je bila punčka. Večkrat sem se po cela ure igrala na dvorišču s prijateljicami. Imela sem majhne pđaodlce ki smo jih uporabljale vse. Moja punčka je bila velika skoraj toliko kot jaz. Zato je to punčko imela prijateljica, ki je blls večja od mene. Ona je za vse punčke, kar jih je bilo na dvorišču, šivalo oblekice. Tudi za mojo je naredila eno, ki jo moja punčka še danes nosi. Veliko igrač sem polomila ali pa so se same pokvarile. Nekega dne sem na dvorišču pozabila majhnega, lepega medvedka. Ko eem videla, da ga med drugimi igračami ni, sem hitro stekla ponj. Toda na dvorišču ga ni bilo več. Pretaknila sem vse kote, da ga bi našla, vendar zaman. Od tistega dne medvedka nisem videla več. Tatjana Rozman, 5-o razred Ko še nisem hodil v šolo, Je bil medvedek moja najljubša igrača. Imel Je rjave oči, črna usta in črn nos. Napolnjen je bil z žaganjem. Oblekel sem ga v hlače in majico, no glavo pa sem mu dal moj star zelen klobuk. Na njem je bilo kurje pero in nekaj značk. Zdelo se mi je, da je Živ. Kadar sem ga oblekel, se ml Je zazdelo, da se smeje. Tokrat sem ga oblekel ia se še sam nasmejal. Poleg medvedka sem imel še mnogo drugih igrač. Pajaci so imeli velike nosove, raznobarvne čepice in obleke ter velike noge. Se sedaj, ko hodim v šolo, se večkrat spomnim nanje. Imam Jih v shrambi, z njimi se večkrat igra moj brat Borut. Ko sem bile majhna, aem imela zelo veliko igrač. Največ sam imela punčk, vozičkov in majhnih posodic. Pogosto sem jih dobila od mamice, očeta in moje babice. Moja nejljubča igračo ,)e bila punčka. Ime sem ji dala Trstika, ker ata jo mnmica in oče kupila v Trstu. Bilo mi je komaj Štiri lete, ko sem jo dobila. Takoj aem ae začela z njo igrati. Bilo je velika. Večkrat mi Je padla iz rok, a se na srečo ni nikoli razbila. Mamica mi jo je večkrat navila, da Je hodila. Vozila sem jo v vozičku, ki Je bil spleten iz leske in pobarvan z živimi barvami. Na dolgih nogah so bila pritrjena kolesa, zadaj pa je bil spleten Se majhen roček, s katerim aem porivala voziček. Ker je bila prevelika, je lahko le sedela, ležati pa ni mogla, zato sem jo rajši nosila. Skoraj ves dan sem se z njo igrala, kuhala sem ji, igrala, vozila in previjala. V£ač mi Je bilo, da ima tudi svetle lase kakor jaz. Nekateri so jo klicali kar blondinka ali pa svetlolaska In plavolaska. Imela je majhne roke in noge, modre oči, kakor jaz in majhna usta, zardela lica in lepo oblikovano čelo. Pod dolgo modro obleko Je imela, belo spodnje perilo. Sedaj Jo imam v svoji sobi na postelji. Večkrat, ko imam Čas, jo umijem, Se se paprašl in zamenjam obleko. Marjeta Pogačnik, 5.a, razred "Kje so zdaj moje igrače?" sem sa vpraSaval nekega dne. Mama mi Je povedala, da so no podstrešju. Hitro sem zdirjal na podstreSJo in se kmalu vrnil s polno vrečo igrač. Malo sem počakal, da ata oče in mama odšla v kino. Nato sem razporedil gradove po tleh. Opomnil eem ee, da bi lahko naredil iz mize veliko goro. Sel sem v sobo, poiskal zeleno odejo in jo razgrnil čez mizo. Nanjo pa sem položil lesen