Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. (Spisal J. Navratil.1) I. del; 2. dalje iz „Letopisa" 1886, str. 62-106.) res ali Ivanje; sv. Ivan krstnik ali Janez krstnik (24. ju- nija) ; ,kres' (praznični ogenj, 23. junija na večer.) Stsl. ћУксЂ Kres'f,, тро7г/], temporum mutatio, Sonnen- wende (Miki. „Lexic. palaeosloven. 3192);bolg. Ivanovo; TUŠ. Kupalo, izprva = kres (s kolpanjem), potlej pa starorus. slutvo- bog' ;3) Kupala, Ivan-Kupalo, Ivanov denj (= Ivanje, Kres, kresni dan]; Ivan-Kupala (= Ivan krstnik); Agrafena-Kupalnica (= dan pred kresom 4); hrv. Ivanje; srb -hrv. ,Ivanj dan'; kries (po Vuku, krijes; nu Hrvatskoj vatra, što se loži uoči Ivanja dne itd., Jo- hannisfeuer . . .; hrv. tudi „kresnica" = „Ivanjska svečanost" (Ilic, 155); srb.-hrv. „kresovi", m. pl., Zeit der Sommersonnenwende, dies solstitiales; ö. svaty Jan krtitel; svatojansky ohen po starem tudi sobotka (f.) ali sobotky, (f. pl.); tako i Č.-sl0V. poleg imen: ') Pisatelj zahvaljuje i letos očitno nove dobrovoljne sotrudnike, in to: g. G. Križnika, trgovca v Motniku na Gorenjskem, g. And. Šesta, naduči- telja v Metliki, brata Antona ondi in gg. vseučilišnike slovenske na Dunaju: Jos. Kušarja, Papeža, Pipuša, Jos. Kržišnika i. dr. 2) Ondi čitaš tudi: „slbnbčbnyj (solnčni) kržsz"in „kresiny'1 stsl. (srb.) iz XVI. veka ; nsl. „kres" ignis festivus (praznični ogenj; ... cf. let. grest, wenden". Prim. i Krekova spisa o Kresu („Kres1, 1881; str. 49. i. d.; „Ein- leitg. in d. slav. Lit," 1887; 578 i. d.). 8) Kupalo, stsl. Kapalo. Krek ga izvaja iz vode: kap-, lavare (kopati, r. kupatb) („Kres" 1881 ;'str. 61); Levstik pa iz ognja: stsl. *kap-, r. *kup-, heiss, brennend. 4) Zato ker je 23. jun. po starem koled. tudi ,sv. Agrafene' t. j. Agripine god. Janvo (za: Janovo), Vajanovo (= Ivanovo), tudi ,Vajanvo', Va- jano in Vajanok1); mrilS. kupaio in ,kupajto', (v Galiciji tudi Va- janvo in „Jan Vajan"); p. sobötka, f. (= Kres, kresni dan); so- botki, f. pl. (=,kresl t. j. praznični ogenj p. u. p.); po Lindeju „so- botka: f. Johannis- ali Sonnenwendefeuer nekod tudi ,kupajlo' (nm.: kapalo); litv. Kupolau (=sv. Ivan2). Kres pa Kupaio izhajata vsakakor iz poganske dobe, sobotka pa iz krščanske. Ni dvojiti, da je postalo to lice iz besede ,so- bota'-, a ne tako, kakor se je mislilo dozdaj, nego iz sredovečno- latinske besede ,sabbatum' = s0lstitium. — Učeni Ivan Whetham- stedius (f okoli 1. 1464.) piše v svojem letopisu: „Chronicon ab origine gentis Britann. usque ad E'luardum IV., Oxf, 1732, tako: „Dum transisset Sabbatum sive solstitium anni istius, descendisset- que sol ymius et ymius" (sie) . . . Prim. Du Cange. Paris 1846; VI., 3.3) Po naših mislih postala je tedaj sobotka v srednjem veku iz lat. ,sobote' za pomen : solstitium (Sonnenwende = stsl. kresi, ki znači zdaj tudi to, kar „sobotka" : Sonnenwendefeuer, t. j. Jo- hannisfeuer). Po verjetnih dokazih so namreč naši pradedi in Slovani sploh v predkrščanski dobi drugi veliki narodni svetek: Utni (soln- cni) kres, t. j. čas, ko se po najdaljšem dnevu) začenjajo dnevi zopet krajšati, praznovali o našem navadnem Kresu ali Ivanju, in to dobrodelnemu solncu, kot kakemu bogu na čast.4) V ta namen zažigali so uže na večer pred tem (fnevom velike grmade — kurili kres, (okoli katerega so tudi plesali ter ga preskako- vali itd.). Temu pritrjuje današnje vseslovansko kresovanje, t. j. ,kres', ki se kuri na večer pred Kresom (Ivanjem) ter ovršuje s takimi običaji, ki izhajajo očito iz nekrščanske dobe, dasi je skrbela cer- kev za to, da so novi krščani pri svojih poprejšnjih poganskih obredih o tej dobi navadili se misliti na imenitnega krščanskega svetnika, čegar god se praznuje uprav o letnem kresu, nam- reč : na sv. Ivana (Janeza) krstnika, ki je pripravljal pot: „solncu krščanskemu(Prim. Grim. „D. Myth. I. 4. izd." 516.) Po nekaterih slovenskih (dolenjskih) krajih okoli Žužem- berka, Ribnice, Lašč itd. hodijo ljudje še o belem dnevu pred kresnim večerom na polje kropit ter nosijo sabo tudi blagoslov- ljenih ali posvečenih šib cvetnonedeljskih (nekateri ovenčanih s cvetlicami) ter zapičijo na vsako njivo po šibo (,mlajčekl), in to l) Okoli Trenčina samo tako :,Vajanok' (namesto : Vajanek, kakor „pon- dšlok nm. „pondžlek"). 8) Prim. Jagid: „Archiv", 1882; str. 608. ') Tu je govorjenje o letnem solnčnem kresu (Sommersolstitium); po- mniti je pa, da Rusi v Psovsku tudi naš božič zovejo: sobotki. *) Prim. „Letopis" 1885.; 156. zdaj samo po ,stari navadi', ne misleč, čemu ali zakaj ? (Hinje, Male Lašče, Ratje, Zagorica, Kompolje, Struge itd. Po ustnih po- ročilih.) Nekod (n. pr. v Metliki) ,hitajo' zdaj (1. 1886.) sosebno deklici uže popoldne (pod večer) pred Kresom ali Ivanjem na hišno streho šopke iz ,žoltih' (rumenih) cvetlic, tako zvanih „fvanj- skih rož", isti dan nabranih, pa tudi pojedine cvetlice in cele grmiče, tako i vence iz takih „rož", ki so dvoje vrste: I. „Ivanj- ske rože", žolte, z ,velikim cvetom' (po Tuškovem „Rastlinstvu" 2. izd. 1872; 63: roža sv. Janeza1) ali navadna krčna zel, hyperi- cum perforatum, durchbohrtes Johanniskraut ali gemeines Hart- heu); 2. „Ivanjske rože", tudi žolte z ,drobnim cvetom' ali „ob- ročki" (po Tušku ondi 98: rumena lakota ali strdenka, galium verum, echtes Labkraut). - Na kmetih posebno v Rosavnicah in po njihovi oziroma Metliški okolici rabijo pa o Kresu štiri vrste samih „Ivanjskih rož", in to: poleg zgoraj imenovanih 2 vrst še 2 vrsti ,belejih' po imenu: 3. „bela stelja" (po Tušku 174: orlova praprot (pteris aquilina, Adler-Saumfarn); 4. „Ivanjska roža bela" (spiraea arnuncus.2) — Kateri dorasli deklici šopek ali pa venec obvisi na strehi mahom prvič, drugič ali tretjič, ona se množi še pred letom; a kateri pade šopek ali pa venec tudi tretjič na tla, ona bode morala še čakati. (Zapisal brat Anton). Za mojih mladih let ,hitali' so pa v Metliki ob isti dobi mali in veliki obojeg» spola take šopke in vence izpred vsake hiše na streho dotle, dokler niso ostali na strehi vsi. (Vsakemu domačemu človeku bil je namenjen poseben šopek ali pa venec). Ako je obvisel šopek ali venec ,z glavo' t. j. z gorenjo stranjo navzgor obrneno, ,pomenilo' je to, da bode dni človek, (kareremu je bil namenjen) še žive' to leto; ako je pa šopek ali venec obrnil ,glavo' (gorenjo stran) navzdol, značilo ie to, da böde öni človek pred letom mrtev.3) Pri vencu je gorenja stran nad vezjo. Vendar se čuje poleg nove razlage tudi še ta (stara) so- sebno po okolici Metliški, kodar se ovršuje ta prestari običaj do malega tako, kakor se je za moje dobe v mestu. Ob istem času meče namreč vse: moško in žensko (oženjeno in neoženjeno: vdano in nevdano) šopke in vence na streho: „srečen, komur prvič ob- stane" (na strehi), preživel bo, ali se pa poročil to leto. (Zapis, brat Anton). Uprav narobe tolmačijo si to v Goriči-vasi (pri Ribnici). Če pade šopek se strehe m tla, pravijo, da öni, kateri ga je vrgel, tisto leto še živi; če pa šopek ostane na strehi, umrje tisti človek še pred letom. (Po ustn. por.) 1) "V 1. izd.: „sv. Janeza roža" ; v Metliki poprej: „Šentjanževe rože'-, zdaj pa uže sploh „Ivanjske rože" imenovane. 2) Prim. 4. opazko na 93. str. 3J Prim. „Vedež" 1849.; II. polov, str. 30. Nekateri Slovenci mečejo istega dne samo po šopek praproti na streho in mislijo, če ostane hitro na strehi, da hode kmalu svatba v hiši. (Hinje pri Žužemb. Po ust. p.) Nekod Slovenci na kresni večer potresajo ,po hiši' (sobi) steljo (praprot) smno ali pa tudi z nekimi cvetlicami vred, ki jim zvemo ime in uzrok temu dejanju malo kesneje; — isti ljudje pa ne mečejo morda nikakih šopkov, vencev itd. na streho; morebiti da ne zatikajo več nikakih cvetlic ni va-njo, ni pod njo, niti za njo. Drugod ne potresajo Slovenci nikakih rastlin ali cvetlic ,po hiši' (kakor ne v Metliki in po njenem obližju, pa ni po mnogih drugih slovenskih krajih); ostala jim je pa stara na- vada, da mečejo na streho šopke in vence, ali pa same vence, oziroma „svitke" na kako drevo. (Glej malo dalje med sloven- skimi vražami!) Tudi Srbi bero oni dan pred Kresom ali Ivanjem („u oči Iva'nja dne") „Ivanjsko cveče"1) ter pleto vence, ki jih mečejo potlej na hiše in drugo poslopje, pa tudi na njive, v ograje in oseke („na torove") itd. Ü te vence upleču i bela luka (česna), pa je taj luk posle lekovit. Njim babe leče otoke, guke (grbe), a na- ročilo krajnike"a) („Glasn. srps. uč. dr." XX. 105.) V Sremu mečejo ,djevojke' vence spletene iz samega I vanj - skega cvetja samo na streho ali pa na plot. (Vuk.-rječn." 216; isto v posmrtni knjigi: „Život i obič." 67.) Nekateri Srbi obešajo ,sv.-ivanjske vence' pod hišno streho in v hleve, zato da čuvajo družino in živino zlih duhov in čarov- nic („vještic"), — a Bolgari jih devajo v kadilnico ter kade ž njimi bolnike (Afan. III. 217 po Karavel. „Vestn." 1853. 234 in Beitr. z. d. Myth. II. 395). Na Češkem mečejo dekleta („devčata") vence o tej dobi čez glavo na drevje; katere venec obvesi na veji, ta se še to leto vda. (Cčm. 1856 ; 68.) Isto tako mečejo nekod po Goriškem slovenske deklice, kakor na sv. večer, tako i na večer pred sv. Ivanom, venec ali pa tudi svitek „ob zadaj" na drevo. Ce ,se ustavi' prvič, bode poroka še to leto itd. (Zapisal g. A. Gaberšček). Slovenci (v Vipavi in po Goriškem) obešajo — ali so vsaj obešali, ni davno tega — „na kres" pri vsaki hiši pod okno (in nad vrata?) venec, spleten iz različnih cvetic ter ga puščajo ondi čez zimo do drugega leta. (Povedal g. Ž. Sežun 28. okt 1882.) V novi dobi začeli so obešati take vence spletene iz različ- nih cvetic (brez ,Ivanjskih') oni dan „pred Ivanjem" nad velika ') Po Vuku („1-ječn.") 216: „Ivanjsko cvijede" (žuto i bijelo), das Lab- kraut, (Waldstroh, „Unser Frauen Bettstroh"), galium verum. Linn. = nsl. ,rumena lakota', (tako se zove uprav sama 2. žolta ; za belo pogrešamo ondi bot. imena, Prim. spredaj str. 90). ') Geschwulst der Qbrendrüsen, tumor parotidum. vrata, med okna itd. tudi v Metliki, kder jih snemajo po na- vadi stoprav na Petrovo pred solncem, a ž njimi vred vse druge cvetice in „belo steljo (90), ki se zabada dan pred Kresom strehi v kap. Pokojna mati so rekli, da se s spravljenimi cveticami kadi v hlevu, kedar krava ne da mleka; ali če oboli zivinče; ,bela stelja' se pa vrže v svinjak, da bodo svinje zdrave ter se bolj debelile itd. čit. tudi dalje na str. 93 in 95. (Zapisal brat Anton 1886). Za mojih mladih let ni bilo v Metliki tega običaja; udomačil se je ondi pred kakimi petnajstimi .leti. (Zapisal-isti 1886).') Še obilnejše obešajo take vence v Hinjah in to: na zunanjo hišno steno, pred okna, okoli okenj in okoli vrat; pripenjajo na hišo tudi križceke iz „rož" (cvetic) ter puščajo na steni te in one. dokler Jih ne sklatijo . . . „poredni otroci". (Po ustn, por). Cemu se obešajo ti venci in pripenjajo križci . . . , tega ne znajo zdaj. več naši ljudje; kajti kogar koli smo vprašali: „čemu? ali zakaj? — vsak nam je odgovoril: „tega pa ne vem" ali: „nisem slišal praviti nikoli; — stara navada." Zabljeni uzrok je ta, da so prisvajali stari Slovenci tako, kakor mnogi Slovani (z drugimi indo-evropskimi narodi vred) še zdaj rastlinam o Kresu ali Ivanju nabranim, posebno moč. Zakaj so se nekdaj začeli pripenjati okoli hiše tudi križceke, tega nam menda ni treba razlagati več. Citaj razpravo o „sv. treh kraljih" (1886 ua 95. strani.) Poljaki po Krakovskem itd. nabirajo zvečer pred Iva- njem za dom metliko (artemisia vulgaris, Beifuss p. bylica, belicaa) v Sandomirskem tudi ,bez' (bezeg, Holunder, Sambucus nigra) in drugih zeli, ki jih rabijo kot zdravila za različne bolezni, za čare (,do gusel) itd. Nekod podtikajo pod hišno streho (najrajši spre- daj) repinca (Iappa vulgaris, Klette; p. „lopian"), leskovine (corillus avellana, Haselnussholz; p. leszczyna) in metlike itd.) O. Kolb. V. 309. čehi se isti večer opasujejo z metliko, (ki jej pravijo „Černo- bil"), misleč, da brani človeka strašilom, čaram, boleznim in (dra- gim) neprilikam to leto. („Kvety" 1846; str. 158; Grohm. 90.) Po ruski narodni veri pomagajo zdravilske zeli ali trave („lžkarstvennyja travy") samo tedaj, ako se nabirajo „na Ivanovo noč" ali pa o „jutranji zori Ivanovega dne", in to, prej nego se posuši rosa na njih. (Afan. III. 716.) — Rusi mečejo tudi ob hudi uri („vo vremja grozy") sveto-ivanjskih zeli v zakurjeno peč, ') Vidi se iz tega in iz onega, kar smo priobčili iz Metlike na str. 90.—92., kako se menjajo stare navade in . . . vraže v novi dobi. Letos obe- šali so v Metliki pri nekaterih hišah samo še take (novodobne) vence. 5) Nemško ljudstvo imenuje metliko tudi: Johanniskraut, Johannis- giirtel, Sonnenwendgürtel ali Gürtelkraut. Dže v srednjem veku bila je ta zel imeniten pomoček za zlobne čare (,gegen bösen Zauber'. Grim. ,D. Mith.' 1161. (W. II. 101.) zato da ne bi udarila strela v hišo ali v kako drugo poslopje pri hiši. (Ondi.) Nemci ob dolenji Reni prisvajajo vencem iz Ivanjskih cve- tic (hypericum perforatum) veliko moč do čar in hudičeve oblasti, rekši, da se hudiču studi ta cvetica („ist dem Bösenein Greuel" ker je postala iz sv. Ivana krvi. Zato je hotel — po nemški bajki — hudič iztrebiti (zatreti) to cvetico ter ji prebadal v ta namen iz zlobe z drobnimi iglami perje, v katerem, gledeč proti luči, vidiš dosti silo majhinih luknjic. (Prim. R. Schulz: „Biblioth. der Unterh. u. d. Wiss." 1877. IV. 246 in 248; Busch 120.) Antia) nam ni treba praviti, da ta (nemški) uzrok ni prvoten, nego da je nastal stoprav v krščanski dobi. Pravi (prvotni) uzrok je brez dvojbe ta, da so poganski Ger- mani, kakor poganski Slovani, vsem rastlinam, nabranim o „let- nem solnčnem kresu" (ko doseže solnce najsilnejšo moč), pripi- sovali tudi posebno silno — čudotvorno — čarovno moč. Lahko, da so se v poganski dobi čislale posebno žolte ali rumene rastline, zato ker so podobne „rumenemu solncu";3) vse drugo je pa bilo pritakneno — kakor smo uže povedali — sto- prav v krščanski dobi. Po vsem sodimo zdaj, da so naši poganski predniki „Ivanj- ske (Šentjanževe) rože' in ,vence' iz prvine tudi na hišne strehe metali najprej iz istega uzroka, kakor obešajo nekod Srbi še zdaj ,,sv.-ivanjske vence" pod hišno streho in v hleve, namreč zato, da ne bi mogli nijednemu bitju pod krovom: ni človeku ni žvin- četu nahuditi, ni zli duhi. niti čarovnice. Prim. str. 91. Kesneje so začeli tudi vedeževati (prerokovati) po navedenih znamenjih. Da pa tako vedeževanje, in to razlaganje istih zna- menj, ne ostaja vedno jednako ali stanovitno, uverili smo se uže na str. 90. Slovenci zabadajo v streho nekod (n. pr. v Metliki) pod večer pred Kresom tako zvano „belo steljo" (orlovo praprot, pteris aqui- lina, Adler-Saumfarn), po okolici njeni (soseb v Rosavnicah pa poleg „bele stelje" tudi „hebet" in še neko „Ivanjsko rožo z be- lejem cvetom" (vrst oslada . .. Spierstaude, spiraea.4) Zapisal brat Anton lani 15. julija s tem dodatkom, da je höbet ali hebat ') Po teh .luknjičicah' nadeli so tej cvetici tudi ime: „hypericum per- foratum = „durchbohrtes Johanniskraut s) Anti (belokr.) = menda vendar. s) Stslov. „l-ument." (=rus rumjanyj; bolg. rumen ; srb.-brv. rumen ; č. rumöny; p. rumiany) znači uprav: „rudeč", (rdeč), ruber, roth ; zato je „rumeno solnce" uprav: „rdeče solnce" ; a mnogi Slovenci rabijo uže zdavna „rumen" (rmen) za ,.žolt" (stsl. žlete) rubicundus, gelb. Beli Kranjci velijo pa „rdečku" (volu) še zmerom „rumen" (izr. römen), 2. skl. „rumena" itd. *) „Spiraea arnuncus": medvedja lat (Jak.Dolenec: „Gebräuche Krains" rokop. 1. (?), pri Iliču 1846; 166.) Ondi čitaš sicer, da spletajo Kranjci na (sambucus ebulus, Attich ali Zwergflieder) po starih ljudi veri dober za pokostne bolezni, soseb za „divjačino" (bolezen, ki se dobi na potih, vetrih), za uroke in za nagle, nevarne bolezni sploh, ako se na žarjavici ž njim kadi. (Hrvati v Bobnaricah vtikajo v streho sam „habat" = hebet.. P. u. p.) Drugod (n. pr. v Hinjah in Dobrepoljah) zatikajo tisti dan pred Kresom v streho steljo (praprot) in kresnice (= ,volovsko okö', Chrysanthemum leucanthemum, weisse Wucher- ali Orakel- blume; Tušek: „Rasti." 2. izd. 102. — Podobne so kresnice veli- kim ,marjeticam' ali belokranjskim ;katarinčicam' (bellis perennis, Gänseblümchen ali Massliebe; Tuš. -Pok.) in rekel bi: „rumenemu solncu z belimi žarki". Na kresni večer, vtikajo po mnogih krajih slovenskih — bodi si v streho, ali kam zunaj hiše: v razpoke pred velikimi vrati, okoli njih v podboje ali nad vrata, tudi okoli oken po zu- nanji steni, nekod (n. pr. v Metliki) v steno proti solncu; če ni v steni razpoke, kam drugam blizu stene nekod pa na okna mar- jetice (belokr. katarincice) ali pa kresnice. (Čit. 1. op. na 96. str.) Vsak izmed domačih ima svojo ,marjetico' ali pa ,kresnico', ki si jo izbere sam, ali mu jo pa namenijo mlajši, kateri se ba- vijo s tem, zlasti ženske in deca). Vse te cvetice puščajo se na svojem mestu vso noč. Cija cvetica do drugega jutra zvene ali pobesi glavo, onemu bode umreti še „pred letomu ali „Še tisto leto", (Meti,1) Semič, Tabor ali ,Taber', Goriča vas blizu Ribnice, Zago- rica in drugod (vendar ne povsod) oko'li Ribnice in Lašč. Iz svoje vedi in po različnih ustnih poročilih). V Hrvačah (Hrovačah) pri Ribnici zasajajo na kresni večer ,rože' (cvetice) pred hišo v zemljo ter jih puščajo do drugega ju- tra pred solncem. Komur se ,roža' pred solncem ,obesi' (pobesi glavo), tisti umrje pred letom. (Po ustn. por.) Češke deklice vtikajo nekod na kresni večer v ,tram' pod strop nad mizo po toliko cvetic kresnic (,kralikü', Chrysanthemum, Orakelblumen), kolikor je ljudi v hiši; prva pripada najstaršemu itd. Cija kresnica ,do rana' zvene, ta umre ,brzo'. („B. Kal." 183.) Isto tako prerokujejo si Slovaki z netreskom, (Hauswurz, sempervivum tectorum), ki ga nabero na nit ter obesijo pod strop. Ondi.) kresni večer okna z različnimi Cveticami, med katerimi se nahaja zlasti „medvedja led (spirea arnuncus)"; pa ta led (ž.!) namesto „lat" (ž. in m.) je očita zmota, bodi si rokopisna ali pa tiskovna. — Tuškuje v 2. izd. „Rasti." 