grad, ki pa ni bil kaj pride. Nato sem razporedil viteze v vrsto. Spredaj pa jo jezdil kralj. Avtomobile pa sem vrgel v vrečo, ker ne spadajo v srednji vek. Nato sem opazil, jda pred gradom ni straže. Iz vrste eem vzel dva vojaka in ju postavil pred vrata. Nato aem poiskal kraljico, ki je nisem nič kaj rad gledal. Kadar pa sem jo pogledal, mi je šlo na bruhanje. Imela jo zakrivljen nos, kakor čarovnica iz Čarobne piščalke. Potem pa aem iz vrste vzel mladeniča, ki sem ga imel za viteza Pardolliana. Tega sem dal zraven kralja, ki je bil podoben hudičku, le da je imel namesto rogov papirnato krono. Ta moja vojska je štela pet vojakov, krivokljuno kraljico, kralja, viteza Pardalliana in enega ujetnika. Po dolgi ježi pa so le prispeli v grad. Zdaj pa ja tistih zlatih časov konec, ker moram hoditi v šolo. Jbtü/di' iw V3A ČUDA CV3TA če nikoli ni bilo avelo.niln čudes toliko, kot jih je dandanes, in še nikdar niso bila vsa čuda laže dostopna. Toda kdo bi si privoščil potovanje okoli sveta, da Dl ai vse to sam ogledal? Večina ljudi se mora zadovljitl z občudovanjem iz daljave. To pa vam omogoča knjiga. Vaa čuda aveta. V nji najdemo šestdeset načudovite-jših podob v besedah in barvah. Stari Grki so občudovali sedem svetovnih čudes, sedem ogleda vrednih vrhuncev gradbene umetnosti. Gotovo Je že vsak slišal o vrtovih kraljice Semiraralde, o aleksandrijskem svetilniku ali o rodoškem kolesu. V področje tehnike spadajo veličastna senzacionalna gradbena dela od Atomija v Bruslju in plinske elektrarne. Za Pance pri Saint Maleju v Franciji do Asuanskega jeza v Egiptu, vesoljske posta-je v Cape Kennedy na am» eriaki celini. Knjiga prikazuje tudi lepe naravne prizore od Vezuva, ki dviga svoj vrh visoko nad Neapljem do Viktorijinih slapov reke Zdmbezi, Mrtvega morja, velikanskega kanjona reke Kolorado, najbolj čudovitih mest Ria de Janeiro. Triumf industrijske kulture Eifflov stolp, delo Vinconta de Lessepsa, Sueški prekop, najbolj slano tempeljsko mesto Japonske Nikko, mesto štirih svetišč, v Bangkoku, sveta mesta treh religij Jeruzalem, simbol božje modrosti Hagio Sophia, središče večnega mesta Antični Rim, umirajoče mesto Benetke, največ ja katedrala Nemčije KSlenska stolnica, iz krvi in solz zgrajen Kitajski zid, itd. Številne barvne fotografije so bile izdelana nalašč za to knjigo. Knjiga Vsa čuda sveta je slikanica s spremnim besedilom, ki ni izredna samo glede zamisli in njene izvedbe, marveč Je nadpovprečne tudi v tiskarskem in tehničnem pogledu. "Nič ne more biti lepšega od tistega, kar je čudovito," je priznal Albert Einstein. "Kdor ob tem nič ne občuti, kdor se ne zna zamisliti in ne pozna globokega dehtenja očarane duše, ta je toliko kot mrtev, saj so njegove oči že zdaj zaprte." Antonija Pehare, 8.b razred POTOP "TITANICA" Prav gotovo ja bil potop "Titanlca" eno izmed največjih nesreč, kar so jih do sedaj doživele ladje. Dne 10. aprila 1912 je novi parnik "Titanic", največja ladja svojega časa,prvi odplul iz «nglije v New York. Ladja je imela 46 000 bruto registarskih ton, dolgo je bila 300 m, prostora je bilo za 5000 potnikov. Na krov te veličastne ladje, so se vkrcali najbogatejši ljudje. Ukrcal se jo tudi nojbogatejši človek sveta John Jacob Astor, s svojo 21 letno ženo Štirje dnevi so minili kot ura. Od obeda do obeda ena soma zabava: malo plezanja, malo telovadbe, zvečer spet ples v večernih oblekah, nato pozno spat ter še bolj pozno vstat. To Je bilo življenje bogatinov na tej lepi ladji. Malo je majkalo do polnoči, ko se je ledja nalahno stresla. Kaj neki Je? Ali morda vijak ni v redu? Ravnatelj družbe uruce Izmay, ki je dala za 3 milijone in pol dolarjev zgraditi to ladjo, smehljaje dvigne glavo, prav tako Lady Astorjeva in njen mož, kakor tudi nekaj igralcev, ki so igreli tam v kotu. Tisti hip pa na prvem delu ladje zagrmi nekaj kovinskega ladja se nagne, stoli zdrknejo k stenam, stekla se drobijo. Gostje gledajo drug drugega, vai bledi krkor mrliči. Po hodnikih in itopnic; h, po krovih in khhinoh dirjajo ljudje. Ljudje v Prekih, ljudje v samih srajcah in spolnih jopiftili, ljudje v promenadni obleki, ljudje v kuharskih oblekah in oblekah stre dajev, v uniformah in v vsem mogočem. Ledena gore! Zadeli smo v ledeno goro! Te besede so se :15 rile kot blisk. Ljudje silijo v reševalne čolne, čolni pa drsijo v globino. Namesto 500 je v njih 700 ljudi. Oomo en moAki na vsej smrtno ranjeni ladji je miren ter nepremično sedi na svojem mestu. To jt Philips prvi brezžični telegrafist, ki mirno pošilja v svet brezžično poročilo (come, quick «innrer - hitro pridite, navarnost). Če prihajajo poročila, de se bližajo tri ladjo, med katerimi je nnjbližja "Kmrpatljo". Toda najbrže bodo vse tri prepozne. Nn krovu stoji «utor. Na prstih 3e mu svetijo briljantni prstani, v '.epi1', njegovoga fraka mu tiči čekovna knjižica, v katero bi lahko zapisal kolikor bi ho.el. Va mož brez sleherne beoode pomaga ženskam in otrokom v foln. Ustnice ima stisnjene, čelo nagubano. Ladjo strese otra.ien šunk. Kapitana Smitha Jo vrglo s povelničkega mostu. Xo se z^vo, vidi, da ja v reševalnem čolnu. Takoj vpraša mornarje, kje je prvi častnik. Odgovore mu: " Kapetan, mrtev je, ustrelil se je!" Ko zasliši te ’cooede, so kapetan, brez beoode iztrga iz rok ovojih ljudi, se požene v mrzle v .ilove in utone. Klrpatija je prva prišla na pomoč. Tako je bila pred smrtjo rešena najbogatejša žensko sveta, tako se je potopila nsjlepša ladja tistega časa s 1500 ljudmi, z vrednostnimi papirji in zlatom, z velikanskim tovorom ksvčukn in čaja, z nesrečnim modrim dsmontom "Kape" s hrepenenjem in upanjem ter z Johnom Afitor jem. Antonja Pehare, 8.b razred /ncKiHtce/ NA' UČNI USPEH Pred kratkim jo bilo zaključeno predzadnjo redovalno obdobje v tem šolskem letu. Doseženi učni uspeh nam lahko služi kot ogledalo naše pridnosti. Vsi, ki so lepo sproti uče in jim še ni bilo treba nesti sporočilo staršem v podpis, lahko vidijo ovi jo vztrajnost in prizadevnost ter so po pravici samega sebe veseli. Na žalost pa niso vsi taki in prav ti naj se vsaj zdcj