48: „močvirski oslad" ali „medvedovo latje" oboje == spiraea ulmaria, Sumpfspier-Staude" ; imena „spiraea arnuncus" pogrešamo pa v „Rasti." in v „Bot," — V Razdrtem (na Kranjsk.) zove se „spiraea ai\n)uncus'; kavka sv. Ivana. („Letopis" 1879 ; 121). ') Ondi vele zdaj tudi tako: „čija prej ,poklapi', oni' prej umre. (Za- pisal brat Anton). Slovenci v Dobrepoljah_(kder devajo ,kresnice' na okna, in to znotraj v hiši še po dnevu pred kresnim večerom) pravijo pa: ,Kotnur se posuši cvetica še „tisti dan", ta umrje še tisto leto'. — „46 let imam že na grbi" — pravil mi je 1. 1882. na Dunaju neki kostanjar, ki se je bil priženil v Dobrepolje iz bližnje vasi — pa tega nesem vedel do lanskega leta, ko mi je povedala moja ženska (sie), potem ko je bila dela ,kresnico' na okno za-se in za-me češ, da bova videla, kateri bo die živel, ona ali pa jaz. Pa se ni bila tisti dan posušila nobena, in tako sva — hvala Bogu — živa še oba". — Ta zgodbica nas uči z nova: 1. da so ženske glave res najtrdnejši stebri starim običajem in . . . vražam; 2. da je nekatera vraža v tem kraju jenjala uže po vse, a v bližnjem cvete še lepo, kakor cvetice ,kresnice' o Kresu. Isto tako je verjetno, da vtikajo — ali da so vsaj, ni davno tega, v Kranju na kresni večer vtikali pri neki hiši v streho „šentjanževine" t. j. gomoljastega oslada (spiraea filipendula, knol- lige Spierstaude), kakor mi je pravil lani na Dunaju g. Zupančič bivši suplent v Kranju, dasi ta običaj ni znan nekemu mlademu vseučilišniku iz istega mesta; kajti povedali smo uže 1.1885. (na 121. str.), da se košati nekatera vraža v isti vasi (a recimo zdaj v istem mestu, trgu itd.) samo še po nekaterih hišah ali morda v jedni sami hiši; a zdaj vemo, da tudi po okolici Metliški zaba- dajo ob isti dobi v streho tudi vrst oslada, ki se zove latinski „spiraea arnuncus" (str. 93, 4. op.) Nekod (n. pr. v Malih Laščah) zatikajo sicer še otroci na kresni večer cvetice ,kresaice', pa brez kakega namena, — samo po stari navadi. (Po ustn. por.) Štaj. Slovenci (v Središču) devajo ,na večer pred Iva- njim' na okno ,rumenih kresnih cvetlic'. . . . „Kdor najde zjutra, da mu je cvetlica ovenela in pobesila glavo, ve, da bo moral v kratkem umreti." („Črtice" 58.) Goriški Slovenci (na Kobaridskem) postavljajo za sv. Ivana po oknih šopke. Vsakemu v družini se nameni po jeden, — in kateri prvi odpade, oni človek prvi umre. Po hiši s ,praprotjem' ne postiljajo, pač ga pa z drugimi ,rožami' vtikajo pod streho ali za ,hodnike', (kjer jih imajo), ali pa v skrajni rob slamnatih streh. Praprotje mora biti in tudi „sv. Ivana rože", rumene (hy- pericum perforatum, Johanniskraut). Iz samih teh napravijo vselej tudi cel venec sv. Ivanu v čast. (Zap. g. A. Gabršček.) Po Tuškovi svedočbi „o čarovnih zeliščih" nabirajo nekod „šentjanževo rožo" (hypericum perforatum) na kresni dan in jo vtikajo v mreže v oknih. „Se zdaj se verjame" (veli Tušek) po Slovenskem, da je najbolji varuh ,pred strelo'. „Glasnik" 1863.; str. 83. Okoli Lašč vtikajo Slovenci na „kresni večer" v streho in nad vsa vrata poleg ,kresnic' tudi vsteljou t. j. peaprot; čemu, tega pa ne vedo več. (Po usta. por.) Tako vtikajo tudi v Polju (uro nad Ljubljano) „kres" (fako se ondu zove tudi neka spiraea) pa praprot. (Povedal g. Zupanec 1886.) V Leskovcu (pri Litiji), kder je tudi ta navada, pravijo pa isti rastlini „kresnica". (Poved. g. Rosina lani.) Hrvatska (slavonska) vraža uči tako: „Najznamenitii je čvet u Ivanjskih včncih, -paprad" (= praprot), j er budu oni', koji te vence nose, kroz celu godinu od glavobolje prosti. Zato se i su- tradan njimi kite." L. llic. 162. Po mnogih krajih slovenskih nastiljajö na kresni večer ali kresno noč tla po hiši (nekod tudi po veži) z zeleno praprotjo, rekši, da bode prišel „sv. Janez kresnik" ') prenočit in bode od- vrnil od hiše za tisto leto vsako ,nesrečo po ognju'. („Glasn." 1865; str. 182.) Ta uzrok, (ki pa ni prvoten, nego se je ta ali pa kakšen drug nasledek pripisoval iz prvine v poganski dobi brez dvojbe čudodelni moči kresnih rastlin, v krščanski dobi se pa prenesel na sv. Ivana ali Janeza krstnika) — ta uzrok, velim, pa ni več znan mnogim drugim Slovencem, ki postiljajo tako, bodi si s samo praprotjo, bodi si ž njo in z drugimi kresnimi rastlinami ali cvet- licami, kakor na pr. v Planini na Kranjskem, . . pred hišami in po hišah le zato, da bi mogel ,sv. Janez krstnik' ta večer ležati lahko in mehko. L. M. Kranjec („Krajnc"): „Arkiv za povjestnicu jugoslavensku", VII. U Zagrebu, 1863; 315. Okoli Lašč in Ribnice: v Malih Laščah, v Zagorici, v Tabru, v Planini itd. pravijo sploh onim cveticam, ki jih ondod jedino trosijo na kresni večer med praprotjo („steljo") po hišnih tleh ,sv. Janezu' k. na čast kresnice (izr. krsnice), ki smo jih imeli malo poprej v mislih. (Po ustnih por.)a) Nekod mečejo Kranjci (Slovenci) praprot tudi okoli hiše. (Jak. Dolenec: „Gebräuche Krains", rokop.; pri Iliču 1846; 166). Posebno veliko (čudno, čudodelno ali čudotvorno) moč pri- pisujejo Slovenci praproti t. j. praprotovemu semenu, ki ima po narodni veri svojo moč uprav o Kresu, „ko je najdaljši dan in najkrajša noč." Kakor verujejo nekod Slovenci, da govori živina na badnik, to je na sv. večer ali tisto noč („Letop." 1885; 158), in da mora oni, kdor hoče slišati ter vedeti, kaj govori živina ondaj med sabo, ') Izr. „krsnik" (namesto: „krstnik") morda onako po zasekävanju besede „kresnica" (izr. ,krsnica"). Närod je tedaj te cvetice krstil po njihovi dobi, kakor znane ži- valice „kresnice" (Leuchtkäfer, Johannis-Würmchen, lampyris noctiluca). imeti praprotovo (ali steljno) seme, ki cvete in zori Slovencem, le enkrat na leto, namreč ono noč pred Kresom ali Ivanjem, in to le malo časa (po nekaterih samo tren ali trenotek) okoli pol- noči, ali uprav o polnoči, — isto tako verujejo Slovenci drugod, da govori živina le 1 krat na leto tako, da jo sliši lahko človek, in to takrat, kadar imajo nekatera zelišča svojo največjo moč, to je: o Kresu, ... če ima poslušavec ponevedoma sabo praprotovo seme." To dokazuje ta pripovedka, ki jo je pravila radovednemu dečku ,stara tetka', trda Slovenka: Imel je neki gospodar hlapca. Vroč dan je bil; kosila sta pa ves dan na travniku ter prideta uže trudna domov. Gospodar ukaže hlapcu po večerji, naj žene oba vola na pašo, ker ,pojdejo' drugi dan po seno na najdaljnji travnik. Hlapec posluhne, da-si ne prerad, ker bi bil šel rajši spat. Toliko, da pride na travnik, kamor je oba vola zagnal na pašo, sede truden na kamen in za- dremlje. Vzbudivši se, ne vidi več volov. Hitro skoči ter jih („ju") gre iskat. Dolgo je hodil zastonj, ves utrujen zarad krat- kega spanja in slabega pota. Misleč, da sta mu se vola skrila, klel je in se jima grozil strašno z bičem. Kar zapazi ves vesel oba, kako sta v neki dolinci mirno ležala in prežvekovala med praprotjo. Bliža se jima ter suče svoj bič. — Pa se ves prestraši, ko zasliši glas starega vola, ki je govoril mlademu tako: „Blagor tebi, tovariš, ki boš dolgo živel in si pri gospodarju služil dobro klajo; meni bo pa poginiti uže v jesen, a moje meso bodo po- jedli ljudje, kakor jim je navada." (Po teh žalostnih besedah-udere mu se debela solza ,po licu'.) „Na pomlad pa", pravi dalje mlajšemu tovarišu, „oral boš ti z novim tovarišem za repo; ali ko izorjeta uže nekoliko brazd, prikazala se bo izpod brazde velika in strašna kača. Udrla bo za gospodarjem, ki bo tedaj plužil ter ga smrtno pičila v nogo. A živa duša mu ne bode mogla po- m6či razun hlapca, ki bi jej moral, čim se prikaže, z gorjačo po- kazati pravo pot do gospodarja. Pa vstaniva in pojdiva domov, hlapec naju uže išče; gorje nama, če naju dobi." Potlej vstaneta ter gresta proti domu; hlapec pa je šel pohleven za njima in še dotakniti se ne drzne nobenega. —V jesen jegospodar res prodal starega vola mesarju. Na pomlad, ko so orali repo, zgodilo se je na tanko vse, kar je vol govoril na kresni večer. Kača je pri- lezla izpod brazde in udrla za gospodarjem. — Ali hlapec je verno pazil na-njo ter ji z gorjačo raztolkel črepinjo. Ko vidi gospo- dar, kako čudovito ga je rešil hlapec, popraša ga stermeč, kako je mogel to on vedeti. Ta pove zdaj vse, kar sta se vola raz- govarjala; pa vendar ni vedel sam, zakaj je slišal volovski raz- govor ravno takrat. — Vsulo mu se je bilo namreč brez nje- f/ove vedi v škornje praprotovo seme-, ako bi bil pa vedel, ne bi bil slišal ničesar. (Po A. Benigarjevem spisku v „Glasn." 1865; str. 151—152). Ker nimajo zdaj vsi čitatelji pri rokah Janežičevega „Slovenskega Glasnika", zato si nismo mogli kaj, da jim ne bi bili te zanimljive slovenske bajke priobčili nekoliko skrajšane). V isto tako mični, a malo drugačni bajki slovenski (belo- kranjski), ki jo je vrli pok. L. Gojko (Gorenjec), bivši župnik Adlešički, razglasil po „Kresu" I. (1881); str. 241—242, — prišla je na dan zla nakana neverne žene gospodarjeve, (ki je hotela tega umoriti, izpremenivši se v kačo), sicer tudi po volovskem razgovoru, ki ga je slišal domači hlapec, in to: božično noč v goveji staji, pa brez praprotovega semena, *) ter rešil potlej gospodarja smrti, razpolovivši kačo (ženo čarovnico) z otiko uže pri prvi brazdi, tako, da ji je (doma) obležala polovica v kuhinji, polovica pa na veži. Po mnogih Slovencev veri zve tedaj človek s pripomočjo praprotovega semena — bodi si, da ga ima sabo vedoma ali pa po nasprotni veri nevedoma — o (zimskem in o letnem solncnem) kresu — bodočnost. Poljsko ljudstvo (na Krakovskem) hodi ponoči pred Kresom v gozd nabirat zelišč za zdravje („ziöl dla zdrowia"), išče tudi praprotovega cveta" (kwiatu praproti"), ki da onemu, kateri ga dobi, vse česar more človek zaželeti.3) Še več čudovitega o praprotovem semenu, (pa tudi o ,prapro- tovem cvetu1, dasi tega ni bilo še nikdar na vsem svetu), dalje: kako in kedaj ga treba nabirati, — slišali bomo v predelu „o ba- jilih (Zaubermittel) itd. O praprotovi cudodelnosti naj povem tu samo še toliko, da pripisujejo severni Slovani (Rusi, Cehi, Po- ljaki in Srbi-Lužičani Čudodelno moč tobožnemu praprotovemu cvetu, a ne semenu, kakor mi. Čitaj Tuškov spis „o čarovnih ze- liščih" v „Glasn." 1863 (IX. zv.) 51. str., Krekov spis v „Kresu" I. (1881); str. 59, in „Rostlinstvo a jeho vyznam v narodnich pis- nich, povšstech, bäjich, obfadech a poverach slovanskych" . . . Zapisal Prim. Sobotka. („Novočesk. Biblioth." čislo XXII.) V Praze 1879. 326. Nekateri Hrvati (v poprejšnji vojni krajini) pripisujejo pa vendar se severnimi Slovani vred čudotvorno moč praprotovemu cvetu, a ne semenu, kakor mi z Germani vred. (Zapisal častnik g. Vukotinovič 2. decembra 1882. Na drobno kanimo o tem po- ročati v predelu „o bajilih"). Po pravici smemo tedaj trditi, da je kresni večer ali večer „pred Ivanjem" kakor sveti večer i Slovencem poln „čudežev" in skrivnosti.8) ») Prim. „Letop." 1885, 158 (7. razst.), da po belokranjski vraži človeku v ta namen ni treba tega semena, nego samo zdravih ušes (o božiču) .. . ») Kolb, V. 308. s) Kakor mnogim kranjskim Slovencem, tako i koroškim (vsaj v Rožu) beseda „Ivanje" ni znana, nego samo „Kres". (Zapisal K. Pečnik.) — Tu bodi Pred 200 leti (za Valvasorja hodile so slovenske dekline po Kranjskem kakor na sv. večer (o zimskem solnčnem kresu — tako i na kresni večer (o letnem solnčnem kresu) gledat v studence, misleč, da se jim prikaze v vodi namenjenega ženiha podoba. To pomni s tem dodatkom, da so na kresni večer metale v studence (in potoke) tudi vence ter po vodnem ,zrcalu' (površju) spoznavale svojega namenjenca. (Prim. „Črtice" str. 56. tudi zarad tega, kako se štaj. slovenska dekleta še zdaj dražijo, med seboj, če je ,kterej' izpodletelo. Isto tako, kakor so kranjsko-slovenske dekline po Gorenj- skem o Valvasorjevem času na sv. večer hodile in hodijo ondod še gledat v studence namenjenega ženiha ali ženina — delajo tudi štajersko-nemške nekod še o kresu, t. j. na kresni večer; posebno rade hodijo k stoječim vodam: ribnikom ali jezerom' zato ker ne delajo valov. In glejte, tudi lepi Nemškuti ,devici' Zefi, pripetilo se je na kresni večer nekaj takega, kakor se je bilo po Valvasorjevem poročilu prigodilo gorenjskima ,deklama' pri vodi na sv. večer, pa s tem razločkom, da je Nemškuta za- ljubljenega Toneja, (ki je bil zarad nje štrbunknil v vodo s stare lipe), naposled vendar res dobila, in sicer zato, ker je bila pravi čas pogodila in neko potrebno (nemško) molitvico na tihem molila." (Prim. P. K. Rosegger: „Ausgew. Schriften: Das Volksleb. in Steier- mark". „Die Sonnenwende", 1882 ; 261—263). Slavni Valvasor nam vsaj ni poročil tega, da je tudi slo- venska izvoljenka dobila naposled tistega ,okopanca', ki ga je videla v vodi. (Valv. II. 7. knj. 476). V Vipavi postavljajo slovenska dekleta o polnoči pred Ivanjem o mesečini kebel („škaf") vode pod okno, .misleč, da ugledajo v njej namenjenega ženiha ali „Ijubčka"; (Povedal 1. 1882. g. Ž. Sežun.) Poljske (Krakovske) deklici spuščajo na večer oziroma po noči pred istim dnevom po vodi vence, ki jih strežejo (prestre- zajo) mladenči. Po ustnih poročilih spuščajo se taki venci tudi z lučicami a narodna vera uči nekod tako, da kateri katere venec prestreže na vodi ali ob vodi, ona mu bode žena. Ta način in razlaga pa ni jedina. Prim. O. Kolb. „Lud" itd. V. 308—309. (Z veliko slavnostjo; s petjem na razsvetljenih ladijah itd. ovršavajo Poljaki söseb v Krakovskem mestu ta stari narodni praznik, ki ga pohaja poljska gospoda iz vseh krajev poljskih.) Kako slovenske deklice v Vipavi, na Goriškem in Koroško slovenskem mečejo črevelj ali brezpetnik na kresni večer t. j priobčeno tudi to, da sklanjajo Beli Ki\ „Ivanje" kot pravo ime, tedaj: pred „Ivanjem", „po Ivanju (i)"; a ne: pred Ivanjim, po Ivanjem, (kakor pravijo nekod). Oboje veljä, — samo da se zna! ») Gl. „Letop " 1885. 178. zvečer pred Kresom itd., hoteč zvedeti, bodo li se še pred letom ,vdavalel ali pa ne, — to smo seznali uže lani na 78. in 79. str. V Koboribu lijejo dekleta tudi «večer pred ,sv. Ivanom' iz znanega namena (gl. „Letop." 1885. 157) svinec v mrzlo vodo, ki jo pa mora dekle držati (v posodi) na glavi, kedar uliva. (Za- pisal g. A. Gaberšek.) Koroško-slovenska dekleta tresejo na večer pred Kre- som ,bezovec' (bezeg), da leti, ako je ravno v cvetu, cvetje na tla, a pri tem pravijo: „Biz beza (izr. b&zä) Daj moža Le mlada, 'Kar starä!" (Rož. Zapisal K. Pečnik 1. 1885 v Lešali). Po koroško-slovenski narodni veri sliši človek, kateri dene zvečer pred Kresom uho na ,movžarl (,možarl ali ,možnarl) — nebeško godobo. (Zapisal ondi isti.) Nemci, hote ubraniti se skrivnim ,nadprirodnim močem' o „let- nem solncnem Kresu, delajo (pišejo) nekod uže poprejšnji večer na vrata in na okna križe r) ter zapirajo in maše skrbno vse hleve in odprtine; nekod polagajo pred trdno zaklenena vrata metlo, da bi zabranili vhod kolovratečim duhom in drugim sovražnim bitjem (zlasti čaram in »lim duhom ; glej niže!). — Nekateri razobešajo po vsi hiši tudi čaromih zelišč in cvetic ali vencev iz deveterih, zvečer nabranih cvetic, sosebno: kamilic, lipovke ali španjskega bezga itd. zato ker branijo človeka bolezni; nekod po solncu (na kresni večer) ne prodajajo več mleka;2) a drugod ne puščajo pod milim nebom nikakega robja (perila), zato ker bi dobil ,raka' dni človek, kateri bi nosil tako perilo. — Na Braniborskem mislijo Nemci (ponem- čeni Slovani), da prihajajo o Kresu zakladi izpod zemlje sami na vrh sončit se, a ponoči da se zibljejo (,plešejo') modrikaste lučice nad njimi itd. itd. Med 11. in 12. uro (opoldne) nahaja se po nemški vraži pod repinčevimi koreninami (Klettenwurzeln) ali pa pod metlikovino (Beifusspflanzen) oglje, s katerim se ozdravljajo mnogotere bolezni; isto oglje brani po nemški veri tudi hišo streli, a žito črvom. — ,Ivanjske rože' (najbolje ,devetere'!), ako so bile natrgane ponoči, branijo poslopja ognju, nevihtičaram in zlim duhom; (sploh znana nemška vraža). Po Bavarskem nosijo „žive ogorke" kresove do- mov, da si zakurijo ž njimi na ognjišču, ter obnovi tako ,domači ogenj'; drugod zatikajo „mrtve ogorke" pod streho, misleč, da ') Primeri temu slovenski običaj s križčehi iz cvetic na 92. str ; nekod jih delajo tudi iz zelenega perja). »j Pisatelj (Nemec) ni priobčil uzroka; pa ga zvemo uže še o pravem času. branijo hišo vse leto ognju; itd. itd. (Prim. W. 1. 16 (§§. 18 in 19) ; W. II. 76 (92) — 78 (93). V 15. in 16. veku plesali so na Nem- škem celo knezi okoli kresa. Ondi. (Grim. 586.) Približali smo se prestaremu, znamenitemu narodnemu obi- čaju : kresovanju. — Kresujejo, t. j. kres kurijo . . . zvečer pred Kresom (kresnim dnevom ali Ivanjem, ne samo Slovenci in drugi Slovani, nego i drugi indoevropski narodi skoraj po vsi Evropi (po vsem Nemškem, po Francoskem, Angleškem, Irskem, Španjskem, Portugalskem,1) — in vse kaže, da meri ta široko razprostranjeni običaj na to, kako so nekdaj (v predkrščanski dobi) vsi Indoevropci solncu skazovali božjo čast. Prim. W. I. 16 (18), W. II. 77 (93), M. Busch: na 86. str. in Krekov spis o Kresu. („Kres" 1881; str. 56, 4. razst.). Najprej bodi povedano, da se je po javnih in ustnih poro- čilih kresovanje v novi „preporodni" oziroma „Sokolski" dobi t. j. po 1848. in 1861. letu jako pomnožilo . . . vsaj med Slovenci, ki kresujejo zdaj po mnogih krajih, kodar je bila uže zdavna je- njala ta prestara narodna navada. Za stolico slovensko, belo Ljub- ljano, z vsakoletnim „Sokolovim kresom na Rožniku,"2) ni zaostala ni stolica dolenjska, milo mi Novo mesto, (kder sem pohajal šole sedem let od 1836 /37. do 1842./43. leta, tretjo ,malo' in vseh tedanjih ,šest latinskih šol', pa nisem videl ondi nikdar nikakega kresa; a zdaj se ovršava res sijajno. Primerjaje kres — kresu, videli bomo, da ga kurijo ob isti dobi, zgoraj naznačeni, — vsi Slovenci z drugimi Slovani (in Germani W. II. 77) vred, najrajši po hribih in gorah. Iz prvine (za poganstva) kresovali so naši predniki i. dr. po visokih krajih menda zato, da so se približevali češčenemu solncu; a zdaj se to opravlja ,po stari navadi', pa tudi zato, da se vidi ogenj lepo daleč po okolicis). Prim. tudi „Glasnik srps. učenog društva" 1867 (XXII.); 105 glede paljenja tako zvane „lile" (brezove ali čreš- njeve skorije). ,,Za paljenje lile" — čitaš ondi — „osim torova, ') Tudi po Talijanskem (Laškem), Romunskem in Grškem (celo v mali Aziji). P. u. p. Da kresujejo tudi taki narodi, katerim niso Turki nikdar.si- lili v deželo, — to je najbolji dokaz, da se kres ne kuri — kakor mislijo nekateri — v spomin onim grmadam, ki so j i ti (tudi na Kranjskem . .) za- žigali po gorah čuvaji, čim je prekoračil krvoločni Turek deželno mejo. — Ker se kresovanje ovršava skoraj po vsi Evropi, zato je pa jalova tudi ta misel: da izhaja kres od grmade Husove, in da so ga zanesli na Nemško in Ogrsko . . . Čehi (!?) llič 170 — Prim. tudi dalje p. b. „Madžarji" in neko- liko vrstic niže p. b. „Poljaki"; tudi Krek: „Einleitg in d. slav. Lit" 2. izd 1887; 676. a) Prim. napoved v „Slovenskem Narodu" 22. junija 1886, 146 štev. na 3 str. Po novodobni šegi spuščajo se v Ljubljani poleg kresa tudi žar- niki (rakete) in zažiga ,umetni ogenj'; okoli Ljubljane svetijo se pa kresovi po vsih gričih. 3) Gorenjci (kranjski; v Ljubnem kurijo kres celo na Stolu. (Po ust. poročilu). obicno se traži kakovo brdo, da se lile iz daleka može videti. Na Medvednik je divota pogledati u oči toga (Ivanj-) dana." Lani avgusta meseca pravila sta mi v Starem gradu (Deutsch - Altenburg, ob Dunaju v Dolenji Avstriji, uro daleč od ogrske meje) dva odlična Slovaka (župnika), da kurijo sedaj kreS samo še oni Slovaki, kateri žive v gorenjih (goratih) krajih n. pr. okoli Trenčina na Ogrskem; okoli Tebnja (Theben *) in Trnave in po drugih zlasti travnih) krajih pa nimajo Slovaki več te navade, t. j. kresovanja; — tako ni Hrvati po ogrski ravnini okoli Ne- ziderskega jezera, kakor so mi sami pravili lani 15. avgusta meseca, prišedši od ondod iz drugega „Novoga sela" (Neudorf) in ,Pandrofa' (Barndorf) na ,shodišce' (proščenje) v omenjeni Deutsch- Altenburg, (ki mu pravijo 6ni „Oltimburak"), kder sem se bavil ondaj na odpočniku. Menda iz istega vzroka ne kurijo več kresa ni ondotni Nemci z onimi dolenje-avstrijskimi brati vred, kateri žive po so- sednih ravninah. (Po ustn. p.). Sem pa tam kurijo ali so vsaj kurili nekdaj Slovenci in drugi Jugoslovani kres vendar tudi na ravnem : za vasjo ali sredi vasi itd., v kaki hosti ali pa tudi na kakem razpotju, t. j. „raz- križju". Po nekaterih krajih slovenskih popevajo in plešejo oholi kresa, po drugih preskakujejo ogenj mladi ljudje (mladeniči sami ali pa tudi z deklicami vred), a nekod 2) jim prerokujejo starci po skoku (dosti velikem ali pa premalem) srečno ali pa nesrečno življenje (do drugega leta). Prim. „Slovenski Glasn." zvez. II. 1865, str. 182; („Kres" 1881 do 49). Nekateri južni in severni Slovani tekajo po polju z gorečimi plamenicami (bakljami) ali drogi z nevezano gorečo slamo; ne- kateri mečejo (z Germani vred; W. II. 77) pri kresu tudi goreče metle, a nekateri (Jugoslovani) goreče glavnje in gorečo „lilo" (lubje), nekateri Slovenci (z Nemci vred) pa tudi goreča „kresna kolesca" na višek. — Na drobno o vsem tem, o drugih posebnostih in vzrokih v naslednjih vrstah. "V Metliki kurijo Slovenci kres vsako leto zvečer pred Ivanjem na hribcu „Boršteku" med Metliko in Kolpo (poleg ceste). Okoli 9. ure zasvira godba v mestu, prejde h kresu in svira tam 1 uro, dokler ljudi pri kresu in dalje preč v skupinah ') Ogrski Hrvati pravijo temu kraju ,Tibanj', blizu kateraga stoji dobro visok breg. Tam žive Slovaki, Hrvati in Nemci skupaj. Pred kakimi 30. leti kresovali so še po njegovi gorski okolici Slovaki in Hrvati, n. pr, v Novem selu (Neudorf) blizu ,Tlbnja'. ') Kod ali kde? — Kdo ve? — Tega ni razglasil neznani nam pi- satelj „—6*. popevajo in šale zbijajo. Potem se vrne godba, a ž njo vred 1 množica ljudi domov. (Zapis, brat Anton 1. 1886). Samo enkrat so ga kurili pri tako zvanem „pildü" na raz- križju" proti Semiču na Novomeški cesti; pa se je bil obnesel jako slabo: zrušil se je bil zato, ker je bil slabo naložen. (Za- pisal brat Anton). Na razkrižju kurijo kres tudi v Gurilih (pri Metliki) in Strugah (pri Ribnici), pa i Francozi. Gl. dalje! — Ko sem vprašal svojega svedoka Stružanca, zakaj kresujejo v Strugah na razkrižjih, odrezal se je tako: „Zato, ker se na „križpotih" snide največ sveta od vseh strani." — Da pa to menda vendar ni prvotni uzrok, o tem se utegnemo uveriti v razpravi o ,križu' (v predalu ,o bajilih'). V okolici Metliški (med Belimi Kranjci: v Rosavnicah itd.), kedar zakurijo kres, pridejo ,kresnice': 3 pari žensk: 4 popevajo, 2 ,ponašajo' (kruh in jajca, ki jih dobivajo na dar, ko hodijo po vasi od hiše do hiše popevat in pobirat. 3) Potlej se vrnejo ,kresnice' h kresu ter popevajo dečaki in deklici. (Zapisal brat Anton s tem dodatkom, da zdaj pri kresu ne plešejo in ga tudi ne preskakujejo. Pred kakimi 40 leti hodili so n. pr. v Drašičih na kres i stari moži, sedeli na klopeh in se ,pomenkovali', mla- dina pela, plesala, skakala; da bi pa bila kres preskakovala, tega ni tam nihče videl ni čul. (Zapis. isti). Kresujejo še dandanes z drugimi ,Belimi Kranjci' vred tudi v Semiču, okoli Črnomlja in na Vinici (na Zežlju). Okoli Me- tlike, t. j. na njenem obližju kurijo kres še naslednje vasi: Drasiče (gorenje) v ,lozi' (hosti) proti Železnikom, — dolenje ,v loži' proti „Repici" (vinski gori do vasi Krmačine). Boldrež nad vasjo preti ,Vinomerci' (t. j. tega imena ,trtju' ali vinogradu; Radoviea, Bojanja vas in Krasni vrh na visokem — zbog lege svoje; — Bušinja vas nad vasjo v loži; Lokvica (gorenja) zgoraj (na hribu), — (dolenja) zdolaj pri njivah; Križevska vas proti ,ma- lenici' pri Kolpi (tedaj na ravni); Rosavnice imajo tri krese: prvi je ,Rosavnički' pod križem na griču; — drugi: Gorički pri cesti, k „Trem faram", a tretji: Curilski (in VratUčki) na razkrižju; — Radoviče kresujejo kraj Kolpe (pri ,kovačnicil). Na Božakovem kurijo po dva kresa: s kraja vasi pa pod vasjo; ena stran vasi pase namreč tod, ena pa onod; zato napravljajo pastirji po dva kresa. Tako so jim i ,kresnice' dvojne. (Zapisal brat Anton 1886.) O priobčenih mi pesmih nekaterih belokranjskih ,kresnic' hočem ne- koliko besedic izpregovoriti na koncu te razprave (o ,kresu'). V Novem mestu kurijo na kresni večer v novi dobi kres na takozvanem „Kapiteljskem marofu" — rekel bi „službeno", i) Narodne in umetne pesmi (tudi hrvatske), ki pa niso s kresom v nikaki zvezi. a) Nekaj takega čitamo v „Črticah" 56 (zdolaj) tudi o štaj. Slovencih. kajti mestna gosposka pošilja tam sama „požarne stražnike", da obavljajo ta narodni običaj. Mladeniči (sosebno učenci iz nižjih latinskih šol) zbirajo se pa tačas „na loki" ob Krki, a vozeč se po vodi proti mestu, na katerem svirajo godci, spuščajo po nji na deščicah tudi zažgano (gorečo) smolo. (Po ustn. por.) Podoben je ta običaj nekdanjemu običaju moravskemu, ki se je pod ka- kimi 13 leti vršil še v Trebiču. Ondi so tedaj po vodi spuščali goreče slamnate krožce, ki so bili posmoljeni ter položeni na večje slamnate krožce. (Po ustn. por.) V Melku (v dolenji Avstr,) spu- ščajo pa, dokler se kuri kres na višini, sodičke polne goreče smole po vodi. (Po ustn. por.) Goreča smola t. j. ogenj, goreči krožci, t. j. okrogle slamnate plošče in okrogli sodički z gorečo smolo napol- njeni — vse to merilo je nekdaj na mlado, novorojeno solnce. V Planini (na Notranjskem) zažigajo slovenski mladeniči o Kresu po gričih in na grmadi ,velike ognje' t. j. ,kurijo kres'. Mladina pri tej priložnosti okolo kresa, po trgu in po vaseh ve- sela prepeva in pleše. L. M. Kranjec [„Krajnc"]. „Arkiv" VII. 1863; 315. Med 1. 1864. in 1866. videl je sedanji g. ravnatelj Schleifer v Gornjem gradu (Oberburg) na Štajerskem blizu kranjsko - ko- roško - štajerske meje, kako so slovenske deklice prav „po indi- janski" plesale okolo kresa. (Povedal isti na Dunaju 27./11. 1866). Prim. tudi „Črtice" 56 zdolaj. — Ker je solnce okroglo, zato so menda naši predniki iz početka z drugimi sledniki solučnega če- ščenja vred, plesali okolo kresnega ognja — v okrog ali kolobar Nekateri pa mislijo, da spominja to plesanje, (ki je bilo tudi pri starih Grkih m Indih v navadi) na „ples" planetov okoli solnca. Vendar se nam ne zdi verjetno, da so znali ti ljudje uže ondaj, (ko so začenjali plesati okoli kresa solnčnemu božanstvu na čast), da ,,plešejo", t. j. da se sučejo tudi planeti okoli solnca. V Št. Petru pri Postojini (na Notranjskem) kurijo kres sami pastirji ter nalagajo na ogenj ,po stari navadi' — brez znanega jim uzroka — samo brinje (juniperus communis, Wachholder). (Po ustn. p.) Po starogermanski veri je brina sveto drvo; zato se kadi ž njim, zlasti ž njegovimi jagodami ,zlim bitjem'; tudi brinov les je po isti narodni veri imenitno bajilo, t. j. pomoček zoper čare m ,zla bitja' (W. II., 107 in 172). Tušek v spisu; „O čarovnih zeliščih" („Slov. Glasn." 1863, str. 82) piše: .,V starih časih so ž njim sežigali tudi mrliče; pozneje je pa bilo čaroven pripo- moček." „Brinov dim prežene vso nesnago, kače in vragove." V Borovnici (na Notranjsk.) kurijo sicer kres tudi sami pastirji, pa ne se samim brinjem. Ogenj preskakujejo „samo po stari navadi. (Poved, lani g. Majaron). V Poljanski dolini blizu Loke (na Gorenjskem) kres preska- kujejo in tudi vozičke prevažajo čez-nj. (Povedal 27./6. 1886 na Dunaju pravoslovec g. N. Guzelj iz Sestranske vasi v isti dolini). Preskakuje se kres tudi še po mnogih slovenskih krajih, in sicer zato, ker so pogani — po Ovidovem poročilu (,Fasti' I. IV. v. 805) tudi stari Rimljani — kresnemu ognju pripiso- vali tako zvano ,očiščevalno moč' (lustracijo), ter gonili čez-nj tudi živino, misleč, da varuje ta ogenj živino bolezni in čare. — Srbi, Čehi in Rusi gonijo živino še dandanes čez kresni ogenj; a nekdaj so delali tako i štajerski Slovenci. („Črtice" 37 po D. Trstenjaku; gl. „Novice'i 1857., str. 98. J) Pozneje hotel se je s to čudotvorno močjo kresnega ognja okoristiti tudi . . . človek ter ga začel . . . preskakovati. Da pre- važajo zdaj v Poljanski dolini — če smo razumeli prav — prazne vozičke čez kres, razlagamo si to tako, da so nekdaj preganjali čez-nj tudi vpreženo živino, (zato da bi se razkužil, oziroma oslobodil vsake čare . . . tudi voz). Ker se je pa — kar si lahko misli vsak sam — včasih vendar opeklo ter pokvarilo tako ži- vinče, začeli so menda potlej prevažati prek ognja v ieti namen sama (prazna) kola, a naposled . . . lahke ,vozičke'. — Da bi se bili kedaj ljudje „vozarili" prek takega ognja na vozih ali pa na vozičkih, tega nisem mogel zaslediti do zdaj. V Loki na Gorenjskem sicer ne preskakujejo kresa, zažigajo pa pri njem (brezove) metle ter mečejo potem goreče k višku. (Povedal na Dunaju istega dne g Janez Guzelj, pravoslovec iz Loke). Uzroka, ki ga več ne znajo, išči malo dalje pri Čehoslo- vanih. V Polju (uro nad Ljubljano) kres preskakujejo ter zažigajo, odhajaje na kres „stare metle" (brezove in sirkove), ki jih sučejo potlej v rokah. (Po ustn. por.) V Laščah kurijo silo velik kres na neki „višavi", ter ga tudi preskakujejo odrasli dečaki (brez znanega jim uzroka). Pri tem streljajo vso drago noč z ,možnarji', da je strah. (Povedal 12./9. t. 1. neki očividec). — Tudi v Strugah pri Ribnici streljajo na kresni večer pri kresu, ki ga kurijo sredi vasi, sami odrasli dečaki ter pojejo pri njem z dekliči vred; pa ne plešejo okoli ognja in ga ne preskakujejo. V streho ,zatičejo' steljo in kresnice; tudi postiljäjo z obojim po hiši, pa ne vedo več —• komu. (P. u. p.) Tako (toda brez streljanja) kresujejo tudi na Rašici ('/i ure od Lašč); spomina je pa vredno, da kurijo tam kres dečaki za-se, dekleta pa za-se. (P. u. p.) Prim. malo niže zarad štaj. slovenskih deklet. Štajerski Slovenci (pri Celju) kresujejo še na kresni večer, pa ne preskakujejo kresa. (Poved. g. H —r. 23./11. 1885). ') Ista vraža je iz prvega uzroka tudi na Nemškem doma, zlasti pri Bavarcih, ki gonijo čez kresni ogenj zdravo živino, (pa tudi bolno, zato da bi se znebila bolezni). W. II. 91, V Konjicah Slovenci še vedno užigajo krese, čeravno ne več toliko, kakor nekdaj, ker je to neki prepovedano zavoljo ne- varnosti (ognja); v Savinjski dolini se jih pa vendar 23. junija) t. j. o sv. Janezu silno veliko vidi. Užigajo jih dečaki („fantje"), in možje ter vriskajo med tem, da se razlega od kresa do 'kresa. Da bi pa okrog plesali in prepevali, to mi ni znano." (Zapisala gospodična Justina Sluga, poštna ,opravite!jica' v Konjicah 12./9. 1886. Okoli Medl öga (blizu Celja) kurijo kres isti večer po gorah in hribih ter zažigajo na dolgih drogih tudi slamo.') (Povedal g. V. K. 2./10. 1886). S takimi drogi, s privezano ušgano slamo, drkajo (dirjajo) pred ,Ivanjim' na večer i Poljanci ob Ptuju po polju. („Črtice" str. 58. Prim ondi str. 56 zdolaj). Nekaj posebnega je tudi to, da kurijo in celo 'preskakujejo kres nekod i Štaj.-slovenska dekleta. 2) Ktero dekle z vršičem v roki dobro prek ognja skoči, (tisto) se bo še to leto omožilo; — ktero pa ne more, bode brez zakona porodilo", (,,črtice" 56 in 77 zdol.). — Kres kurijo štaj. Slovenci v Kresnikovo ali Krstnikovo čast. (Ondi zg.). Tudi koroški Slovenci kurijo še visoko plamteče krese, pri katerih se pa v Rožu zdaj malo popeva. Zapisal K. Pečnik s tem dodatkom: Ko sem vprašal možake, kteremu svetniku v čast se kuri kres, rekli so: „v čast svetemu Janezu, ne Janezu krstniku." Ko dalje vprašam: „kteremu drugemu pa, niso vedeli odgovoriti." Pri goriških Slovencih netijo kres večjidel otroci ter nabirajo v ta namen vsi veseli vsaj teden poprej ,rožja' in drv, sosebno pa kurijo 23. junija zvečer, hodeč od hiše do hiše, da si preskrbe potreb- nega netila. Ko zajde solnce in se stemni, ,prižgo kres', jemljo goreče glamje ter mečejo k višku. Kedar je ogenj že manjši, za- čenjajo ga tudi preskakovati. V nekaterih krajih po gorah stre- ljajo o kresu tudi z možnarji ali ,možlarji'. 3) — Slovenci blizu Gorice imajo to vero, da se to noč čarovnice (,coprnicel) boju- jejo s „krstniki'1, ki so „dvanajsteri bratje", t. j. ako je v taki družini dvanajst bratov, jednega očeta sinov, ondaj bode dva- najsti izmed njih krstnik. O kresu so ti krstniki v veliki nevar- nosti, ker jih napadajo čarovnice z „rahlami" in „kolmr', ali uprav s tistimi ostanki rahel in kolcev, kateri se odlomijo in ostanejo v zemlji, kedar se v jeseni rahle pobirajo in spravljajo domov. Zato da ne bi torej čarovnice imele tege orožja, kmetje pre- skrbno take ostanke vse iz zemlje ,porijejo'. (St. Kocijančič: „Arkiv" III. 1854; 281). ') Po Savinji pa na plavicah — smolo. (Isti V. K.) 2) Kakor ruske dekline v Ukrajini (gl. na str. 113.), vendar na dru- gačen način. s) Prvotni uzrok temu velikemu ,ropotu' (streljanju) znan je menda vsakemu čitatelju (Prim. „Letop." 1885; 182 (7. r.). Pred 200 leti bojevali so se pa po tedanji narodni veri na božični večer „vedavci" se „šentjanzevci"3) na Kranjskem ob Pivki pri Prestraneku, zato ker so oni pili ded krv, a ti so jim se protivili. (Valvas. XT. knj., 282; gl. „Letop." 1877: 282). Na Kobaridskem so poprej kresovali po trikrat: na večer „k sv. Ivanu, k sv. Petru in Pavlu pa k sv. Antonu" (13. junija). Tudi ondod kurijo kres na vzvišenih krajih, zato da ga je daleč videti. Zdaj jim je „glavni kres" o sv. Antonu, ker je v Kobaridu tistega dne velik trg in god sv. Antona cerkvi na istega imena griču, kjer se kuri tudi kres — velik in (nekod) iz samega trnja. 3) To je „glavni kres". (Zapisal g. And. Gaberšček). Cemuvse pa poleg tega kuri še „manjši kres", zvemo malo pozneje. Čez ta ogenj skačejo dečki [nekod tudi deklice], pa ne več iz prvotnega, ne- znanega jim uzroka, ampak le iz „sebičnih namenov". 4) Kedar se pa zažge „glavni kres", tedaj pojo in vriščejo, da se razlega daleč v temno noč. To dela tudi na Kobaridskem le mladina. (Isti s tem dodatkom, da traje zdaj tam „kresni čas" od sv. Ju- rija do sv. Ivana: 24. junija.) Benetski Slovenci, (ki spadajo zdaj na žalost pod laškega kralja), kurijo kres sicer še po starem: po gorah ali hribih, pa ne „tisti večer k svetemu Ivanu", ampak „tisti večer k sv. trem kraljem". Vendar ga več ne preskakujejo, niti ne plešejo okoli ognja ali pri ognju. Tako kresujejo vsaj blizu nove laške meje: v „Prosvidih", to je v Prosnidu (Prosenicco), pešcu kakih 6 ur od Kobarida. (Povedal 10./8. 1886 delavec Ant. Škur iz „Pro- svid" — po njegovo), čudno, da se je pri benetskih Slovencih ohranil uprav stari „zimski solnčni kres-' (samo 12 dni pozneje) namesto „letnega solnčnega kresa" drugih jim bratov! Bodi tu vtreseno, da se je „letnega kresa'1 postanek tol- mačil tudi z legendo, po kateri je bil sv. „Ivan krstnik", po- vedal Židom, da ga najdejo v puščavi tam, kder se vidi ogenj-, ko je bil pa Herod poslal biriče, naj ga ujemö, vidili so toliko ognjev, da niso vedeli, kam bi krenili; pa res niso našli svet- nika. — Toda „letni solnčni kres" ohranil si je solncni značaj tudi pri Slovencih. Prim. Huba'd pri Sum. 103. ') ,Vedavec' t. j. vedomec je uprav čarovnik, kakor je ,vešča' (srb. vještica) : čarovnica. Zato mislimo na drobno o njih govoriti v predelu ,.0 čarovnicah". Za zdaj prim. omenjeni spis Kocijančičev na str. 283 in Vuk. „rječn." 261 p. b. „jedogonja" (= vjedogonja, ondi 65). ') Tedaj „krstniki'" ali kresniki?). 3) Kakor brinje, tako ima tudi trnje bajevno moč, zlasti soper čarov- nice _ po nemški in po češki vraži (Grohm. 136; W. II. 417; Ččm. 1857, 64 in 1854, 533). Osedobi se menda trnje sežiga samo po „stari navadi':, ali zato, ker je po gozdih „nebodigatreba", ali ker ga je najmanj škoda in iz drugih uzrokov, ki ne spadajo med vraže. 4) To je: iz ohvalnosti, ker je 6ni deček, kateri je najvišje in naj- dalje preskočil, posebno ponosen na svojo spretnost. Zahman bi pa človek iskal osedobi kakega ,ognja' zvečer pred sv. Ivanom (krstnikom) po okolici Tržaški, kodar žive vrli ,slovenski okoličani', ki so Jcresovali poprej vsako leto; zadnja leta pa ne smejo več, zato ker bi po takih ,ognjih' utegnil na- stati — „ogenj". (Po ustn. por. s tem dodatkom, da pa nekatere ,slovenske buče', nečejo verjeti, da je to pravi uzrok tej modri prepovedi ). Prezanimljivo popisal je naš mnogozaslužni rojak. g. Matija Valjavec, kako kresujejo Hrvati [kdaj in kdaj med nami tako zvani hrvatski Slovenci = ,Kajkavci'] v Varaždinu in po njegovi okolici. Naj govori sam v lahko razumljivem hrvatsko književnem jeziku). „Prije Ivan-dana onu večer ljudi, osobito pastiri, sakupe suhe bori/vice (to je brinja) i trnja *) To sažgu, kad ^ozdrav- ljenje' 2) odzvoni. da liepo u visinu gori. Tamo dodje više ljudih, momci i djevojke, pak pjevaju Ivanjske pjesme. Njekoji donesu vučjih jabukah, te je osmude na ognju, a to zato, da, ako koj oboli, nakadi se s tom jabukom, pak ozdravi. Osobito je to za bo- lest „strahe". Kuči vračaiuci se uzme si vsak mužki komadič goručega drva i odnese na polje, ako je gdje blizu, te ga zabode u zemlju. 