resno zamislijo. Izkušnje potrjujejo, da so pri dokazovanju številke bolj prepričjive kot same besede, zato navedimo nekaj podatkov. Ob zadnjem ugotavljanju je bilo v vsem šolskem okolišu 80,6% učencev brez nezadostna ocene, ob polletju 83,2/6, ob prvi konferenci pa 79,7%. Posamezni razredi pa So dosegli takle učni uspeh: ob polletju ob zadnji konferenci v boljšem oddelku 1. razred 93,3% 96,7% a 100,0% 2. razred 90,4% 94,1% a 96,2% 3- razred 90,0% 90,0% a 93,3% 4. razred 83,3% 81,4% b 86,2% 5. razred 76,8% 69,9% a 79,3» 6. razred 72,9% 71,0% a 73,9% 7. razred 73,8% 65,6% a' 71,0% 8. razred 79,2% 72,2% b 85,7% Učenci iz slabših oddelkov naj kar sami ugotove svoj položaj, ne da bi njihovo površnost, nesrečo in sramoto javno razglašali Pri učencih z nezadostnimi ocenami Ja od 1. do 4. razreda prav " malo sprememb, več pa jih Je v naslednjih razredih. Po številu nezadostnih ocen se razvrščajo takole: 1. konferenca 2. konferenca 3. konferenca z 1 nezadostno oc. 14,0% 9,0% 12,3% z 2 nezadostn. oc. 7,9% 8,3% 7,5% s 3 in več nez.oc. 8,7% 7,1% 10,5% Najbolj žalostno je to, da se je povečalo število onih, ki imajo 3 in več nezadostnih ocen, kakor je žlostno pa ni čudno. Zaradi nerednega dela je v znanju vedno več lukenj in to se maščuje. Da bo slika popolnejša, si oglejmo še odstotke učencev z nezadostnimi ocenami iz nekaterih predmetov: ob polletju ob zadnji konferenci slovenski Jezik 7,5% 12,4% fizika 7,0% 10,4% matematika 15,0% 13,9% zemljepis 12,0% 15,2% zgodovina 7,6% 13,6% angleški jezik 7,5% 8,6% Ali se da do konca leta stanje kaj izboljšati? Kjer so veliki p: imanjkljaJi še iz več preteklih lat, bo aeveda precej težko. Kljub temu pa je odveč vsak obup, kajti te nikoli he pomaga. Hea Je tudi, da nimate vai primernih pogojev za učenje, vendar nekateri tudi v slabih kar v redu izdelujejo. Verjemite, učenje ni igrača, učenje Je reano delo! Naj vas od njega ne odvračajo mikavnosti, ki jih Je v sončni pomladi vse polno! Nič ne odlašajte, ampak delajte sproti in nekateri tudi še za nazaj! Mnogo uspeha pri premagovanju vseh težav vam želi vaš ravnatelj. ŠPORT NA ŠOLI V letošnjem letu Je bilo že veliko tekmovanj v orodni telovadbi, smučanju in rokometu. Tekmovanja v orodni telovadbi so ee začela v januarju, ko smo se pomerili medseboj razredi v orodni telovadbi. Prvo mesto je zasedla Cvetka Zaletel, druga je bila Zdenka Horvat, tretja pa Irena Bogataj. Za presenečenje je poskrbela Vlasta Cizel s četrtim mestom. Najboljših osem učenk in učencev je sodelovalo v marcu na občinskem prvenstvu osnovnih šol v orodni telovadbi. Tudi tam uspehi niso izostali. Ekipno smo bili prvi, zmagali smo s precejšnjo prednostjo pred učenci osnovne šole heroja Grajzerja in osnovne šole Križe. Med posamezniki pa smo zasedli naslednja mesta: dekleta: 1. mesto Zdenka Horvat 2. mesto Janja Bodlaj 3. mesto Andreja škropeta dečki: 1. mesto Željko Perko 2. mesto Drago Zadnikar 3. mesto Jože Bukovnik S temi rezultati smo odšli na medobčinsko prvenstvo v Škofjo Loko. Dosegli smo tudi tam