8) Djevojke pako uzmu nješto pepela te si odnesu k svo- jemu cvieču, jer ona, koja to učini, udati ce se te godine. 4) Pastir, koj drugi dan prvi tamo dodje i zakuri s onimi ,sgorenimi'v drvi, što su preostala, nece nikada kroz godinu marhu zapasti. Covjek, koji je Kresu prisutan, jak je i zdrav čitavu godinu. Njekoji do-, nesu habat, užgu ga, te ,goručim drvom1 tuče jedan drugoga po ,nogih'. Skacu preko ognja, koj je najbolje od njih skocio, postane kralj i kraljica, б) i tako se zoVe cielo ono Ijeto do drugoga Ivanj- dana. U Kres bacaju svakojake životinje: zmije, hrastave žabe, guštere 6), da bi zaznali,- kakva bit ce buduca godina, dobra ili — zlocesta. Sjede oko Kresa, djevojke skupa, junaci i starešine skupa; pjevaju djevojke i junaci, stari djedovi i babice pripoviedaju pri- povjedke. Kad vatra počme jako goreti, onda skacu svi uzpored preko ognja. Pjevaju i hitaju se do ponoči". („ Arkiv„ 1863; 255.) ') Prim na 104. in 105. str. 3. op. Tü je oboje skupaj : brinje in trnje. '') „Zdravo (ave) Marijo". 3) čemu? morda večne znajo. Ilič (166) veli, da nosijo nekod Slavonoi kresne ogorke („ugarice") domöv in hitajo nä njive, da ne bodev v setvi (usčvu") črvov in bolhačov („biihač" m.) gl. „zelski bolhač". Erj.' „Živ." S ; 176. Menda po tiskovni zmoti pripisuje to vražo Afan. III. 715 „Slovencem" namesto : „Slavoncem". 4) Na Kranjskem ob kočevski meji grabi svet rano na Ivanje tak pepel, misleč, da je dober za nekake „bolezni". (Ilič 166). 5) To je nekaj posebnega; te posebnosti nismo mogli do zdaj zaslediti med indoevropskimi običaji. Spomnimo se pa pastirskega kralja in kraljice še v predelu „o binkoštih". 6) Kuščarje (zelence). Hrvati po Istri kurijo kres na večer pred Ivanjem po stari navadi na hribih in gorah (v kakem kraju pa tudi na sredi trga). Dečki in deklice — soseb pastirji in pastirice — plešejo skupaj (nekod pojoč) okoli ognja „kolo"; a večji dečki tudi ska- čejo preko plamena ali pa preko žarjavice. (Po ustn, poročilih.) Jako zanimljivo je vč. gosp. J. Volčič v „Letop." 1878 III. 136 popisal „Kres v Istri" (blizu Pazna, kder nalagajo tudi samo trnje, kakor nekod po Kobaridskem, str. 107) in dodal i naslednjo prevažno bajeslovno pesmico (na pol krščansko, a na pol pogansko), ki se popeva pri kresu: „Gori, gori božji kres, Babin janjac Da nam bude tuka ples Okol' kresa skače, Bogu na Čast Babin janjac I svetomu Ivanu Priko kresa skoči, Na veliku slavu! Babin janjac Mi imamo tu plesati, Zimu nam odnosi, Babinomu janjcu Babin janjac Čast i hvalu dati. Leto nam donosi. „Baba = zima; babin janjac = spomlad." Pri besedi „kres" mislilo se je pa po naših mislih izprva na „solnčni kres" (Sonnenwende). Hrvati v Dalmaciji kurijo kres ob isti dobi po gorah in ob morju, paleč drva in slamo. Preskačejo ogenj sami nedorasli dečki. „Kateri dobro preskoči, (mi bode dolgo živel." Tako soseb okolo Zadra in po vseh otokih v ,Zadarskem' okraju. Na otoku Vis-u (Lissa) zakurijo pa na velikem trgu po več kresov, ki jih tudi preskakujejo po stari navadi. Okoli Zadra kresujejo pa ose- dobi tudi uže skoro pred vsakim večjim svetkom. (Po ustn. po- ročilih.) Tudi Hrvati v hrvatski in slavonski ,kraljevini' kresujejo ob isti dobi t. j. na večer pred Ivanjem, kakor mi. Na Hrvatskem postavljajo matere ,maloletno deco' pri kresu tik ognja, zato, da bi jih obcuvale vsake bolezni; odrasli dečaki preskakujejo pa ogenj vadljaje („um die Wette"). Stare: „Kroaten": ,.Völker Oester." X. 2; str. 124.*) V Slavoniji pleše ,mladež', da celo meščanske „deve" (vsaj 1. 1846 plesale so še okolo kresa „kolo"2) in prepevajo pesmi, tej slavnosti primerne; po ,kolu' (plesu) pa skačejo ,preko ognja' ') Na Hrvatskem kurijo kres („kries") ne samo zvečer pred „Ivanjim dnem", nego i pred „Vidovim", „Petrovim" in „Jurjevim". „Kries" pravijo pa na Hrvatskem zdaj uže vsakemu drugemu ognju, ki ga kurijo po gorah o kakem veselju n. p. o trgatvi („uz berbu") itd. Gl. Vuk. „rječn.' 303 p. b. „kri j es". Književnikom hrvatskim rabi ta beseda (pa brez repa „j") tudi uže za „umetni ogenj4 (Kunstfeuer, Freuerwerk). Prim I Filipovima „Novi rječnik" p. b „kries". 3j Glede Slovencev prim, 102 in 104 str. in to po dva in dva („momak i devojka") skupaj. (L. Ilic 1846, 156.) V Požeški okolici (= okoli Požege) mislijo, da kateri ,bolje i više1 skoči ,preko ognja', temu bode bolje rodila pšenica in drugo žito, a lan da mu bode viši in bolji.u (Isti 164.) Jako zanimljiva je uže priprava za kresovanje na Slavon- skem, a isto tako i zvršetek. Selške devojke nabirajo uže jeden dan pred Ivanjem v ,šumi' (hosti) raznih cvetic in pletö popevaje vence iž njih. Ž njimi se venčajo ne samo pri večerni (kresni) zabavi, nego i drugi dan odhajaje v cerkev. Spletajoč jih, pa ne smejo zabiti mladeničev. Na večer (pred kresom) podele devojke vence, a moški ukrešejo ogenj ter zapalijo suhe, na dimu posušene ,luči' t. j. trsäk ali pa lubja („Iučeve") ali „lilji" iz hrastovega ali pa smrekovega „ob- liška".1) Prišedši na odločeno mesto, zakurijo kres iz smrečja, orlove praproti („papradi", pteris aquilina) in druge suhljadi. Goreče trske in vence na njih pomečejo potem med „cičanjem 2) in pe- vanjem" v ogenj3) (okolo katerega začno zdaj plesati itd., kakor smo slišali malo poprej). Po končani ponočni zabavi zapalijo (moški) zopet nove trske ali ,lile' ter se vračajo vsi skupaj (s ,tamburaši' ali ,dudaši') domov. Kedar pridejo v selo, trske utrnejo (,potrnu') ter zataknejo ogorke („ostanke") za plot, vsak pri svoji hiši. „To biva proti ve- sti cam, koje se po narodnom mnčnju ovih ostanakah boje i u selo kroz ežlu godinu stupiti nesmiju" - piše oziroma pisal je 1. 1846 L. Ilic na 164. str. Žumberčani kresovali so za Valvasorja ne samo na Ivanjski večer, nego devet dni pred Ivanjem, in osem dni po Ivanju; vsak večer žgali smrečje, plesali okolo ognja, popevali, skakali ter igrali različne narodne igre. „Dečico, katera niso mogla preskakovati, pre- našale so skrbne matere preko ognja, zato da bi bila zdravejša" . . (Valvas. IV. 88; Ilic 166). A kako biva pri Žumberčanih sedaj o ,Ivan-danu'? Po- slušaj ! (V izvirnem jeziku:) „Mjesec danah (sie) prije ovoga svetka ,običavaju' se momci, djecaci i djevojke ,u oči' svakoga praz- nika i nedeljelje skupljati4) na kakovo uzvišeno mjesto izvan sela, te iduci tamo i noseči goruču škupu u ruci, koju tada ,kriesnicami' nazivlju, viču: „na kries"! Skupiv se svi tada, nanesu drva(h) i nalože „kries". Tu igraju Wo, pjevaju i pucaju uviek ') Oblišak, — ška,(m.); Latte (im Forstwesen). 2) „Cičati": quicken, schwirren, zirpen. 3) L. lliß 160. Bolje: „skupljaju se". Pis. do polnoči; a kada je več 12 ura(h), idu opet pjevajuči i puca- juči natrag k kuči. Nu kada več dodje taj praznik, slože se ta- kodjer u oči njega x) na to mjesto, te nalože opet kries, koga (sie) oni ,velikim kriesom' nazivlju; pa buduč, da je to kao posljedni kries, dodjn tamo i malo stariji ljudi, da tim uzmognu još u večem veselju poslednji kries godine dovršiti, kamo svi donesu sa sobom ne samo puške2) nego takodjer neki sviralu3), neki diple4) te igraju, pjevaju i plešu sve jedno kao na kakvom varoškom plesu skoro do bieloga dana" . .. („Arkiv." VII. 337). — Lahko, da se je po 1. 1863 izpremenilo kaj, a ne vse pri popisanem kre- sovanju Žumberskem.5) V Srbiji „u oči Ivanj-dana" (=„Ivanja dne") čobani °) i mla- dež na nekim mestima pale lilu1) i bacaju oko (okolo) torova7) u vis. Negde nalože vatru pa je preskočil" ... (M. Gj. Miličevič: „Glasn. srps. uc. dr." XXII. 105. Prim. tudi Vuk: „Život i obič." 67 in Vuk. rječn.: „Ivanj dan" na 215. in 216. strani, kder pa pogrešamo poslednjega" podatka. Vuk pravi ondi (glede ognja) z drugimi besedami nekoliko obširneje samo to, kako palijo srbski pastirji ob isti dobi rečeno „lilo" (lubje) — s tem dodatom: „po tom neke procjepove8) zadjenu u tor9) te izgore, a neke uzmu čo- bani i iznesti na kakvo brdo, gdje dodje i više čobana, te se igraju. Tako se pali lila i noči Petrova dne."10) Kres palijo in preskačejo srbski večji dečki in deklici („po- odrasli momci i djevojke") — brez znanega jim uzroka — tudi v Oseku • (Essek), v „dolnjem gradu" (mestu), kder žive Srbi s Hrvati vred. (Po ustn. por) Spomina vredni so tudi srbski „kresovi" (m. pl.). „Ovako se" — piše Vuk v „rječn." 301 — „u Srbiji zovu tri dana prije i tri poslije Ilijna dne (20. julija, po nov. kol. 1. avg.) i žene ovi- jeh dana ne če kosulja (srajc) da peru; jer kažu da bi se izkre- sale" (odrgnile). Prim. „Glasn. srps. XXII (1867); 105. - Nemška vraža veli, da se ne sme perilo prati ves veliki teden, to je pred veliko nočjo. II. W. 70 (84). ') To je: dan ali večer pred njim. 2) Ondaj (1. 1863), ko je prišel ta popis prvič na svetlo, bili so Žum- berčani še ,krajišnici' (graničari); zato je imel vsak svojo (vojaško) puško. 3) Svirala, e (f.) piska, piščal. 4) Diple, (f. plur ), meh brez „prdala". б) Primerjajoč ta popis Valvasorjevemu pogrešamo v njem sosebno preskakovanja in prenašanja male dece preko kresa. «) Pastirji (ovčarji). ') Lubje (tu ogoljena brezova ali pa črešnjeva skorija.) 8) Precepe (z gorečim lubjem). e) „Tor": ograja za rogato živino, Hürde, Schafhürde. ,0) To je: na večer pred „sv. Petrom in Pavlom" ali belokr.: pred „Petrovim", ki se praznuje tudi pri Srbih 29. junija, pa po starem koled. , (= 11. julija). Po srbski narodni veri je „Ivanj dan tako veliki sve- tac, da na njega sunce na nebu triput od straha stane." (Vuk rječn. 215. ali ,.Život i obič." 67; prim „Glasn. srps." 22; str. 104. Bolgari kurijo in preskakujejo se Srbi vred kres na večer 23. junija po starem koledarju v Sredcu (Sofiji), Varni, Ruščuku itd. (Po ustn. por.) Rusi pravijo, kar uže vemo, Kresu — Kupolo. Kakor so s časom poosebili ,koledo' ter izpremenili ta narodni praznik v boga po imenu ,Koljada' (prim. 1886; 70), tako seje pripetilo tudi ruskemu narodnemu prazniku ,kupalu'. Od tod slutvo-bog Ku- palo. — Pustimo tega slutvo-boga, (ki se je v krščanski dobi moral umakniti krščanskemu Kupalu: Ivanu Kupalu t. j. Janezu krstniku') na cedilu, a bavimo se rajši s prvotnim kupalam (kresom). Z večera pred Ivanim prazdnikom ali ,Ivanom-Kupalo(m)' zbirajo se po nekaterih krajih prosti ljudje obojega spola 2) in si spletajo vence za na glavo iz „jädomago zelija", t. j. vžitnega (jednega) zelišča ali korenja, prepašejo se potem z biljem (rastlinjem) s ,,černobylinko" (metliko) in z drugimi „dišečimi" travami: raznetijo ogenj; drugod postavljajo zeleno vejo navpik3) primejo se okolo nje, obračajo se okolo önega ognja, pojoč svoje pesmi, ki i i h prepletajo s ,Kupaloml; (r) potom „črez onyj ogonj preskakujut." (Afan. III. 714. Prim. ondi, kder se čita, da zažigajo Rusi še zdaj „kupaljskij koster" (kresno grmado) se živim ognjem, ki ga narejajo pošteni starci („početnye staryki") trenjem iz drva t. j. teroč na vso moč poleno ob poleno suhih drv.4) Kakor nekateri Slovenci, tako prerokujejo tudi Rusi preska- kalcem po ugodnem ali pa neugodnem skoku — srečo ali pa ne- nesrečo („bčdy"), in kateri se poprej ali pozneje oženi. (Afan III. 715. Po ruski vraži „pryganje čerez ogonj" (skakanje čez ogenj) izbavljaet ot nedugov" (manjih bolezni), „zlago (zlega) očarovanija" i „bezplodja". — Matere nalašč sežigajo na kresni grmadi „snja- tija s hvorych d o tej soročki" (bolehnih otročičev srajčice), zato da bi s tem perilom vred zgorele tudi bolezni. (Ondi.) <) „Ü Ruskih" — piše Snegirev IV. (1839) 18 — Kupalo soedinjaetsja s Kupaljniceju; prvoe prozvanie pridaetsja prostonarodnym suevčriem (pra- znoverjem) S Krestitelju, a drugoe S. Mučenicč Agripine, prazdnujemym pra- voslavnoju cerkoviju 23. i 24. čisl junja." *) Po Karamzinu sami mladeniči 1. 90. 3) Na Češkem v vaseh : Mostov, Kotigov itd zapikujejo dečaki visoko, ravno in jako smolnato jelo ali smreko na kakem griču, kder jo olepšajo deklice z venci in rdečimi traki. Potler napravijo okoli nje veliko grmado ter zažgo, čim se stemni, grmado z drevesom. („FestkaL" 1864. 308.) *) Tako so delali nekdaj tudi Germani. (D. Myth. 678.) V Rusiji (tudi v Litvi in na Češkem) gonijo živino po se- danji vraži zato, da ne bi obolela, pa tudi zato, da bi krave dajale več mleka. (Afan. III. 715.) Ruski kmetje („poseljane") kopljejo se zdaj na sv. Ivana- Kupala praznik v rekah zarad zdravja, t. j. zato da bi bili zdravi. Iz istega vzroka kopljejo pa tudi bolne konje. (Ondi 716.) Prim. 7. razst. dalje. Po ruski narodni veri ima kresne („kupaljske") noči rosa posebno oživljajoče t. j. krepčajočo, pa i zdravilno moč. Zato se umi- vajo s to roso — zlasti avstr. Malorusi (Rusini), da bi odgnali od sebe hude in male bolezni („zlie nemošči i nedugi"). (Ondi.1) Isti Malorusi (Rusini) zažigajo na večer pred sv. Iva- nom, velike grmade, plešejo okolo plamtečega ognja ter ga tudi še preskakujejo. — ,Deviške vence', ki jih obešajo dekliči uže po- prej na kako jelko ali brezo blizu vode, spuščajo po' vodi domačega potoka. Uzroka nam ni priobčil Szujski 44—45; a bode menda isti, kot pri Poljakih. Glej na 99. str. Maloruske (uskrajinske) deklice spuščajo pa same po vodi svoje vence, prilepivši jim zažgane voščene sveče, in po teh pla- vajočih vencih ugibljejo svojo bodočo usodo. (Afan. III. 715). Dru- gače tolmači to Hanuš „ß. K." 181. Na Ukrajini skačejo dekline tudi take, „kakor jih je Bog ustvaril", preko ognja v vodo in gledajo pri tem, da se dotaknejo ognja z nogami. (Szujski ondi). — Glavni in prvotni uzrok ta- kemu skakanju čez ogenj je isti, ki smo ga imeli v mislih uže poprej (na 105. str.). To skakanje v vodo pa ni nič drugega nego umi- vanje ali köpanje, ki je in je bilo v Busih del kresnega obreda; kajti stari cerkveni zakonik ruski ,Stoglav' poroča, da v jutro po Iva- novem hite moški in ženske z velikim krikom kakor besni k reki umivat se, — čemu, tega nam pa ,Stoglav' — žal! — ne pravi.2) To nam utegnejo razjasniti naslednje vrstice. Slavni Fr. Petrarcha poroča 1. 1330 o silni množici žensk, ki so se na kresni večer kopale, (nekatere opasane v reki s cvet- licami) v glasovitem „Kelmorajmu" (Köln am Rhein, to je v Ko- loniji ob Reni) ... Na njegovo vprašanje, zakaj se umivajo in kopajo, pravili so mu ljudje, da je to starodavna narodna šega, po kateri se očistijo (operejo) vsega leta grehi." (Prim. „B. Kal." str. 181). To je bil morda uzrok Upanju na ta večer tudi pri starih (poganskih) Rusih; zdaj se kopajo ruski kmetje o Kresu v rekah samo zarad telesnega zdravja. (V isti namen kopajo tudi bolne ') V Litvi zovejo večer pred 24. junijem celo rosni praznik (r. „prazd- nik rosy"). „Rusk. prost, prazd." IV. 37—38. Saharov 38—39, 101. 3) Prim. „Letop." 1878; 16. konje. (Alfan. III. 716.*) Začenja se kopanje uže oni dan pred Kresom, t. j. na „Agrafene-Kupalnice god". (Prim. ,B. Kal.' 194 pod napisom : „Agrifčna Kupalnica" 5. „července", julija, po nov. koled.). Po tem, da skačejo ukrajinske dekline še dan današnji preko ognja v vodo (v kopelj), sodimo, da je bilo pri starih Rusih na pameten način zjedinjeno oboje očiščevanje: ognjeno in vodeno. Jako mično je i to, kako so Malorusi s kresom (grmade zažiganjem na večer pred sv. Ivanom) zjedinili tudi utapljanje Ma- rene t. j. Moräne (,smrti'). Prim. Afan. III; 720—721. Tu samo toliko, da skačejo mladeniči in .device' čez kres na poseben način, po dva in dva (mladenič pa ,devica'), držeč v rokah Kupalovo podobo2); a ne skačejo v kopelj. Poljaki se nekod samo polivajo ali ,oblivajo' na sv. Ivana dan. (0. Kolb. „Lud,", XVI; 117 — brez uzroka). Čehoslovani (čehi, Moravci in Slovaki) kurijo kres še po mnogih krajih ob isti dobi kakor mi po gričih ali gorah: na Mčl- niku, Radgostu („Radhošt"), Tatri itd. itd., zažigajo pri kresu brezove metle3) ter mečejo potem goreče k višku. Tem metlam pravijo Čehi in Moravci „čarodčjnice", t. j. čarovnice. Dokaza dosti, da jih mečejo, (dasi mnogi ne vedo, zakaj) iz istega uzroka kakor Nemci, namreč: proti čarovnicam, na kresni večer po zraku letajočim. Nekateri l>ehoslovani mislijo, da letajo čarovnice ta večer ali to noč jako nizko, da jih je tedaj lahko zapaliti in kon- čati s takimi metlami. (Zarad Nemcev prim. W. II. 79). Ondi je sicer govorjenje o zloglasni noči: „Walpurgisnacht" (med 30. apri- lom in 1. majem ali sv. Filipom in Jakopom); pa treba vedeti, da kurijo i Čehi nekod kres, ter mečejo tucli goreče metle na viš) Prim. Han. „B. Kal." 178. Imenovati jih mislimo v predelu o ča- rovnicah. ») J. Lippert („Christenthum." itd. 1882 ; 649) misli, da je bil tudi Ivanjski kres [namreč v poznejši krščanski dobi] samo čarovniški strah, („Hexenscheucher"). Da se boje čarovnice ognja in gorečih luči, priča W. II. 90 (116) in 91. Prim. i naše besede, o drugi priliki izrečene, kako „je bil ubogi nevedni človek v vednem strahu, da ne bi (hudi duhi) in v kesneji dobi zle čarovnice naškodili njemu, njegovi živini in njegovemu imetku sploh." Letop. 1885; 175 in 176. 8) Vedomci pa ,šentjanževci' o božiču za Valvasorja (str. 107). 4) To je: „Če nam ne date vsega tega" [namreč: česar prosimo]. s) Samo v tej pesmi jemlje se med Belimi Kranjci v misel tak „krsnik" namesto „krsnice", ki mora (tobože) „polja varovati" to noč. na večer „pred Ivanjem" popevat in brat od hiše do hiše samo „na pare": „po štiri popevajo, po dve pa nosijo" ; sie!) Začenja se jim tudi pesem tako kakor „Rosavnička" ali 1. Metliška; na- hajajo se v njej i one besede: „Mi smo nocoj malo spale, — ker smo polje varovale."!) Zvečer vtikajo v razpoke „šolte rože (cvetice), ki rastejo iz mlečka",2) ter prerokujejo drugo jutro po njih tako, kakor v Metliki po „katarinčicah" ali „marjeticah". V ,selu' (vasi) postavljajo obeljeno ,hvojo' ali ,smreko' ter obešajo na-njo zastavo — sv. Ivanu na čast. (Posebnost, ki je nisem še na Slo- venskem zasledil o tej dobi.) „Kres kurijo tudi v Podstenah na ,hribu'. Preskakujejo ga (nevedoč čemu ali zakaj) mali in veliki dečaki baš ondaj, kedar jako gori. — Kurijo pa tam samo Ivanjski kres, dasi znajo tudi Duhovski (binkoštni), Vidovski in Petrovski kres.3) (Po ust, por. 28. oktobra 1886.) Štajarski Slovenci ovršavajo pa poleg Ivanjskega kresa tudi ,Jurjev' in velikonočni kresv („vuzemnice") ter pripisujejo vsakemu svojo posebno moč. Gl. „Črtice" na str. 75 in 76. „Jurjevski kres", ki smo ga imeli v mislih malo poprej ter sluje posebno pri mnogih Jugoslovanih, pride stoprav kesneje na vrsto v dotičnem predelu, — velikonočni pa uže v naslednjem. „Belokranjskim kresnicam" (pevkam) smemo primerjati žum- berske oziroma hrvatske „ladekarice", ki hodijo (hodile so vsaj še 1. 1863) na kresni ali Ivan-dan vjutro (pa tudi opoldne in na večer) pred hiše popevat („ladekat") ter prosit ,jajec', in to — kakor Metliške ali Rosavniške ,kresnice' — vselej po štiri. Na- mesto Rosavničkih dveh ponašavek spremlja jih pa jeden dečak (pastir), „koji svirajuč na sviralu (piščal) pred njimi košaru nosi". Ivanjske pesmi njihove („ladovanke") nimajo pa v sebi ničesar bajeslovnega — razun tega naslova in njihovega imena: „lade- karice", ki nas spominja slovansko-poganske boginje „Lade". (Prim. „Arkiv" VII. (1863); 337—337: gl. tudi „B. Kal." 172 zarad čeških in hrvatsko-slavonskih „ladaric".4) ') Pogrešamo tega uzroka v „kresirci" (pesmi: Adlešički; priobčil J. S. („Lj. Zvon" t. 1, str. 603.) 2) Tako moj svedok, ki jim ni znal imena. Utegne pa biti regrat, (le- ontodon taraxaeum' Löwenzahn) ali pa travniška kozja brada Wiesen-Bock- bart). Vsa ta ali ona rastlina ima namreč v sebi bel mleček in ,,rumene (žolte) cvete'- (Tušek: „Rasti." 2. izd. str. 108 in 109.) 3) „Jurjevskega kresa" ni ondi. „Petrovski kres" kurijo nekod tudi po Slovenskem — pa i po Slezviku. (K. I. Clement. „Schleswig, das ürheim der Angeln und Friesen". Altona 1867). 4) Hrvatska pesem začenja se ondi tako: Lepi Ivan trga rože — tebi Lado, sveti bože! „Slavonska pa: „Tri divojke žito želi, Lade mi, Lade moj !" (Tu se je boginja izprevrgla v boga.) V Vuk. „rječn." 1852; 320 p. b. „ladati" čitaš pa, da la- dajo „krščanske djevojke" okolo Karlovca (na Hrv.) o Jurjeoem. Opomba. Ko se je uže tiskal ta spis, priobčili so „Kvety" t. 1. (na str. 105. i. d.) E. V. Vyskoukal-a zanimljivo češko razpravo: „Lidove slav- nosti o sv. Jane Kftiteli." Velika noč (vüzem, letnice; Mko.) z veliko so- boto vred. (Veliki četrtek in veliki petek prideta kesneje na vrsto.) Med usodne dobe (čase) spnda tudi staropoganski vzpomladni praznik t. j. narodno praznovanje početka „vesni', kakor zovejo Rusi še zdaj vzpomlad, s-pomlad, mladletek ali vigred). Krščanska cerkev je namesto tega narodnega praznika postavila — veliko noč,1) ki ji pravijo mnogi Slovenci tudi: „uzem" (na Pivki), „vnzem" ali belo-kranjski: vezem {izr. .,vr,z7>m), a mnogi Hr- vati (poleg uskrsa) dosledno „vazam' 2); stsl. veliki) dbnb, viskrt- senije; velika noštb ; rus. „voskresenie" (svštloje voskresenje"); bolg. velik denj (v*skrhsenie); srb. vaskrs, voskrsenije, uskrs, ali uskr- senje, 5. velikonoc (velkonoc); p. wielkanoc; luž.-srb. jastry" (jatri ali jatši) iz „Ostern"; tako i polab.: jostraj (justroj ali jystroj). Vsa prava slovanska imena temu svetku so krščanska. Kakor je bila Germanom boginja spomladi (vzpomladi) Ostara3), tako je bila po mislih naših strokovnjakov4) starim Slovanom boginja spomladi ali pomlajenega leta: Vesna.5) Velika noč (krščanska) praznovala se je najprej kakor židov- ski velikonočni svetek „pašah" 14. oziroma 15. dan nizana meseca. (Prim. Letop. 1886; 76; 7. razst.). V drugem veku po Kr. začeli so pa zapadni Kristijani vstajenje Gospodovo praznovati v nedeljo. Zbog hudega spora, ki je nastal zato med njimi in vzhodnimi kristijani, dokončal je cerkveni shod Nicejski 1. 325, da treba •) Po J. Lippertu (Christenth. itd.' 365) začenjalo se je cerkveno novo leto uže izprva o veliki noči; po Hanušu („B. Kal" 121) prenesel je pa letni začetek ali novo leto na veliko noč menda papež Gelazij III. 1. 1118, a ino- cencij VIII. 1. 1484. '*) Kakor pravimo „pust" za „mesopust" (prim č. „masopust""), tako tudi vüzem (belokranjski vezem) za „meso-vzem1. Temu pritrjuje madi- „hus-vet" (=carnis sumtio). Gl. Miki. „Lex." 1862—1865 ; 95 p. b. „vazeti". Na veliko (velikonočno) nedeljo smemo namreč meso, ki smo ga po cerkveni zapovedi morali na „pustni torek" (o polnoči) „pustiti4, — zopet „vzeti" (jesti). Prim. tudi v „Letop." 1880; 200: vdzem, — zrna (v Brkinih in po istrsk. Bregu). 3) Po njej pravijo Nemci veliki noči še zdaj „Ostern". *) Hanuš: „B. Kol." 103, 120 itd; Krek 115' in 4152. 5) Ime „Vesna" ni pa v nikaki zvezi z besedo ,vezem' ali ,vüzem', nego sč sanskr. „vasanta", litv. in lotv. vasara: leto (aestas, Sommer), lat. ver iz „veser"): pomlad; koren: vas (us) splendere (svetiti, -se). Prim. Miki. ,Lex.' 61. Tedaj Vesna = Svetla. prihodnjič veliko noč praznovati prvo nedeljo po (prvem) spo- mladnem šcipu, a le böde ia šcip v nedeljo, naj se praznuje drugo nedeljo. Na ta način ne more biti velika noč v naši cerkvi nikdar pred 22. dnem marca in nikdar po 25. aprila meseca. Najsi je pa cerkev „spomladni praznik" namestila z veliko nočjo; pa vendar ni mogla do zdaj še povse zatreti onega (spomladnega) praznika, ki ga s pravimi poganskimi običaji praznujejo še dandanes različni krščanski narodi (slovanski m neslovanski), in to: nekoliko dni pred veliko nočjo, ali pa še več dni po veliki noči. Ob enem odnašajo ali 'izganjajo po stari oganski šegi nekod Morano (smrtno boginjo slovansko) ali smrt, abo ali zimo, (kot slamnato ali drugačno podobo . . . ) iz vasi, ter jo utapljajo, režejo („žagajo"), sežigajo itd , kot da se vesele, kakor so se veselili poganski predniki, da so se iznebili nesrečne smtii (zime), ali pa: „da je leto premoglo zimo. Na drobno in izvrstno je vse to popisal Fr. Hubad v svojem spisu: „Običaji slo- vanski" („Letop." 1878; 1-20). Predno se začnemo nadalje pomenati o vuzämskih vražah bodi povedano še to, da smo uvrstili veliko noč za Kresom (Ivanj- skim) zato, ker velika noč nameščuje zdaj poprejšnji ,spomladni svetek'; — spomlad (z jesenjo vred) treba pa prištevati poznejži razdelitvi leta, ki so ga stari Slovani iz prvine delili — kar uže vemo — samo na dvoje: zimo pa leto. Glej „Letop." 1886; 82. >) Koroški Slovenci (v Velikovcu in Pliberku) mahajo na večer pred veliko nočjo Z (gorečimi) plamenicami za hišami sem ter tja po stari navadi. Uzrok jim je neznan. (P. u. p. Zapisal tudi K. Pečnik). V Pokrčah in v obližju (na Koroškem) posečejo uže v postu smreko ali pa borovec (bor, pinus sylvestris, Waldföhre, Kiefer), odsečejo veje, potem oklestijo in ,načelijo' t. j. zabijo va-njo ,,čele" (zazgozde), da se bolje posuši. 2) Na veliko soboto neso jo pa na polje, zakurijo na kakem hribu, vtaknejo debeli, konec v ogenj da se prižge. Tako plamenico („bakljo") narede pri vsaki hiši vsaj po eno, če jih je pa več, tem večja čast hiši. Vse plame- nice nosijo potlej sami „neoženjeni moški" po njivah okrog, ter se vrnejo naposled zopet k ognju na hrib. (Stari ljudje „žebrajo" t. j. molijo ali pa pojo za njimi. Vrnivši se na ta kraj, zažgo tudi še pripravljeno „kopirnico" (kopico, grmado) suhljadi. (Po- šten kres). Tako vsaka vas na posebnem kraju. Oni, kateri no- >) Tako tudi stari Germani. Grim. „D. Myth." II. 4 izd. 629 veli: „Das alterthum scheint anfänglich nur zwei zeiten im jähr, dann aber drei, end- lich vier unterschieden zu haben. 2) Samö na drobnem koncu puščajo po 2 čevlja ,gladko1, zato da se ondi lahko drži z obema rokama. sijo plamenice, pa pravijo, da iščejo Kristusa („Krišh>ša"). Poved, g. 0. Repič. štaj. Slovenci kurijo pa še po mnogih krajih kres (,krese') na veliko noč zjutraj pred zoro.2) Ta kres zovejo „vuzemnice" (kar smo uže priobčili na str. 122.), in pravijo : „Do koder ovi dim, do taj ni kuge; pa tudi mraz tam ,hajdine' (ajde) ne pogubi. Stre- ljanja in ukanja ni ne konca ne kraja." („Črtice" 254; prim. tudi ondi 253 ; 7. vr. od zd.3) Tudi Nemci (posebno severni) kurijo še zmerom „vuzemnice" ali velikonočni kres („Osterfeuer") na večer pred veliko nočjo, nekod pa tudi naslednje tri večere po hribih in gorah. Ta kres je Ivanjskemu kresu ves podoben. Ukrešejo ga ter kurijo največ po gorah in po hribih. Za kurjavo rabijo slamo, metle in drva posebno pa trnje, in to: „Bocks"- ali „Kreuzdorn" = gemeiner Wegdorn, ki se zove po Tušk. „Rastlinstvu ' 2. izd. 61: kozja črešnja, rhamnus cathartica). Dečki hodijo poprej drv in metel pobirat po vasi, zažigajo jih o „Zdravi Mariji" ter korakajo potem v dolgi vrsti preko hribov in gor. (W. II; 67; prim. tudi Grim. „D. Myth." I.4 35 in 511). Ali pa zažgo na kakem kolu (drogu) obilo slame, rekši: „Do koder seže ta dim, do tam ne more huda ura naškoditi pridelkom na polju." Nekod tekajo dečki z gorečo slamo po polju, zato da bi bilo rodovitno. M. Busch (50) misli, da rabi Nemcem za ta kres iste vrste trnje tudi zato, ker se šteje (pri njih) med ,bajevno ali čarovno drevje'. Gl. tudi na 107. str., 3. op. Primerjaje navedene nemške vraže slovenskim, vidimo, kako podobne so si po bistvu med sabo, in kako kresnim vražam, — zakaj, to zvemo malo pozneje. Staro navado, da se je o spomladnem prazniku kres kresal (ogenj obnavljal), ter se še kreše in obnavlja (s kresilom in kre- menom ali kresilnim kamenom), ohranila je tudi cerkev, ker se ukresan nov ogenj vsako veliko soboto jutro zakuri in potlej posvečuje pri cerkvi („novus ignis de lapide excussus." W. II. 68, §. 81.4) Tako tudi po slovenskih deželah. ') Razun tega kurijo Pokrčani in njih sosedje še posebej (navadni) kres na večer pred 24. junijem, pa ne skačejo čez ogenj; ampak le pojejo okoli njega, in to sami dečaki („fantje'1). Povedal isti 1. 1882. 2) Za Kozjak (pri Mariboru) potrdil g. Pipuš. s) Streljajo ta dan tudi po drugih krajih slovenskih, če tudi ne povsod od polnoči do šestih zjutraj, kakor v Lešah na Koroškem. (Zapisal K. Pečnik.) Pa i po neslovenskih deželah streljajo zarana in pozneje z ,mož- narji' kakor pri nas. (Prim. „Festkai" aus Böhm. 1864, 139); a zarad pr- votnega uzroka takemu ,ropotu' „Letop." 1885; 182. Novogrški mladeniči streljajo na Kreti po vstajenju (o polnoči) s samokresi ne samo pred cerkvo, nego nekateri od prevelikega veselja — celo v cerkvi. („Illustr. Welt" 1886; str. 430.) 4) W. II. 69 (81) piše, da se je ta cerkveni vuzämski ogenj v 9. veku bil najprej počel na Nemškem in se menda od tam zaplodil dalje. Za mojih mladih nog so Metličani pošiljali (ter pošiljajo še dandanes na veliko soboto v jutro sine in ,hčeri' ali hlapce in dekle k cerkvi z ,lončič!ri', kožicami in črepi po posvečenega ognja, ki so ga ,hita!e' gospodinje potler doma na ogenj .v peč, po nekoliko teh „živih vogljenov" pa pošiljale v istem lončičku tudi kaki drugi dobri sosedi, teti itd., katera ni imela nikogar, da bi ga bila poslala po takega ognja. (Tako biva še dandanes. Zapis, brat Anton.) Kakor ondaj, tako prihaja še zdaj vsako veliko soboto jutro iz daljne vasi Lokvice cerkvenik z veliko (bu- kovo (surovo) gobo, ki jo zažge na posvečenem ognju, nese po- tlej zažgano domov in vrže pri vsaki hiši drobet v peč, a zato dobi po jajce ali dve od vsake hiše. Na Radovici nosi cerkvenik po vaseh tudi gobo in dobiva jajec zato. (Zapisal brat Anton.) V Drašiče nosi pa cerkvenik svečo, v Metliki na posvečenem ognju prižgano, v svetilki v domačo vas. Na tej sveči prižigajo si pri vsaki hiši „luči" in mečejo v peč, govoreč: „Bog te pre- križi i sv. Florijan ! Bog nas ,vari' časnega in večnega ognja na duši in na telesi!" (Zapisal isti.) Najnavadnejši je — tudi po drugih krajih slovenskih — prvi način; še nekod rabi pa 2. način: „z gobo". Ta način je v navadi celo v „beli Ljubljani", kder nosijo po- svečeni ogenj stari ,možakarji', pa tudi ,paglavci' z večine v „kre- silnih gobah", po hišah, S tem ognjem treba na veliko nedeljo podkuriti. (Zapis. g. Jos. Kušar.) Jednako ,na Dolenjskem', kder ga dečki po hišah nosijo in prodajajo (Zapis g. Papež). — Tako se tudi na Kozjaku (pri Mariboru) ogenj „z gobo" odnese domov in tam vrže na ognjišče, da se s tem blagoslovi domače ognjišče; posebno ,dobro' pa je, ako se dene na ogenj, pri katerem se baš kuha meso za veliko noč. (Zap. g. Pipuš). — Pri sv. Lenartu na Gorenjskem zakurijo s tem ognjem otroci in mladiči na zelniku, ter se izkušajo, pri kateri hiši bode prej ogenj. Zakuri se s tem ognjem tudi tisti dan: veliko soboto. (Zapis. g. Jos. Kržišnik.) A vse to se godi zdaj samo po stari navadi, brez znanega prvotnega uzroka, ki se zove „domačega ognja obnavljanje (ob- novitev) bodi si, da se obnavlja (obnovi) ogenj se živim ognjem (utrtim), ali pa z ukresanim; bodi si, da se obnavlja z ognjem (kakor koli iz posvečenega ognja) domov zanesenim in doma na novo upihanem, ali pa samo na stari ogenj vrženim. Kresilo s kremenom in gobo vred bilo je živega („božjega ali svetega") ognja namestilo; zato se je potlej težavno drgnenje polena ob poleno in desko ob desko opustilo. Vendar se drže tega ,starodavnega' načina, kar uže ve mo, Bolgari še dan- danes o božiču t. j. prvotnem novem letu. Od tega preselil se je ta običaj v isti ali pa v drugi podobi k poznejšemu novemu letu s prvotnim božičnim ,,kresom' vred. Prim. „Letop." 1885; 162(5. razst.); „Letop." 1886; 82 („Novo leto") in W. II. 64 (76), kder čitamo, da kresujejo „na severju" (Skandinavci) še zdaj o božiču. Gl. tudi M. Buseli, 28 (2. razst.) Tedaj ne moremo pritegniti Lippertu, ki trdi („Christenth." itd. 650), da se je zato, ker obnavljajo Mazurji (Poljaki) v vzhodni Pruski „domači ogenj" sedaj o Kresu, novo leto nekdaj njim in morda vsem Slovanom začenjalo ob isti (kresni) dobi. Mi smo še zmerom teh misli, da je našim poganskim prednikom (prvotno) novo ali „mlado leto" bivalo o božiču; ko se po srbski narodni veri solnce rodi („radja"), t. j. ko začenja dan rasti1), in ker zove večina naroda srbskega novo leto še zdaj „mali bo- žič11 2) Po naših mislih preselil se je pri Mazurjih prvotni (božični) običaj k letnemu (Ivanjskemu) kresu šele potem, ko je bil s časom nehal pri vseh Slovanih „božični kres" ter se brez dvojbe uže zdavna zabil onemu starodavnemu običaju pravi pomen. Tako ali malo drugače, pa ne več iz prvotnega uzroka, nego od- ganjajoč zle duhe in sovražne čarovnice od polja ali njiv, prazno- vali so naši predniki v poznejši dobi spomladni praznik a za njim velikonočnih svetkov začetek po stari narodni božični in kresni šegi t. j. grmade zažigajoč, pa tudi z gorečimi plamenicami po polji tekaje ali mahaje itd. Videli smo. da se godi to še dandanes; a svet ne pameti več pravega ali nikakega uzroka tem običajem oziroma vražam. Da se je sem pa tam uzrok izprevrgel po verskem uplivu, kaže nam priobčeni običaj koroških Slovencev, ki pravijo da iščejo na veliko soboto z onimi plamenicami po njivah itd. — Kristusa.3) Goriški Slovenci. Na Kobaridskem darujejo na veliko so- boto za (cerkveni) .posvečeni ogenj' polena razne hiše. Ogenj se zakuri pred cerkvijo, a mora se ukresati. Vsak dečak pa (ker to opravljajo sami dečaki) ,bistro' pazi, katero poleno je njegovo, in ko je ogenj posvečen, pograbi — če le more — za svoje poleno ter teče domov. S tem svetim ognjem' je treba upihati čisto na novo ogenj na domaČim ognjišču, ker potim bo hiša obvarovana nesrečnega ognja. Ta ogenj se zanese tudi v daljne vasi — s kresilno gobo. *) — Tak ogenj pa se lahko tudi izposojuje, t. j. ona gospodinja, katera ga je dobila, da po nekoliko svojega ognja drugim sosedam, ker tisti dan je ogenj ves posvečen z önimi po- svečenim (živimi) oglji. Nekatere ,svete tetnice' niti skuhati nečejo, če nimajo še svetega ognja'. (Zapis. g. A. Gabršček.) Štaj. Slovenci pravijo: „Ako na veliko soboto samo eden ogljen onega ognja, ki ga blagoslovijo pri cerkvi ali ,pod zvoni- ') „Leto p." 1885; 163. 2) „Letop." 1886; 82. 3) Ta velikonočni (velikosobotni necerkveni) kres ni znan ni kranjskim ni goriškim Slovencem. (Po ustnih in pismenih poročilih.) 4) Kakor pri Belih Kranjcih (str. 126.), pa tudi na Bavarskem. W. IX; 69 (81). kom', prineseš domov in vržeš v peč, ni se treba hiši bati ognja. (Prim. „črtice" 220). Kranjski Slovenci (v Motniku) imajo pa to vero, da se mora na veliko soboto s posvečenim ognjem peči kolač in kuhati ve- likonočne jedi. Če ogenj na večer ali po noči pred velike ^nedelje jutrom ugasne, — tam so zanikrne gospodinje, in jih bo doletela to leto katera nesreča. (Zapis. g. G. Križnik.) čehi pravijo velikonočnemu posvečenemu ognju: Judeža žgati („Jidaše päliti"1). „B. Kal." 117. Ta izrek nam kaže očito, da se je Čehom uže povse pocerkvenil ,velikonočni' kres', pa tudi to, da so čehi nekdaj res v posvečenem ognju sežigali Judeževo (slamnato) podobo, kakor jo sežigajo Nemci na Bavarskem in v Palatinatu (Pfalz) še dandanes. — Wutke (II., 68) misli, da je značila ta podoba iz prvine morda zimo („Winter", ki je Nemcom mošk. spola.) Željno zbira češko ljudstvo ogorke in oglje iz „sežganega ,Judeža' ter zatika oboje (mrtvo) pod streho, da ne bi treščila va- njo strela:2) („B. Kal." 117). Čehi devajo tega oglja tudi v hleve, zato da bi odvračalo od živine vsako bolezen. (Ondi po „Ččm". 1853, 483). Iz tega in onega (prednjega) uzroka zatikajo tudi Velikorusi oglje iz svojih popolnočnih vuzemnic (okolo cerkve kurjenih) samo za „strehe". (Afan. III. 699). Nekateri Nemci (Tirolci, Bavarci i. dr.) posipljejo s takim ogljem polje, zato da bi dobro rodilo in mu ne naškodil mrčes. (W. II. 68). Kranjsko-slovenske: Na veliko soboto v jutro, ko se pri nas posvečuje prvič tudi nova „krstna voda", raznašajo domači ljudje (župljani) prepuščene jim posvečene vode v raznih posodah domov, da krope po stari navadi sebe, sdbe, hleve itd. (Iz Metlike; zapis. brat. Anton). V Šiški (pri Ljubljani) je taka vera, da je ta voda pred smrtjo potrebna. Takrat poškrope okoli bolnika, misleč, da ne bo mogel hudobec imeti moči do duše bolknikove, in da se bode s tem odgnal. Rabi se tudi pri živini, ki se nova pripelje v hlev ter se poškropi s posvečeno vodo, da bi bila gospodarju v večjo ') Nekateri Čehonemci zovejo to: ,,das Judas-Verbrennen." Drngače razlaga to stvar J. Nover; a drugače mi. Čit. tudi naslednjo opazko! 2) Tako delajo iz istega uzroka i Čehonemci ob saks meji. („Festkal." 