dobre rezultate z malo več športne sreče pa bi bili lahko tudi prvi. Zdenka Horvat je bila tretja med posameznicami. Ekipno pa smo zasedli 2. mesto. Željko Perko pa je bil 1. na preskoku. Tako Je bilo naše tekmovanje v orodni telovadbi. Upamo, da bo tudi v prihodnjem letu tako. Učenci naše šola pa so se udeležili tudi smučarskih tekmovanj in tudi tam dosegli dobra rezultate. Na republiškem prvenstvu osnovnih šol smo v smučanju zasedli ekipno 2. mesto, po tudi posamezniki so dosegli dobre rezultate. Prav tako po so učenci naše šole pomagali pri pripravljanju proge za tekstiliado.' Vsem tekmovalkam in tekmovalcem, ki se ukvarjajo s športom priporočam NA TEKMOVANJIH JE VAŠNO SODELOVATI, NE ZMAGATI! Cvetka Zaletel, 8.b razred POKOŠILO O TEKMOVANJU ZA BRALNO ZNAŠKO Učenci naše šole omo 29. marco Že petič tekmovali za Prešernovo bralno značko. Kar 109 tekmovalcev je pokazalo svoje znanje o prebranih delih naših, pa tu di tujih mladinskih pisateljev. Učenci nižjih razredov so tekmovali ločeno od učencev višjih. Razveseljivo je, da so se vsi tekmovalci dobro pripravili, izpolnili vse pogoje, ki jih je bilo potrebno opraviti. Diplome, priznanje in značka bomo dobili na svečani prireditvi v tednu mladosti. Povabili bomo mladinsko pisateljico tovarišico Elo Perocijevo in pesnika tovariša Miha arafernauerja. Mija Ankele, 6.c razred Tudi otroci se niso stisk.",Xi več ob poči , sin po k so hiteli ia hiSe na sonce. Tera so skakali od jutra do večera. Tako je prvi zvonček prebudil naravo, ptičke in ljudi. Marjeta .'tefe, 7.a razred NEKOGA MORAJ IMETI RAD Nekoga moraš imeti rad, nekoga, de mu lahko zaupaš :voju težave in veselje. Nekoga, ki te ima red in te ljubi, okrbi zate in ti pomaga. To je tvoj tovariš, prijatelj, ki te razume in sočustvuje s teboj. Kakor ctarši ljubijo otroke, tako si ti želiš imeti iakrene-ga in dobrega prijatelja, brez prijateljev je življenje puulj, prozno lu temno. Zagrenjen tavaš sam, čisto sam, odrezan od sveta, not so slavčku toži po družici, taka je tvoja dušo polna bolesti in žalosti. življenje brez prijateljev je samotno, brez ciljev. Ne moreš živeti sam, zakaj prijatelj je tvoj varuh in ti pomaga v težavah. Vsi imamo srce in dušo in le prijateljstvo nas veže. Ljudje smo tako in take so naše navade. Vaakdo je ne nekoga navezan in ga ljubi. ■.v 'bežen je rešila našo domovino pred sovražniki in še marsikoga bo rešila. Zato brez IjuN.-’.ni ni življenja. Nekoga moraš imeti rad.... BIL- KO $M ŠE MAJHEN Že dolgo Je od tega, ko sem zadnjič segla po igračah. Skoraj vsak se verjetno spomni dni, ko mu je bilo igranje Se najbolj priljubljeno razvedrilo, pomenilo pa mu ja Še veliko več. Vsak otrok na svoj način poskuša posnemati odrasle. Najbolj primerno za to je še igranje. Moje najbolj priljubljene igrače so bile punčke. Šivala sem jinj obleke, pripravljala hrano. Poiskala sem primeren kraj, kjer sem uredila kuhinjo in druge prostore. V igranju pa nisem bila osamljena. Pogosto se mi je pridružila Se soseda. Bila je moje starosti. Igranje je