1866; 183 — 134). — Ob Beni zovejo Nemci ta cerkveni kres „Judasfetier" (Judežev ogenj). Tako poroča (v „D. illustr. Ztg." 1885/86; 190) dr. J. Nover, ki misli, da je ta ,rdeče-bradec', katerega sežigajo, uprav germanski ,grotnov- nik' in ,spomladno-solnčni bog' Donar.. . . Nam se pa dozdeva, da ta šega ni pogansko-germanska od nekdaj, — zato ne, ker sežigajo ,Judeža rdeče- bradca' tudi Novogrkl celö na Kretskem otoku (v Kandiji), in to na veliko nedeljo popoldne na pokopališču. (,,Illustr. Welt" 1885; str. 430.) korist. (Zapis. g. Peterlin). — S to vodo škropi se vsako novo kupljeno živinče ter hlevi pred božičem, novim Idom in pred sv. 3 kraljev dnem, tako tudi vse hišne sobe in na polju. (Novo- meška okolica. Zapis. g. Papež). Štajerski Slovenci škrope s to vodo polje- in vsa poslopja. (Na Kozjaku. Zapis. g. Pipuš). Gl. „Lj. Zvon" t. 1. str. 465. Tako pokrope tudi Poljaki po vseh kotih (Linde). Stari Čehi so zlasti z velikosobotno posvečeno vodo kro- pili zarad zlih duhov. (Štitn^; prim. Han. „B. Kal." 117.1) Slovenske: Ko na veliko soboto pri maši („gloriji") zvo- nove ,odvežejo' tedaj mora človek ročno predno odzvoni, hiteti ,na tekočo vodo' umivat se, potlej se ga vse leto ne bo prijela kuga. Motnik na Kranjskem (Gorenjskem). Zapis. g. G. Križnik. — Tudi v Kropi smo se za mojih mladih dni o glorije zvonenju umivali v potoku-, zakaj to mi pa ni več znano." (Zapisal g. R. Poznik). Po vsem Goriškem je pri Slovencih ta vera: „Kedar slišiš na veliko soboto prvič zvoniti, umij se hitro, ker s tem umiješ grehe." Umivajo se pa tudi na veliki četrtek in veliko so- boto celo v cerkvi, ko zvoni „glorijo", da bo koža lepa, posebno da se je ne primejo tiste neprijetne ,pik'ce" (pege). (Zapisal g. A. Gabršček). Obe te veri nahajamo na „veliko soboto" tudi nekod na češkem (med Cehi in med Nemci), samo da se ondod ne umivajo niti doma, niti v cerkvi, nego tekajo — zlasti ženske na tekoče vode. „Reinsb.-D." 1864, 134; Grohm 46 (295). Štaj .-slovenska: „Kedar čuješ to soboto prvikrat zvoniti, omij si obraz, ker potem ne dobiš mrzlice(„Črtice" 220.) Koroško-slovenska : „Kedar sliši človek na veliko soboto, potem ko ,zvonove odvežejo', prvokrat zvoniti, mora se valjati; potlej ga celo leto „črevo (trebuh) ne boli." (Zap. v Lešah K. Pečnik). Moravski Vlahi tekajo na veliko soboto, kedar se „razvežejo zvonovi" na vrte; dokler zvoni „glorijo", potresajo drevje zato, da bi obrodilo. („Osveta" 1880. I. str. 457). Prim. božični običaj pri Mor. Vlahih v „Letop." 1885; 1802) Poleg iste vraže, v isti namen, je tudi na Češkem (med čehi in Čehonemci) še ta, da zvezujejo ob dni dobi vse hišne ključe ter zvone ž njimi po vrtu, misleč: „dokler se sliši ta glas dotlej obrodi drevje." (Ččm. 1853; 494; „Reinsp.-D." 134—135). ') Tudi nemški kmetje prisvajajo nekod „velikonočni'' krstni vodi, (ki se posvečuje ondod na vSliko noč), pri človečjih in živinskih boleznih po- sebno moč. („Freya" 1886; str. 466.) J) Čehonemci (v Češkem lesu, Böhmerwald) obvezujejo pa na veliko- nočni ponedeljek vse sadno drevje s povresli, zato da bi bolj rodilo, in zovejo to tako, kakor pri čestitanju (vezanju) za god, „drossle". (J. Rank „Aus d. Böhmerw." Leipzig. 1843, 175). Nekod pa žvenkečejo češke gospodinje, (čim na veliko so- boto prvič zazvoni) z vsemi hišnimi ključi zato, da bi pregnale iz hiše ... .vse miši, ki se ustrašijo tega žvenketanja neki res tako, da pobegnejo brzo potem iz hiše. Grohm. str. 62 (645). Koroški Slovenci (v Pokrčah delajo na veliko soboto iz posvečenega ,oljkinega' perja in takih šibic „križčeke" ki jih no- sijo na njive, zapiknejo na vsak ogel po jeden tak križček ter polijo s posvečeno vodo, da varujejo njiv vsake nezgode. (Povedal g. O. Repič.) Po Slovenskem nosijo dekline (dekleta, dekliči) na veliko soboto popoldne, — nekod pa tudi stoprav drugi dan vjutro k blagoslovu („žegnu") v cerkev polne jerbase različnih jest.vin, med katerimi se ne smejo pogrešati ni jajca (oziroma ,,pirhi", „pisanice" ali štaj. si. pisanke1'), ni hrenl); najimenitnejši je pa kolač, med Belimi Kranjci in štaj. Slovenci ... res tolik kakor kolo.2) Ktera pride iz cerkve z blagoslovom („procanjo" ali jerba- som") prva domov, ona se bo prva ,mozila1 (tu = omožila); v Metliki;3) — tudi v Podbrežjah na Gorenjskem, (zap. g. Andr. Pra- protnik); v Trebnem na Dolenjskem, (zap. g. Papež) in na Koz- jaku pri Mariboru. (Zap. g. Pipuš). Ista vera je i med drugimi štaj. Slovenci, izmed katerih se oni, kateri imajo konje, tudi vozijo k blagoslovu, ter pravijo (pri Konjicah): „ Ktero defcle pride poprej domov,1) in gre hitro po vode, tisto se poprej omoži. (Poved. g. R. Pukl s tem dodatkom, da strelijo, kedar pridejo domov.) Drugod ne zahtevajo, da bi moralo dekle tudi še hitro po vode. Prim. „Črtice" 250. Tudi na Goriškem (v vaseh blizu Tolmina hite dekleta na veliko soboto, kolikor jim je mogoče, z blagoslovom („žegnico") domov; tista, katera prva pride, omoži se še tisto leto." (Zap. g. A. Gabršček.) Slovaki: „Katera ženska pride z velikonočnim blagoslovom iz cerkve prva domov, tista bode potlej tudi prva pri žetvi. (Sv. Juraj, Burg St. Georg na Ogrskem. Po u. p.). Prim. „Črtice" 254: (Sv. Jurij na Ščavnici.) Koroški Slovenci, ki nosijo za veliko noč v soboto k bla- goslovu v cerkev tudi polne jerbase jestvin, pravijo: nKdor naj- poprej domöv pride tisti bo prvi pri delu." (Zapis, v Lešah K. Pečnik). 1) To velja glede jajec ali pirhov in hrena tudi za osredje slovensko: belo Ljubljano. (Zapis. g. Jos. Kušar.) 2) Kaj značijo jajca, hren, kolač, ... o tem malo pozneje. 8) Okoličani Metliški pravijo : „Ktero dekle pride z blagoslovom prvo domov, pri tisti hiši bo prvi ječmen zrel. (Zap. brat Anton); — v Motniku (na Gorenjskem) pa . . .: „pri tisti hiši bodo poprej opleli(Zapisal g. G Križnik). 4) „Bodi si pešice ali pa v vozu." (R. P.) [S to vero strinja se tudi kočevska, ki veli: „Katera (ženska) pride z blagoslovom iz cerkve prva domöv, ona bode tudi vse leto •prva pri delu." Gotnica, Götenitz; po Koslerju Gotenica, Göttenitz." P.u.p.] Pri Poljakih (na Krakovskem) hodi duhovnik na veliko soboto zvečer ali pa veliko nedeljo zjutraj v vsako hišo po- sebe posvečevat velikonočnih zalog („zapasöw") t. j. obilo jestvin; skrbna gospodinja pa verno pazi, da dobijo vse gnjati, klobase, vse pecivo itd. po kapljo posvečene vode; kajti tajim jemlje vsako škod- ljivost. (O. Kolb. „Lud" V. 281.) V Lužicah tekajo deklice na vuzämsko nedeljo vjutro zarana po vode na potoke ter se umivajo ž njo, zato da bodo lepe in zdrave, — tudi po krajih, kateri so uže ponemčeni. Tako je poročal 1. 1843. Ad. Kuhn („Märk. Sagen", 311), a po njem 1. 1860. J. Hanuš v „B. Kal." 124; „Buch f. Alle" (Stuttg. 1885. str. 415) pa naglasa, da se nahaja ta šega zlasti po takih krajih^ koder je še kaj ,.slovanskega življa" med (nemškim) ljudstvom. Zajemati pa mora človek te vode — nekod pred solncem — molčeč; kajti ako le besedico izpregovori (ali če ga kdo pri zaje- manju ogovori), voda pri tej besedi vso moč izgubi; isto tako, čim petelini prvič zapojd. — Velikonočna voda ima tedaj čarovno ali čudotvorno moč, kakor božična ali 3-kraljers/ca, v kateri se nekod Hrvati in Srbi kopljejo pred solncem („Letop." 1885; 164). Res se kopljejo v velikonočni vodi (pred solncem) tudi mnogi Nemci, zato da bodo zdravi vse leto. (V Turingiji jo tudi pijd.) — Tudi konje kopljejo v njej Nemci po različnih krajih (s Čeho- nemci vred) pred solncem ali uže o polnoči, zato da se bodo po tlej konji dobro redili vse leto, ali pa zato, da jih ne bodo po letu nadlegovale muhe in drugi mrčesi. V Braniboru konje s tako vodo perejo, zato da bodo jaki (močni). V Turingiji jih tudi napajajo ž njo, zato da se jih ne prime nikaka bolezen, čehonemške dekle polivajo pa ž njo krave, zato da bodo dojile obilo. Prim. tudi; W. II. 69 in 70, (§. 82); dalje „Reinsb.-D Festkal." 1864, 138 in 139; Busch 49. Na Češkem tekajo nekod deklice na veliko noč pred soln- cem na tekočo vodo umivat se zato, da bi bile vse leto živahne („čerstva") („Kvety) 1846., 511; „Ččm. 1853; 494). Po drugih Čeških krajih je povse taka šega na veliki petek, samo da se pridružujejo deklicam tudi deca in odrasli ljudje, zato da bodo vsi skupaj močni in zdravi. („Svetozor" 1886; str. 318.)J) Angleške deklice hodijo pa na veliko noč pred solncem z dvema vrčema po čiste vode, da bi jo dale blagosloviti,2) Z jed- ') Čehonemci se umivajo s tako zajeto vodo zato, da ne bodo srabljivi (garjevi) Grohm. 46 (248). 2) To je: s cerkvenim blagoslovom pojačati. (Krščanski vpliv). J. N 9* nim vrčem jo zajemajo navzgor (proti strugi), z jednim pa na- vzdol (,,niz vodo"). Pri tem ne smejo izpregovoriti ni besedice, niti odhajaje ozirati se. (Ondi.) V Češkem kraljestvu mislijo nekateri, da opšre veliko- söbotna kopelj celo grehe. („Reinsp.-D." 1864; 134.) Znana božična vraža, da se voda izpreminja v vino. („Le- topis" 1885; 172), izprevrgla se je Mazurjem (v vzhodni Pruski) in^Vestfalcem v velikonočno, t. j. premaknila se od božiča do velike noči. (W. II. str. 70). Med Slovenci nismo mogli do zdaj zaslediti uprav takih „velikonočnih vraž." Pogrešamo na Slovenskem tudi te narodne vere: da poskoči solnce na veliko nedeljo (velikonočno ali vuzämsko nedeljo) zjutraj po trikrat od samega veselja — kakoršna vera je še na Ruskem, češkem (med Čehi in Čehonemci), tudi na Nemškem (zlasti po severnih, pa i po drugih krajih), tako da hodijo pri- prosti ljudje pred solncem na hribe, da bi videli to čudo. (Afa- nasjev III., 70; „Reinsb.-D." 1864, 138; W. II. 69. *) Vredno je spomina, da se po mnogih čeških vaseh umivajo -poprej v vodnja- kih in potokih. (Pri Čehonemcih ni te šege „Reinsb.-D." ondi). Kakor o božiča, tako poskakuje ali pleše pa solnce vzha- jajoč tudi o vuzmu v različnih krajih na Švabskem, Vestfalskem in Hesovskem; tudi ondod hodi svet na kako goro gledat tega čudeža." (Busch, 48.) Tedaj zopet selitev od prvotnega (božičnega) novega leta — k poznejšemu (velikonočnemu). Francozom pleše solnce, kakor smo slišali samo še „o Kresu" (Ivanjskem) — brez dvojbe tudi od samega veselja (kajti od ža- losti se ne pleše), — dočim Srbom ob isti dobi solnce na nebu tripot od „straha stane11 (obstoji). Prim. na str. 112. Štaj. Slovenci (gospodarji) hodijo na veliko nedeljo z Rožičkega vrha z družino vred pred solncem samo na ,trato' in molijo, obrneni ,proti izhodu'. Pri sv. Jurju (v Slov. goricah) mo- rajo klečati na golih kolenih. Kdor to stori, tega se mrzlica ne prime, („črtice" 253 zdolaj). Da izhaja ta šega iz poganskih časov, in da je bila iz pr- vine božična, svedoči nam tudi papež Leon I. Veliki, žalujoč v svojem božičnem govoru („Serm. VIII. in Natal. Dom.") zarad onih kristijanov, kateri so se obračali proti solncu ter mu se pri- ') Nekod si pa Nemci olajšujejo ta posel, gledeč na dvoru v vehtro (banjo), v kateri se vidi ,natanko', kako skače v vzhajajočem solncu .... „velikonočno jagnje"; — ali pa gledajo skozi črno svileno ruto v solnce. (W. II. 69). — Angleži gledajo v ta namen v kakšen studenec (M. Busch, 48). Najsi radovedni verniki ne vidijo v solncu „velikonočnega jagnjeta", mi pa vidimo tu močni krščanski vpliv, ki je izpodrinil „Babinega janjca'', ,koji je zimo odnašal, a leto prinašal'. (Prim. na str. 109). klanjali, predno so šli v cerkev, ali pa stoječ na kakem hribu. Ponavlja se ta šega (s poznejšim dodatkom glede mrzlice), pa — 0 vuzmu, iz znanega nam uže uzroka. Na Krasu se „starši ljudje" na veliko noč umivajo ,z vodo tistih jajec', ki imajo biti blagoslovljena, in to na tešče, da bode koža zdrava, lepa in gladka — posebno brez lišaja; četudi se mo- rajo, ker je tam malo vode, umivati vsi z isto vodo. (Zapis. g. A. Gabršček). Pri Goriških Slovencih (na Kobaridskem) moraš na veliko noč1) in še drugi dan, (po nekod tudi še tretji dan) na tešče pokusiti „žegna" — po stari navadi. Pravijo, da je to ,potreba', a ne vedo, zakaj. — Daje se tudi živini, da se bolje redi, — le mački ne, ker otrese sv. Duha in blagoslov („žegen"). Zapisal isti.2) Prim. i „štaj.-slovensko", zlasti o mački v „Črticah" na 253. in 254. str. Štaj. Slovenci zavživajo nekod na vuzem osoljena jajca in hren [oboje blagoslovljeno] na tešče. („črtice" 253 — brez uzroka.3) Živini da pa gospodar črnega kruha in hrena, naj bi jo Bog bla- goslovil. (Ondi 254). Med Kranjsk. Slovenci se po nekih krajih izmed ,blagoslova' uživa tudi hren na tešče (vjutro po sv. maši), tako i jajce, pa nesoljeno, največ na ,režnje' po dolgem zrezano; vsak dobi po ,reženj'. (Rosavnice pri Metliki). — V Metliki se pa juha prej je in govedina, potem blagoslov. Tako i naLokovici; drugod po kmetih pa ,blagoslov' poprej. Uzroka ne znajo. (Zapis, brat Anton). Uže 1. 1885. (175) priobčili smo, da nekod po Dolenjskem dajo živini, kakor božičnega kruha, tako i velikonočnega zato, da se živina bolje redi"; — kokošim pa zato, „da rajše nes6a) toido- dajemo zdaj. (Prim. „Slov. Glasn." 1862; str. 367). Tako dajo 1 na Gorenjskem (vsaj v Kranju) o veliki noči blagoslovljenega kruha goveji živini. (Zapis. g. L. Zvab, ,brez uzroka'.) Na Krasu (v Dutovljah, pri Sežani) zdrobi se „vzdmno') ne- deljo" malo blagoslovljenega kruha in nekoliko blagoslovljene, olj- čevine ter dajo vsej živini." (Isti.) ') „Vuzem" tam ni znan. (A. G.) Ta beseda (ki se izrekuje nekod tudi: vözem in viizem), rabi zdaj samo panonskim (ogrskim) i:i onim Slovencem, kateri so njim ali pa Hrva- tom najbližji sosedi, t j. štaj. Slovencem in ,Belim Kranjcem', pa tudi Kra- ševcem. (Glej pri Murku in Cig, p. b.: „Ostern"). Prim. str. 123. Pis. г) Drugo priobčeno nam prazno vero o mački in psu prihranili smo z» predel: „Prazne vere o živalih." Pis. 3) „Vsa ta vera znana je tudi na Kozjaku (pri Mariboru); uzrok mi pa ni znan." (Zap. g. Pipuš). 4) „Vzämni, a, o" = belokr. „vuzämski" (izr. všzamski); štaj - in ogr.- slov. „vtizemski" (Murkoj; „vuzenski" (u = „Ü") piše Kuzmič. V Suhorju in Ajbpljnu (blizu Banjeloke na Kranjsk.) mažejo na vuzamsko nedeljo vjutro živini gobec z „lukom" (čebulo), zato da je ne pikajo kače;1) nekateri dajejo pa živini v ta namen tudi vuzamskega blagoslova (kolača), rekši, ker kačam blagoslov smrdi." (Po ustn. por. 1. 1882.) Poljski (na Krakovskem) dele zlamani velikonočni „placek"2) rodbenikom in prijateljem, ali pa spravijo skrbno do drugega leta, zato da bi se obcuvali vsake nesreče med letom. O Kolb. „Lud" V. 282. Najvažnejše jestvine so (za našo rabo) jajca pa kolač. Kolač meri (po svoji okrogli podobi) na solnce, ki so ga naši predniki častili pred krščanstvom, in to, zlasti o zimskem in o letnem solnčnem kresu, kar uže vemo.3) To misel podpkrep- Ijuje i to, da pečejo pri Srbih še dandanes kolače tudi še o bo- žiču („kad se sunce radja.") „Kad polažajnik4) u večer (na božič) polazi kuči, domačica mu metne oko (okolo) vrata o lepu povesmu kolač, umešen kao „kotur", itd. „Glasn. srps." XXII 126.6) V ,Dubrovniku' mesijo pa o božiču kolače ,,kao mjesec", (kakor mesec t. j. polomesec ali velik rožič), pravijo jim „luk", ter jih dajo poslom i. dr. (Vuk. ,.rječn" 335 p. b. „luk", ki se strinja z našo besedo: „lok", stsl. „laki:)": arcus, Bogen; iris, Regenbogen; prim. srb. hrv. „nebeški luk", Regenbogen.) Take na pol kolače, tudi prestam podobne. — oboji se zo- vejo „luk" — pečejo pa Srbi v Lastvi, t. j. v Kastel-Lastvi (Ca- stel-Lastua) blizu Črne gore v Pastrovičih o vuzmu („uskrsu"), a ne o božiču, vsakemu človeku v hiši po „lük", zapekajo — brez znanega jim uzroka — va-nje pirhov („crvenih jaja") ter jih poši- ljajo po stari navadi tudi iz hiše svojcem („žetima"6). Po ustn. poročilu s tem vred, da pečejo v Lastvi prave (okrogle) kolače samo za „krsno (krstno) ime." Prim. Vuk. „rječn" 306 p. b. „krsno ime" — „krsni kolači". Po krščanski razlagi znamenuje kolač . . trnovo krono, — a hren ,pomeni' čavle ali žeblje, s kterimi je bil ,Bog' na križ pribit. (Oboje slišal sam za mladih nog v Metliki v domači hiši in med kmeti okoličani). Znana je ta razlaga tudi v Ljubljani ') Tako tudi ,hrv. Slovenci' okoli Skrada in Dobre. (P. u. p.) 2) Opresnik, Fladen, Kuchen (fr. gäteau). ») Prim. Fr. Hub. pri Šum. 101. 4) ,Polaznik' itd. („Letop." 1885; 179, 4. in 5. razst. 5) „Kotur" = obroč (orbis, circulus), tedaj podoben tudi kolesu. Ondi (str. 122) čitaš pa tudi o drugačnih (neokroglih) božičnih „kolačih", ki so podobni volu s plugom, „košnici" t. j. čebelnemu panju, ovci, kokoši itd. (Prim. Fr. Hub. „Letop." 1880; 273. o „raznih pogačah".) 6) Tu velja to, kar veli Vuk „rječn," 208: „D (pri) nas je zet svoj porodici (vsi rodbini) od koje se ko oženio." (Zapis. g. Jos. Kušar s tem, da pravijo tam „Krišč" (=Krist) na- mesto: „Bog".) — Na Kozjaku (pri Maribora) pravijo pa, da hren z jajci vred .pomenja' žolč pri Kr. smrti." (Zap. g. Pipuš). Da uživajo v Turingiji hren na veliki petek (in to po 3 kose) to ne izpodbija naših misli, kajti 1. nekatere vraže se rade selijo, kar uže vemo, a pozneje zvemo, da velja to res tudi za vüiki petek (pa i za viliki četrtek, za veliko soboto in za vttilco noč med sabo ; 2. hoteli so pobožni, (a praznoverski) kristijani pojačati si to bajilo še bolj z blagoslovom cerkvenim, ki mu se prisvaja o tej presveti dobi še mnogo večja moč. Zato so drugod zauživali (ter zauživajo še zdaj) blagoslova ali „žegna" sploh, in to na tešče, kakor zdravila — zarad ugod- nejšega učinka. Na Češkem (vsaj v Pragi) dobivajo družina še osedobi na veliko nedeljo vjutro ob določeni uri samih, v cerkvi posvečenih jedi, ki jih uživajo tudi gospola. („Reinsb.-D." 1864.137). „Ni je pa" — veli , - velikonočnice (Ostermal) brez j.ajec",') — a pri Bolgarih na Ogrskem (v Banatu) je ni — brez jajec (pisanic) in „posvečenega hrena." („Geza Czirbusz" ; 379.2) Tako i Nemke po Avstriji (tudi še mnoge Dunajčanke po predmestjih) in po Ogrskem nosijo z drugimi jestvinami vred hrena3) k blagoslovu v cerkev, — pa brez znanega jim uzroka. (To. ustn. por.). Vredno je znati, da nosijo na Ogrskem (vsaj pri sv. Juraju, Burg St. Georg) o svoji veliki noči tudi . . Židi v svojo cerkev („sinagogo") hren (s ščavjem, t. j. zelenim perjem vred). Ker se pisanice (pisanke ali pirhi) niso rabili po starokr- ščanski šegi (Augusti; „Archaeol." II. 239), zato sodim tudi jaz, da izhaja iz poganske dobe ta slovenska oziroma slovanska (pa tudi germanska) šega, da se o vuzmu ali veliki noči jajca pišejo ali barvajo, zlasti — rdeče ali „rumeno", kakor so rekali stari Slo- venci, — in to „rumenemu solncu" na čast. (Prim. 3. op. na 93. strani). Beseda „pirh" (za „piruh" ali „pireh" t. j. pyrohb".3) ') Naši severni bratje: Čehoslovani z vsemi Rusi in Poljaki vred ne po- trebujejo ... za velikonočnico nikakega hrena; — soli (tudi vode) pošiljajo pa Čehoslovani zdaj z drugimi jestvinami vred posvečevat v cerkev (p. u p.) a stari Štitny ne jemlje še v misel ni soli, niti vode. Prim. „B, Kal." 123. s) To se strinja povse se štaj,-slovenskim običajem; kranjski Slovenci ne rabijo posvečene soli. Hrena (in pirhov) pošiljajo pa k blagoslovu tudi v beli Ljubljani. (Zap. g. Jos. Kušar). Na Dunaju tudi soli. 3) Prim. č. „pyretij': rudeti, roth (schamroth) werden; pyriti, roth (schamroth) machen: a Cehi pravijo pirhom: „kraslice"; ICii.ti: „Kraše- naja" jajca" t j. (rdeče pobarvana, kajti rus. je „krasno": 1. rdeče, 2. lepo ; Jftalofu.fi in Poljaki pravijo: „pisanki"; (,oni tudi: „krašanki'); Hrvati: „pisanice"; Srbi: „crvena"i „šarena jaja" t.j. rdeča in pisana jajca. Prim. Vuk „rječn" (55) p. b. „vaskrs". 