bilo v njeni prisotnosti še zanimivejše. Hodili sva druga k drugi na obisk. Btarši so nama večkrat pravili, da ne znava drugega, kot da vlačiva punčke sem in tja. Tudi brat si ni mogel kaj, da noju ne bi zmerjal z "igračkama”, čeprav se je tudi sam igral, öeveda ne s punčkami, ampak z avtomobili. Bil pa je prepričan, da to ni igranje. Drugih igrač sKoraj nisem imela. Pa tudi želela ei jih nisem nič kaj preveč. Potem pa se je začela šola. Nekaj časa sem še lahko premetavala svoje punčke, potem pa je bilo učenja vedno več in za igranje sem imela vedno manj časa. Zdaj se v igranje sploh ne morem več vživeti. Skoraj ves prosti čas preživim na smučanju, zvečer gledam televizijo, ali pa obiščem svojce. Drugega razvedrila skoraj nlmaip, saj sobota in nedelja hitro mineta, med tednom se pa še učiti vsega ne morem, kej šele, da bi mislila še na kej drugega. Na igrače se zelo redkokdaj spomnim. Le ko vidim mlajše otroke, ki se igrajo, se spomnim, da sem bila nekoč- tudi jaz taka. Irena Bogataj, 8.a razred Včeraj me je mama poslala v klet po krompir. Nekaj časa sem se puntal, a ko mi je zagrozila z očetovim posegom, nisem imel izbire, odšel sem v klet. Kaj vse se je prikazovalo mojim očem, ko sem odprl škripajoča vrata. S tresočimi rokami sem prižgal luč. Pogledal sem po kleti. Oči so ml obstale na zaboju, polnem igrač. Zagledal: sem puško na zamaške. Imela je polomljeno kopito, pstelin, in Se cev je bila vsa skrivljena. Bila je moja najljubša igrača. Spomnil sem so, kako jo je mama prinesla iz Italije. Bila Je dvocevka, imela je tudi dva petelina in bila skoraj večja od mene. Potisnil si zamaška v cevi in puško je bila nabita. Ko si pritisnil na petelina je počila in zamašek je sfrčal iz cevi. Če pa' si pritisnil še na drug petelin, Je zopet počilo in zamašek je odletel iz druge cevi. Tedaj smo se kar naprej igrali Indijance. Puško sem imel tako rad, da sem jo imel kar pod posteljo. V zaboju so ležale še druge igrače: avtomobili, lopata in še kaj. Spomnil eem se iger na mivki, kjer smo delali ceste za avtomobilčke. Bil je zelo gost promet, a ceste smo morali večno popravljati, kajti podirali so Jih starejši otroci in še mivka Je bila mehka. Vse igrače sem imel rad, čeprav sem jih pokvaril nič koliko. Had se spomnim na tiste brezskrbne čase in še danes bi se igral, a Igrače so zamenjali Šolski zvezki in knjige, čaka nas resno delo. Andraž Legat, 5.c razred 1 Križanka 1. Slovenski realist (Josip), 2. Slovenski pisatelj, ki opisuje živali (Fran), 5. Slovenski protestant (Adam), 4. Jugoslovanski Nobelov nagrajenec za književnost (Ivo, 1961), 5- Slovenski slikar modernist (Matej), 6. Slovenski pisatelj (Ivan, Visoška kronika), ?• Slovenski arhitekt modernist (Iva n), 8. Sosednja država, 9. Afriška žival, 10. Slovenski modernist Dragotin, 11. Ime slovenskega slikarja Jakopiča, 12. Slovenski pevek (Fliser), IJ. Slovenski glasbenik, modernist (Anton) 14. Slovenski pesnik (Simon). V prvi vrsti navpično dobite ime in priimek slovenskega pisatelja v času reformacije.