4 I znači nekaj ,rudečega', (izr. ,rdečega'); beseda „pisanica" ali „pi- sanka znamenuje pa uprav „pisano jajce", t. j. različno pobarvano; kajti staroslovenska beseda „pisati" znači sama tudi to, kar „ži- vopisati", t. j. slikati (pingere, malen). Prim. Miki. lex : „pisati" (564) = „pešati (758). V Rihenberku se pravi „pirbati": jajca ru- deče barvati.*) To kaže, da so bili pirhi iz prvine res ,rudeči'. — V gorenji Soški dolini pravijo pa o sadju, kadar dobiva barvo, da „se uže piše" ; n. p. „črešnje se uže pišejo". 2) Jajce je starim narodom značilo rodovitnost in začetek novega žiljenja,3) tedaj bilo tudi posebno znamenje za spomla- danski praznik. — Kakor živalska gorkota oživi ali prebudi spo- četo, a rekel bi speče življenje v jajcu ter predere belo lupino nad njim, da izide na dan, — tako predere tudi spomladna solnčna gorkota belo zimske odejo nad ,mrtvo' (uprav pa samo spečo') zemljo ter jo zopet oživi — prebudi iz zimskega mrtvila ali spanja, da zopet obilo rodi. Zato je kazno, da so naši nekrščeni predniki oziroma stari Slovani — za spomladni praznik pirhe t. j. rudeča ali (po stärem) ,rumena' jajca pripravljali oživljajočemu „rumenemu solncu" na čast. Pa tudi žolti t. j. po novem: ru- meni pirhi („lisjaki"), ki so po naših mislih mlajši od onih, me- rili so na „rumeno solnce".4) Umetneje narejene (torej še mlajše) pisanice spominjale so pa človeka vrh tega tudi „pisane prirode" pisanih cvetic itd.) A tako zvano, vsem Slovencem znano „trc- ljanje" (streljanje, trčljanje, turčanje, turčljanje, turčkanje, štru- čanje ali „tilčanje"6) in sekanje (pisanic, pirhov6) pomenjalo je morda iz prvine, kako je solnce predrlo zemlji trdo skorjo — zimski sren. ') „Letop." 1880; 168. *) Ondi p. b. „pisati se." — Sedanje „pisanice" so pa res po sedanjem pomena „pisane" (buntfarbig ali „gestreift"). s) Stari Perzijani so zato (ker znači rodovitnost tudi „obilje"), jajca dajali na dar o novem letu. Menda iz istega (uže zabljenega) razloga ali nzroka darujejo nekateri Slovani o veliki noči (nekdanjem „cerkvenem növem letu") še dandanes deco — pa i mnogi odrasli darujejo se med sabo, ali po novem: menjajo pirhe (pisanice, pisanke) „v znamenje prijateljstva." — V letopisu kitajske dežele „King-Tsu" 1. 722 pred Kr. čita se, da so tudi stari Kitajci o spomladanskem enakonočju, pripravljaje se na novi (živi) ogenj" (tedaj o svojem novem letu), uže ondaj pošiljali prijateljem svojim pirhov na dar. („Ueber Land u. Meer" 1886/87; str. 1428). 4) Tudi po vseh nemških deželah nabajaš o vuzmu rudečih in rume- nih (žoltih) pirhov; kajti „roth u. gelb" — „Sonnenfarben." W. П. 69 (82). 5) Srbi pravijo „tuči" se (Vuk. rjčn. 55 p. b. „vaskrs") = nsl. „tolči" ali „tleči"; stsl. „tlčšti (pulsare); č. tlouci". Nemci: „kippen", Dunajčani pa: „pecken" (= picken); nekod so Nemci od Slovencev pobrali „turtschen" : turčati, (prim. pri Jan.-Kleinm. p. b. „štercljati'' izr. Streljati, belokr.); v Brnu (Brünn) pa od ondotnih Slovanov: „teltsehen" (č. tlouci = č. tukati). 6) V Planini sekajo dečki tudi pomoranče, ki jim pa pravijo „pirhi". (L. M. ,Krajnc' Arhiv II; 315). Navadna cerkvena razlaga je ta, da znači jajce Krista, kije od smrti vstal (iz groba). Na drobno: „lupina pomeni grob, be- ljak : ,rjuhe', v katerih je bil Kr. zavit, rumenjak Kristusa samega." (Zap. g. Schitnik, izr. Žitnik).—Beli Kranjci okoli Metlike velijo na kratko: „jajce pomeni alelujo". Tolmači se pa pirbov postanek še drugače. 61. Erdmann: „De ovo paschali", 1736; Volbeding. „Thesaurus" I, 260 i. d. (W. II. 69, §. 82. *) Druge velikonočne jedi pri nas — razun poprej razloženih — nimajo po naših mislih nikakega posebnega pomena; nego da nas spominjajo se svojim obiljem samo še obilnih pojedin, s katerimi so pogani „praznovali" svoje svetke ali praznike.9) Da so Slovenci po kranjski deželi pred 200 leti še obilneje praznovali nekdanje narodne praznike (zlasti pa božič, oziroma „tri božiče" in veliko noč), poroča nam slavni Valvasor ter jemlje v velikonočnem jedilnem redu v misel i narodni „kolač", ki so ga tudi o svatbah „metali" gostom. (Valv. VII. knj. 382 in 472 i. d. Prim. „Letop." 1377; 282 in 296). S kolikimi pojedinami so poganski Slovani praznovali svoje narodne svetke, smemo soditi tudi po sedanjih obilih, da preo- bilih pojedinah o veliki noči pri nekaterih drugih Slovanih, ki se spoznamo ž njimi skoro. Poprej naj pa vpletemo kako slo- vensko vražo ! Slovenci. Nekateri jajčne lupine ali lušcine sežigajo v peči (pri Ljubljani in po okolici Novomeški). (Zapis. g. Peterlin in g. Papež). Nekateri pa potresajo take lupine o veliki noči okrog hiš ali poslopja, „zato da ne morejo strupene živali", zlasti kače blizo ali preblizo. V Polju (Mariafeld) na Gorenjskem, v Laščah in Dobrepoljah na Dolenjskem.3) V isti namen trosijo nekateri štaj. Slovenci okoli hiše z jajcevimi lušcinami vred tudi hreni) in druge ostanke, („črtice" 153.) Na Kozjaku (pri Marib.) neso se jajčne Iuščine na pšenično setev, ali se pa dado ,kokošem' v obroč na okrožnik, da kokoši bolje nesö. Tisto se godi tudi z belokruš- nimi drobtinami, da pšenica bolje stori. (Zap. g. Pipuš.) Kosti (po- ') Najmanj nam pa ugaja nova razlaga Lippertova („Christenthum itd. 92): „Eine einfache Wirthschaft kann um diese Zeit ausser den Eiern nicht viel besonderes liefern, es muss also dieser Proviantgegenstand hoch in Ehren gehalten werden." itd. 2) Prim. v „Letop." 1879; 77 papeža Gregorija Velikega modri pouk (1. 591), kako treba ravnati s preverjenimi malikovavci, če so praznovali svoje praznike poprej s pojedinami. 3) V Zagorici ali v Zagoricah (pri Dobrepoljah) devajo pa pirhove lu- pine ,v okna1 (Uzrok jim neznan. Po ustn. por.) Nekateri Dolenjci potresajo blagoslovljene jajčne lupine po njivah, misleč, da prebeže potlej vse kače ž njih. („SI. Glasn." 1862 ; str. 367). 4) V Motniku potresajo v isti namen okoli poslopij same jajce lupine in hrenove ostržke. (Zapis. g. G. Križnik). svecenega mesa)^ vtikakjo ondi za streho, zato da strela ne udari v hišo. (Prim. „Črtice" 253 in malo dalje 1. opazko). Iz istega uzroka zatieejo kranjski Slovenci take kosti pod streho; (nekateri Dolenjci pod streho doma in v zidanicah, dane trešči vanje, ali pa zato, da jih devajo na ogenj ob hudi uri Slov. Glasn." 1862; str. 367). Goriški Slovenci (v Kanalu) vtikajo jih v isti namen celo od zunaj v hišno steno (P. u. p.). Beli Kranjci (v Metliki in po vaseh) devajo take kosti najprej pod streho, potem pa na ogenj; ,ožgane' stolčejo v prah ali (ker je mozga v kosti), v mazilo, in s tem mažejo, kogar kosti bolijo." (Zapisal brat Anton). „V Motniku jih podorjejo o setvi prosa, zakaj, nisem mogel zvedeti." (G. Križnik). Taka kost se pa na Svržakih (pri Metliki) ne sme rezati z nožem, drugače cvilijo svinje v svinjaku; ako bi kdo tako kost pre- vrtal, — prevrtal bi tisto kost i svinji. — „Blagoslova (drobtin) ne smeš dati živadi, ni „kosti" psu, ker bi bil greh." (Zapis, brat Anton.J) Iste vere je tudi ljudstvo okoli Ljubljane, da bi bilo namreč pregrešno kosti metati psom, ker so posvečene; zato se sežigajo z jajčnimi lupinami vred. (Zap. g. Petrlin.) Kdor pokusi „devet žegnov" iz „devetih hiš", bode posebno srečen. To posebno otroci delajo. (Livek pri Kobaridu in Vršno. Zapis. g. A. Gabršček). Nekod pa pravijo: Kdor devet pisank pokusi, je vedno srečen. (Sv. Jurij v Slov. goricah, „črtice" 254). Kdor na veliko noč bos hodi, tega kača pikne. (Rož na Kor. Zapis. K. Pečnik). Kdor pa pred veliko nočjo bos hodi, tega kača ne bode pičila. (Celjska okolica, „črtice" 254). Hrvatski Slovenci (okoli Skrada) devajo na veliko soboto k blagoslovu tudi „bršlina", a kedar se prinese domov, vtičejo ga po vejico nad vsaka vrata (hišna in pri hlevih) ter dajo tudi „blagu", vsakemu živinčetu po 2 do 3 „liste", zato da je blago bla- goslovljeno in srečno. (Po ustn. p.). Kranjsko-slovenska (dolenjska) vraža: „Če vrže kdo o ve- liki noči blagoslovljene jajčne lupine v žabjo lužo, ukroti žabe, d a se ne oglasi nobena več. To si pa malo kdo upa, ker tacemu ne dade odveze pri spovedi". („L. Podgoriški [Gorenjec]: „Glasn." 1862 str. 367). Ta domača vraža nam razjasnjuje staročeško veliko- nočno, ki jo je zapisal stari Štitny tako: „. . . kostmi beränka svaceneho čaruji žabam" (s kostmi posvečenega jagnjeta čarajo ža- bam). Prim. „B. Kal." 123. ') Tudi štaj. Slovenci (na Kozjaku) pravijo, da se take kosti ,ne smejo datu psu'; a glede drobtin sta si belo-kranjska in štajerska ,vera' — na- vskriž. (Prim. str. 137.; 5. razst.). Katera je prava? Tako se i ta štaj. slovenska : — „nekaj blagoslovljenega kruha na veliko noč zjutraj vržejo tudi v studenec" („Črtice" 254) — strinja do malega s češko (božično), razglašeno uže v „Le t op." 1885; 1771 z uzrokom vred, ki ga pogrešamo pri slovenski vraži, namreč, zato : da vodnjak (tu studenec) ne usahne to leto t. j. v poganskem ali pa staro-praznoverskem jeziku: da ne bodo mogli niti njemu naškoditi besi (zli dubi) ali pa čarovnice. Prim. ondi na str. 176. ter pomni, da češka vraža v ta namen ne potrebuje še cerkvenega blagoslova kruhu in soli. Pri Hrvatih (na Hrvatskem) mora na vuzamsko nedeljo, kedar jedo vuzamsko „posvečenje" (posvečene jedi), svinjar snesti jedno pisanico, zato da ne bodo svinje bolne. (Stare 121). — V Slavoniji spravljajo pa vuzämskega „posvečen ja" drobtine in kade ž njimi živino, zato da molzejo krave obilo, ter se odvrnejo od njih vse nezgode („nepogode"). Ilic 123. Rusi snedo o velikonočnih praznikih zlasti mnogo pirhov,1) ki jih posebno čislajo ter se ž njimi tudi darujejo,2) kder koli se srečajo, poljubivši in pozdravši se po „pravoslavni" (staroverski) velikonočni šegi.3) Celo ruski cesar in cesarica darujeta ruske velikaše s „pirhi" (rdečimi) in „belimi jajci", pa ne .. s kurjimi, nego s prekrasnimi in predragimi umetnimi, ki imajo namesto beljaka in rumenjaka v sebi različnih dragotin in zlatakov. („Freya" 1866; str, 456). Tudi slaščičarji ruski (kakor Dunajski) delajo umetne pirhe — za prodaj, pa to — niso . . . nikake vraže. Vraža je pa, da na Ruskem pri požaru nosijo velikonočno jajce okolo goreče hiše, da se ne bi ogenj razprostranil, ali pa tako jajce mečejo v ogenj (posebno po streli) upajoč, da ga pogasi jajce. Tudi se umivajo z ono vodo, v kateri so se kuhali pirhi, ker mi- slijo, da bodo potlej lepi, srečni in zdravi. (Prim. Afan. I. 538.) Poljaki praznujejo povsod — tudi v Galiciji — uprav veliko noč z velikimi pojedinami, tako da se (zlasti pri graščakih in drugih bogatinih) dolga miza šibi pod celimi kupi različnih belih hlebov, ogromnih „bab" (šarteljnov), „plackov," pisank, kuretine, svinjine, teletine, raznih klobas in še mnogo drugih izvrstnih jedil in slaščic, med katerimi vidiš tudi „posvečene soli". Prelepemu „velikonočnemu jagnjetu iz surovega masla" pridružila se je pa tudi jako nališpana in v slast pripravljena . . . „svinjska glava", ali pa (v Galiciji) pečen, s cveticami ovenčan prašiček. Oba nas spo- minjata nekdanje poganske šege, (a božične), ki smo jo imeli ') Ruske kmetice nosijo o veliki noči polne lonce jajec v cerkev k blagoslovu. („Svötozor" 1886; str. 316—318 s podobami „slovanskih pisanic (med katerimi pa pogrešamo belokranjskih i. dr.) 2) Prim. na 136. str. 3. op. s) Tudi na pirhe (rudeča jajca) pisevajo ta pozdrav: „ХРИСТОСт» ВОСКРЕСђ (čitaj: Hristos voskres) t. j. Kristus je (od smrti) vstal. uže v mislih, govoreč o .srbski in hrvatski „pecenici" itd. „Letop." 1886; 64. Od velike noči zjutraj po tri dni zapored vzprejemajo goste, ki hodijo od hiše do hiše k prijateljem in znancem, tudi-k celo neznanim ljudem, na take pojedine („s'wiecone"). Vse mrzle jedi so posvečene s premnogimi „pisankami" vred,1) ki jih „menjajo v znamenje prijateljstva." Gospodar in gospodinja zaužijeta na veliko noč uže zgodaj z otroci in rodbeniki nekoliko (rdečih) pirhov, selec si pri tem vsega dobra. Tako snesta po navadi tudi z gosti pri vsaki pojedini po jajce ter želita gostom, a gosti njima sreče itd. (P. u. p.2) Poljski kmeti (okoli Krakova) zakäpajo posvečenega mesa kosti v polje, zato da jim ne bi tega kvarili krti. (Kolb. „Ljud" V. 283). — Na veliko noč treba paziti, da kure ne zobljejo blagoslova („swieconego"); ni jim lučati njegovih drobtin ali okruškov („okruch"), drugače bodo ptte a jajec ne bodo imele — nesle („bo beda pialy, a jaj nie beda mialy—niosly"). Ondi, 282. Do malega tako in s takimi pojedinami po tri dni zapored praznujejo velikonoč v Galiciji in Bukovini tudi Rusini in Romani, da cel d Nemci (po Galiciji) udali so se uže tej slovanski šegi „s 3-dnevno pojedino". Rusini mečejo jajčje lupine v vodo ter prerokujejo po njih tako, kakor drugod po plavajočih vencih. „B. Kal." 123. Tudi pri Čehih se o veliki noči mnogo več sne nego pri nas, zlasti mnogo več pirhov, s katerimi darujejo i deco.8) Po mnogih čeških vaseh morajo dekliči po stari šegi s pirhi darovati dečake, — a žene svoje može s posebnimi kolači ali poviticami (ki jim pravijo „mazanci" ali pomazanci", „svitky" ali „nädi'vky"). Uže v soboto jutro (ko Judeža „palijo"), jedo še pred zajutrkom tudi tako zvane Judeže („Jidaše" ali „Jidašky") t. j. Judeževe testene podobe, z medom namazane. Prim, „B. Kal." 111. (Tudi na Mo- ravskem. P. u. p.) ') Bogatinom hodi duhovnik (naprošen) na dom posvečevat, ubožnejši ljudje nosijo pa polne jerbase pred cerkev, kder jih posvečuje duhovnik, zato ker v cerkvi ni prostora za toliko množico ljudi, ki prihajajo v tä namen ter čakajo blagoslova klečeč okoli cerkve. 21 Mnogi priprosti Novogrki (v Atenah), stavoverci, ki praznujejo vsta- jenje po starem o polnoči, začenjajo pirhe (v cerkev sabo prinesene) mahom po završetku zauživati na cesti; nekateri pa še v cerkvi. („Ueber Land und Meer" 1883, str. 498.) Praznoverskega uzroka ni težko uganiti, dasi ga ni priobčil navedeni list. 3"i Deca hodijo (tudi na Moravskem) po stari navadi prosit pirhov po hišah. Ljudje jih pa jako radi darujejo; da celo zamera bi bila, ako ne bi prišla deca po nje v kako ,prijateljsko' hišo. (Mikulov, Nikolsburg, na Mo- ravskem. Po ustn. por.) Da se deca vesele lepih rdečih jajec, to vem, da ni prvotni uzrok temu darovanju, Prim, na 136. str. 3. op. Najsi pa daje obedu nekod tudi „velikonočno jagnje" krščan- ski značaj, vendar nahajamo tudi še poganskega sleda pri njem. Velikonočnega jagnjeta ostanke in posvečenih jajec lupine zakop- ljejo po obedu pod drevje na vrtu, zato da bi obilo rodilo; — ne- koliko jih pa vržejo v vodnjak, zato da ne usdhne. Deklice de- vajo k jajčjim lupinam tudi velikonočnega kolača („mazanca") ter stresajo drevesa, govoreč: „Povfiz1) ty mi, hruško, Kde müj mily dnes je " ali pa: Povšz ty mnS, bez2) Kde müj mily dnes.'- („Festkal." 1864; 138). Po nekaterih krajih dajo Čehi kuretini („drubeži") in živini („dobytku") na veliko noč malo posvečenega ,vina' in kosec „ma- zanca" (jajčnika), po sedanji vraži zato, da bi bila hiši privržljiva in dajala obilo koristi. (Ččm. 1856; III. 67). Češki mladeniči in dekleta dirjajo („spechavaji") na ,veliko nedeljokar morejo, od „velike maše,", zato da bi bili vse leto živahni („čerstvi") in hitri („čiperni"). Cčm. 1855; 332. Moravsko-vlaška gospodinja speče na viliko soboto jagnje iz testa, a va-nj zapeče klobaso. V nedeljo se pri včliki maši jagnje blagoslovi („posvšti"), in pri obedu ga gospodar podeli vsem do- mačim. Kravajec („paniček") t. j. odrezek iž njega pa spravi; kajti ž njim se odpirajo zakladi pod zemljo. (Na drobno popisal F. Bartoš; „Osvčta" 1880. I; 456). Pri Slovakih pošiljajo k blagoslovu v cerkev na veliko- nočno nedeljo „rano" s „kolački" in „črnim" (prekajenim) mesom vred tudi olupljenih jajec in soli (brez hrena). Najprej jedo nekateri še na tešče sama posvečena jajca, s posvečeno soljo osoljena (po stari navadi). Posvečenega mesa kosti devajo v hlev, zato da ne morejo živini nahuditi carovnice. (Sv. Juraj. „Burg St. Georg", na Ogrskem. Po ustn. poročilu). Nemci pravijo, da leže pirhe ali „velikonočna jajca" — čujte čujte — zajec; zato mu pravijo: „velikonočni zajec" (Osterhase). Roditelji skrivajo (soseb uže na vüikx četrtek) ta „zajčja jajca" deci po vrtih in po sobah, da si jih deca iščejo, dokler jih ne najdejo. Učenjaki nemški razlagajo to „nemško vero" tako, da znači z jajcem vred rodovitnost i zajec, ki je bil v poganski dobi posvečen spomladni boginji grmanski „Östari." W. II; 69. Ponu- jajo nekateri starejši pisci Nemcem tudi Huldo, Holdo ali Harko s čredo zajcev za to opravilo; pa novi pisatelji nemški priljubili so si najbolj „Ostaro" in njenega jedinega zajca, ki leže in iz- •) Povedi (povej). 2j bezeg. leže po njihovih mislih vsako leto sam vsa velikonočna jajca vsem nemškim otrokom. (Po različnih tiskanih virih do 1. 1886.) Povedati mi je po pravici, da nisem mogel zajca, ki leže jajca, dozdaj zaslediti pri nijednem čisto slovanskem plemenu. Tudi Nemcem so ,velikonočna jajca' čudotvorna z lupinami in celo z vodo vred, v kateri so se kuhala. (W. II. 69). Posvečenih jajec luščine, napolnjene s posvečeno vodo, od- vračajo nevihto („Unwetter") od polja. („D. illustr. Ztg." Berlin 1885/86; str. 190.) Posvečenega velikonočnega kruha dajo živini tudi še nekateri Nemci po Dunajskih predmestjih in okoli Dunaj- skega mesta. Prim. božično: „Letop." 1885; 177. Ohranile so se pogansko-slovanske „pisanice", tudi pri Srbih- Lužičanih, kateri govore še slovanski in žive jako blizu Berolina v gojzdu ob „Sprovi" t. j. Sprevi (Spreewald) pri Mužakovu (Mu- skau) i. d. Vredno je znati, da pišejo njihove deklice (pa tudi de- čaki) pisanice, dasi jim se je ime s časom potujčilo pod silnim nemškim vplivom ter izvrglo na „jastrovne jajka" — vendar še dandanes po starem (povse drugače nego Nemci), in to malo da ne tako, kot naše „Bele Kranjice" okoli Metlike.1) Kako prerokuje slovensko ljudstvo po velikonočnem vremenu, nismo mogli zvedeti dozdaj; tega pogrešamo tudi v „črticah", češka „Pragnostyka sedlska" (kmetsko prerokovanje) J. 1704 veli: , ,Na velikou noc bude Ii mälo pršeti,') Ne mnoho pice pro sucho budem miti; Pak Ii ten den jasno miti bude, Maslo, vomastek lacino2) pfijde". Poljska: „Jak jest na šwieta ladnie Jepo), to jest cala wiosna (spomlad) ladna. (Pri Kolomeji. P. u. p.) Nemška: „Wenn es am ersten Feiertag regnet, wird das ganze Jahr das Land (dežela) nicht satt" (W. I.; 18); v II. izd., na 70. str. pa čitamo popravljeno tako: „Wenn es am ersten Ostertage regnet, so wird das ganze Jahr die Erde nicht satt", t. j. če na veliko noč deži, vse leto zemlja sita ni. Velikonočni ponedeljek (s torkom in tepežnim dnevom). Kakor Germani tako so praznovali mladoletni ali spomladni praznik tudi Slovani, ne samo s pojedinami, nego i z raznimi ve- ') Z raztopljenim voskom na surova jajca. Poglavitna barva v kateri jih potlej kuhajo Lužičanke, je rdeča, rabi jim pa tudi žolta, modra itd. Podroben popis z ličnimi (narisanimi) uzorci vred priobčila je „D. illustr. Ztg." 1884/86 П. zv., str. 179 in 171. 2) Češki: „malo pršeti" = nsl. „pršeti; kajti č. „pršeti" = nsl. dežiti." 8) Lacino (lacine) = cenö (,zlahko'). selicami; potem ko so se bili preverili (pokristijanili), posvečevali so, kakor kaže, prvi velikonočni praznik tako, da so začenjali svoje poprejšnje poganske ali narodne slavnosti praznovati stoprav na drugi velikonočni praznik t j. velikonočni ponedeljelf . Posebno imenitno se nam zdi pri Slovencih med Belimi Kranjci „kolo", ki ga .igrajo1 (plešejo) o sedobi do malega same (male) deklice v Metliki . . v zadnji dobi samo na vuzümski po- nedeljek1) ,popoldan', (če je pa grdo vreme, prvo nedeljo potem) zunaj mesta pod milim nebom na tako zvanem „pungrtu", (trav- niku blizu sv. Martina cerkvice), ter popevajo igraje (plešoč) na ves glas staro, do malega slovensko pesem.2) Dasi ta (sedanja) pesem z drugima slovenskima pesmama (po plesu pri igrah ,rešetca" imenovanih) nima ničesar bajeslov- nega ali praznoverskega v sebi3), ples „kolo" spominja nas pa vendar predkrščanskega plesanja okolo kresa — 'blagodelnemu (oživljajočemu) solncu na čast. Tega si ne misli zdaj, to se zna, — več živa duša. Dokler se je nekdaj pod večer dekliško ,kolo' vrtelo po ve- liki cesti celo v mesto nazaj preskakovali so se odrasli mladeniči po cesti, a drugi nosili takozvani „turn" ali zvonik4) s travnika tudi celo v mesto, a „kolo" se je igralo po mestu do „Zdrave Marije." 6) Sem spada tudi tako zvani „kurji boj" t. j. jakovanje dveh dečkov", ki sedita jašoč 6) vsak svojemu nosaču za vratom ter se ,kavsata' (borita) kakor kakšna kokota ali petelina.7) Kateri ka- terega zmore, oni dobi kot zmagovalec od gledalcev kakšen novec na dar. Pa i „kurji boj" je nehal uže pred kakimi 20 leti. ') Za mojih mladih let igrale so še „kolo" ,same (velike) dekliči' in mlade žene brez dece tudi na vuztimsko nedeljo „popoldan po večer- nicah". 2 Samo začetek je bolj hrvatski (čakavski) nego slovenski. Začenja se pa tako : „Igraj kolce, ne postavaj! Nišam došal kola igrat; Neg' sam došal divojk 'zbirat." itd. 3) Zato kanim vse tri, po bratovi ljubavi (1. 1887.) zapisane pesmi, razglasiti in razložiti p osebe. — Pis. 4) ,Zidan' ali sestavljen je bil ta „turn" iz samih odraslih mladeničev. Po 6, po 8 ustopilo se jih je v vrsto, njim na ramena vzdignili so toliko drugih, ki so stali na dolenjih po koncu, držeč se za roke. s) „Turn1 so lani še nosili, a letos (1887) ne več. Preskakujejo se zdaj samo še zunaj na plesišču. Ondi se zvrši zdaj tudi dekliško „kolo", ki gleda še zmerom, da zajame (dobi v sredino) na naglem ,gospode' gledalce, a ti se morajo potlej odkupiti vsak s kakim novcem . . . (Zapis, brat Anton). e) ,Kobaraški' (cavalleresco) rekel bi Bolčan Gl. „Letop." 1882/3, 207 in 348. ! ') Staroslovenski, pa tudi novoslovenski zval se je še za Trubarja sedanji belokr. ,kokot' tudi „kur"; od tod „kura" = kokoš (belokr. staj. slov. i. t. d.). Znamenito je, da se je ohranila močno taka šega tudi v Galiciji med Rusini, ki jo ovršavajo po obilnem obedu plešoč in pojoč stare poganske pesmi o Dedu („Did") in „Ladi" nekod na vuzamsko nedeljo, nekod pa vuzamski ponedeljek pred cerkvo ter ji pravijo „Hahulki", „Hahilki" ali „Hajlki". Tudi pri njih plešejo (ovenčane in s pisanimi traki opletene) deklice „kolo", a moški nosijo okoli cerkve visok stolp ali zvonik*), ter skušajo nekod tudi poskäkati v vrteče se „dekliško kolo". Nekateri se pa tudi jakujejo ali močujejo na različen način. („B. Kal." 128—129 in Szujski 41). Zmisli se Metliškega „kurjega boja". Tudi to je ostalo Rusinom iz poganske dobe: da se zabav- ljajo in pri tej zabavi i jakujejo na „grobju". Znano je, da so se kakor drugi poganski narodi, tako tudi Slovani o svojih mrtvaških svetkih („triznah") na grobju ne samo veselili, nego i gostili.2) Dokazal je pa Rakoviecki v svoji knjigi („Pravda ruskaja", ,Varš. 1820 — 22) i to, da so se pri „triznah" ali „triznih" opravljali tudi junaški obredi t. j. bojne igre.3) Tudi po več drugih slovenskih in neslovenskih krajih bivajo ali so poprej bivale na velikonočni ponedeljek popoldne) različne narodne veselice, ali igre, ki nas pa ne spominjajo tako „predkrščanske" dobe, kakor popisani slovensko-rusinski običaj. Za Kropo na Gorenjskem nam potrjuje to g. R. Poznik pišoč : „Velikonočni ponedeljek popoldne je za mojih mladih dni vsa Kropa, posebno pa mladina izletela za „dovjo (dolgo) njivo", kjer smo se igrali iger raznih vrst." A jaz sem med 1. 1844. in 1851. sam večkrat videl v beli Ljubljani, kako so Ljubljanski dečki zbrani v jami (pri sv. Krištofu tik pokopališča) istega dne popoldne metali vsako leto pomo- ranče proti njenem robu, da so se talikale v jamo, a paglovci so se rovali za-nje, — češ v spomin na Turke, ki so se bili „neki" priplazili „nekdaj" uprav na „velikonočni ponedeljek" pod zemljo do tam (!) — Toda take ali malo drugačne igre z jajci ali pirhi n. pr. pri Čehih,4) Srbih-Lužičanih6) in drugih narodih, (ki tali- kajo jajca ali pirhe ob isti dobi s kakega višjega kraja navzdol6), ') Tudi ta je kakor popisani Metliški „turn" ,zidan' ali sestavljen iz samih moških, a podoben ,piramidi', t. j. vrsta od vrste na višek ožja, tako da stoji na vrhuncu en sam mož. 2) Stsl. beseda „trizna" ali „trizno" (tudi „tryzna, -o") znači uprav „boj" (certamen) ali „jakovanje" (lucta, Ringkampf) . . . Prim. Miki. lex 1000 in Krek „Einl." 2. izd. („Lj. Zvon" 1887 ; str. 376). s) Ruski kmetje hodijo pa o veliki noči obedovat na grobje svojih po- kojnikov. Namesto prta prinese belega cvetja in potrosijo ž njim pojedine gomile. (Po „Petersb. illustr. Ztg." 1886. priobčil s podobo „Interessant. BI." Wien 1886, Nr. 19; str. 4 in 6). 4) „Festkal." 1864; 164. 5) „D. ill. Ztg." 1884/6 II, zv. str. 171. ") Načini in pogoji so različni, a ne spadajo sem. pričajo nam, da so se tako iz prva z jajci talikali tudi Liubljan- čani iz staršega, a pozabljenega uzroka. Da so se v Ljubljani s časom izpremenili „pirhi" ... v „pomoranče", to ni nič čudnega; saj nekod tudi uže sekajo potaoranče namesto pirhov (136; 6). Od- kar so pa v Ljubljani razprostrli v zadnji dobi pokopališče ter zasuli ,jamo', nehala je tudi ,igra s pomorančami' — na veke. Omenjenemu slovensko-rusinskemu narodnemu običaju smemo v glavnem primerjati tudi srbsko „družičalo" ali „pobušeni po- nedeljnik" t. j. drugi ponedeljek po vuzmu. Dopoldne obavljajo (na ,groblju') žalostni, popoldne pa veseli del (pod milim nebom). Prim. Vuk „rječn" 142. Kakor se po Slovenskem sem pa tam še zdaj tudi pojedini odrasli ljudje (med sabo) ,tepežkajoali otepavajo s „tepežko" (ali pa s kako drugo stvarjo) na „nedolžnih otroeičev" ali „tepežni dan" t. j. tretji dan po božiču,1) — tako se godi po nekaterih drugih deželah na vuzamsko nedeljo, po nekaterih pa v ponedeljek in torek po veliki noči ,na debelo'. Najpridnejše so menda nemške dekle, ki izganjajo n. pr. v Novem trgu (Neumark na Pruskem) uže na vuzamsko nedeljo vjutro hlapce iz postelje — v cerkev in jih tepežkajo z brezovimi šibami; malim tepežkam („Peitschen") iz obeljenih šib pa pravijo tam „Schmeckostern". Za to „postrežnost" dobivajo od dekel — pirhov. Drugi dan pa vračajo hlapci deklam, ki se morejo reševati tudi s pirhi. (Dr. J. Nover: „D. ilsustr. Ztg." 1885/86, str. 190). Malone tako tepežkajo se nemške dekle in hlapci ob isti dobi tudi na Vojtovskem, Voigtland (W. II. 70). V Šleziji tepežkajo pa (nemški) hlapci dekle na vuzdmski ponedeljek, in to s tepežkami iz devetih vrhovih šib spletenimi, ki jih zovejo po domače tudi „Schmagoster". K. Weinhold: Kuhn „Zeitsch. für vrgl. Sprach." I. (1852); 255. — Dva nemška uče- njaka izvajata to besedo iz slovanščine, in to slavni Grimm („D. Myth." 557) iz poljsk. „smic" (abschwemmen), isti Weinhold pa iz poljsk. „smagač" (peitschen, stäupen), rekši, da se ono polivanje z vodo', na katero je meril Grimm, v gorenji Šleziji zove „dyngus." Svojo misel o tem ,izvajanju' priobčimo malo pozneje. - Na Češkem začenjajo tepežkati („mrskati") velikonočni ponedeljek. Tepežki pravijo najrajši „pomläzka"2) tako se pa ') Največ ,tepežkajo' pa zdaj pri nas deca odrasle. — Iz podstave ,tepež ', postala je „tepežka" (na sluh ,,tepeška), iz te podstave pa glagol: „tepežkati" (na sluh: tepeškati) = kor.-slovenski: „šapati", po Murku: „aut'- kindeln." Malo kesneje zvemo, kako pravijo temu Nemci drugod, in kako še zovejo tepežko (ali namestnico njeno) in tepežni dan drugi Slovenci, pa tudi o njihovem tepežlcanju itd. še nekoliko. 8) V knjigi čitaš zdaj „pomldzka" zdaj „pomhiska '. Čehonemci jo zovejo z drugimi omenjenimi Nemci vred : „derSchmeckostem", pa i „Schmeckustei"', „Sclmmckoster" in „Ostersehmück"; tudi „Eierpeitsche"; schmeckostern gehen (v narečju: „schmeckuster gili'n") znači pa: tepežkati, uprav: „tepežkat iti 10 zove tudi dar (rešilo), ki se dobi za tepežkanje. S takimi tepež- kami spletenimi iz 3. 4, pa tudi iz 8 lepih surövih vrtovih šib tekajo na kmetih češki dečki, der-aki in mladi možje nekrd uže pred solncem, nekod pred rano mašo, ali po njej, drugod pa še-le popoldne po službi božji. Po vaseh in malih mestih monfjo nam- reč v vsaki hiši deklice dečkom, — deklici dečakom, dekle hlap- cem, a gospodinje mladim (oženjenim) možnn za tepežkanje po- dariti po 1, 3, ... 7, da po 14 pirhov ali jajec, oziroma toliko, kolikorkrat se kateri katere dotakne s svojo tepežko.') („Festkal." 1864; 163—164). Pri tem tepežkanju popevajo šaljivo češko pesmico (s katero prosijo pirhov ali vsaj belih jajec), in zvijajo ter premičejo z roko svoj zeleni prötek („zelen^ proutek"), kakor se zove v pesmici „pomlazka", ki jo Cehi po severnih krajih ovijajo s pisanimi traki m spomladnimi cvetlicami. (Ondi 166). Drugi dan (velikonočni torek) vračajo pa (udarce s te- pežko) nekod i češke deklice, dekle in žene — dečkom, dečakom in možem, ki se morajo rešavati s poprnjakom in malim kruhom f. j. „marcipanom". (Ondi 165—167). Cehi vele: Kdor koga udari s tepežko, ta mu daje srečo. Zato nekateri celo prosijo: „dej mi štčsti" (srečo), t. j. udari me s te- pežko. („B. Kal." 1J3; prim. ondi 130.) Da se češki mladeniči nekod na velikonočni ponedeljek popoldne tepežkajo tudi med sabo zlasti pri Hrudimu (Chrudim) zvedeli smo po ustnem poročilu. Ob moravski meji se Čehonemški dečaki in dekline tepež- kajo iz istega uzroka; — tudi zato, da jih ne bi po letu pikali komarji in bolhe." pa i zato, ker pravijo s Cehi vred: „Kdor te- pežka, daje (prinaša) srečo." („Reinsb.-D." 1864; 167). Čehivpravijo tudi to: „Dobytek pomlaskou ošlehanf je č:- perny." (Živina s „pomldsko" otepežkana je živahna). LČm. 1853; 483.2) Ista šega je po Moravskem. Na velikonočni pone- deljek tepežkajo („mrskaji" ali „šlehaji" s „pomläzko" (tepežko) samo dečaki dekline, ki se morajo rešavati z velikonočnim darom, tudi „pomlazka" imenovanim, in to: s pirhi ali pisanicami. Mladi (hoditi). Nekodzovejo tepežkanje tudi: „das Eierpeitschen . („Reinsb.-D." 1864; 162—167), das „Aufpeitschengehen", tudi „das Eierlaufen". Nekateri drugi Nemci pravijo tudi „sitzeln" = tepežkati (se), W. II. 70; a nekod „stiepen" (= stäupen). ') V vinskih krajih jim rabi pa namesto tepežke „vinovačka" (reznica), s pisanimi traki lepo opletena. kakor i tepežka, ki jo olepšajo nekod tudi še s cveticami spomladnimi; a nekod jim rabi majhen pisan bič, spleten iz jermenja. ') Prim. nemško vražo W. II. 70): „Man nimmt einem Kinde, welches schmackostern geht, mit einem Handtuche die Rute aus der Hand, bewarf s'e auf u. treibt damit, das Vieh zum erstenmal aus." (Ostpreussen). Brez uzroka'. Tre bic an i tepežkajo dekleta samo v mestu po hišah, ali pa okoli neke cerkvice („kosteliček" 1/i ure od mesta); po njegovi okolici otepajo pa mladeniči dekline največ z navadno vrbovo tepežko, a nekateri se „sladko koreninico" (polypodium vulgare, Engelsüss*), in to: ne samo po hišah, nego po ulicah, dokler se ne „rešijo" (z omenjenim darom). Cim bolj katero našeškajo, tem srečnejša je. Tudi mladi možje tepežkajo svoje ženke, dokler so še mlade, (hote jih menda še bolj pomladiti ? ali osrečiti); a vendar begajo ne- katere pred tako srečo po vrtih ali pa okoli hiš. (Po ustn. por.). Tudi med Slovaki otepajo nekod, kakor na Češkem, na ve- likonočni ponedeljek dečaki dekleta ter dobivajo od njih za to jajec, (deca hodijo kakor drugod tepežkat od hiše do hiše); velikonočni torek pa „šibajo" dekleta decake. (Sv. Jnraj, „Burg St Georg", naJOgrskem v Požunski stolici. Po ustn. por.). Drugod se „šibajo" Slovaki samo ta torek, ki mu pravijo zato „šibaci uterok" s) — velikonočnemu ponedeljku pa „küpaci pondčlok" 3) zato ker so se ,nekdaj' tega dne kopali ali oblivali z vodo. („B. Kal." 126 in 130), ter se oblivajo, — kakor zvemo malo pozneje — v Nitri še ,dandanes'). Ker nam je ,bilo razpravljati tuje tepežkanje o velikonočni dobi, pridi tu na vrsto tudi podrobna razprava o tem, kako se tepežka (otepa ali ,šapa') pri Slovencih osedobi (28. grudna ali decembra meseca). V Metliki so se za mojih mladih let ,na tepežke' t. j. tepežnji dan vjutro tepežkali med sabo še mnogi odrasli moški, soseb hlapci in obrtni pomočniki, i to ne samo s „tepežko", nego pri nekih obrtnikih tudi z voiovsko ,žilo' (žilavko), pa i kako deklo je kaj doletelo. Zdaj pa opuščajo odrasli staro navado, in ,žila' poje samo še v mesnici, kder se ,groze' ž njo tudi deklam, prihajajočim ta dan v mesnico. Odrasli na kmetih nimajo navade otepati se. — Metliška deca hodijo pa — da dobijo kakšen dar — še tepežkat od hiše do hiše s šibami in „tepežkami".l) Tepežkajo govoreč; „Res'te se, reš'te; zdravi, veseli, tolsti, debeli več let dočakali!"6) —'Na kmetih tepežkajo sama deca: nekod s tepežko, nekod s šibo, govoreč: ') Zove se nemški tudi „gemeiner Tüpfelfarn", kar ti kaže, da je to nekaka praprot, ki spada med ,čarovna zellišča'). '') Pri sv. Juraju pa: „šibaci titery izr. üterej). P. u. p. s; V Nitri: „polivaci pondöli.1' (P. u. p.) 4) „Tepežka" je pri nas spletena iz 4 bekovih šib. Ta beka je ,žolta ali rumena, prava beka" (salix vitellina, Bandweide, gl. Cigale p. b. „Weide" (vrba itd.) Po Tušk. „Bot" je „beka" = „Korbweide", salix viminalis. — Beka spada med bajevne ali čarovne rastline. Na drobno kanimo o vrbi, brezi in drugih fiarovnih rastlinah govoriti v predelu o bajilib." Pis. b) To je: „Rešite se, rešite (se); da bi bili zdravi in veseli, tolsti in debeli itd. „Res'te se, reš'te; v manjem grehu, v večjem obilju1) ali: „v večji obilnosti!" (Zapis, brat Anton). V Trnovcu pravijo: „Rešite se, rešite se; malim grehom, večjim obiljem; da bi tako dolgo na svetu živeli, da bi si nebesa zaslužili!" Malo da ne tako čuješ i na Lokvici (gor. in. dol.)^ v Krizevski in Slamni vasi, tudi na Svržakih; malo drugače v Cu- rilih. V Rosavnicah in na Božakovem velijo samo: „Rešite se, rešite se !2) — Na Grabrovcu in na Rado vi ci tepežkajo deca še; a ne znajo nikakih besed. Po teh in več drugih vaseh okoli Metlike dajo tepežkarjem na dar : orehov, lesnjakov, jabolk, suhih hrušek in kruha (tega po navadi samo jako siromašnim). V Rakovcu so se pred 3 leti še tepežkali, potlej pa ne več. Na Želebeju ,nič ne tepežkajo'. (Zapis, nadučitelj Metliški g. Andr. Sest). V Ljubljani, v Kranju . . . tepežkajo otroci otroke in stare ljudi. Tepežkati se sme samo do ,opoldne'. Tepežka se s ,koro- bači' iz vrbovih šib. (Zap. g. Jos. Kušar). V Motniku vstanejo 28. grudna otroci ,na vse zgodaj', da ljudi dobe na posteljah. Napravijo si ,kite~ (tepežke) v tri ,ple- mena' spletene. S temi tepo take, od katerih se nadjajo kakega darila, govoreč: „Reš'ie se, reš'te se, res'te se!" Odrasli se pa le z dlanjo in reko: „Danes je tepežni (,tepešen') dan!" (Zapis, g. G. Križnik). Ta slovenski običaj (,,z dlanjo"') med odraslimi — spominja nas jugoslovanskega običaja na Laškem. („Letopis" 1886, 84). Pri štaj. Slovencih hodijo na „tepešnico"3) ,otepat' mali in odrasli dopoldne (popoludne se ne sme ,otepati'; od hiše do hiše in vsakoga našeškajo s „korobačem", to je s tepežko, spleteno iz „vrbinja" — za kakov darek. („črtice" 234). V okolici Ptujski pravijo tepežkarji po prejetem daru odhajaje: ,,Bog nam (laj tolik lan, kakor naše šibe." če jim pa kdo ne da daru, . . . reko: „Bog ti daj tolik lan, da ga bodeš „s kleščami pipal" (pulil). „Letopis" 1878; 13.") ') Tako v „Drašičah1 (= „v Drašičih", po starem). '') Po mestih (dolenjskih) pravijo nekateri tepežkarji pri gospodi, oni- kaje jih po tuji šegi, tudi: „Naj se rešijo, naj se rešijo!" ... To je postalo nekod malim tepežkarjem s časom nerazumljivo; zato pravijo zdaj tepežkaje sploh tako: „Naj se reže, naj se reže!" (namreč: potica ali kolač — tepež- karjem na dar). P. u. p. s) „Tepešnica" namesto : tepežniea (flagellatio ; Miki. lex. 988 p. b. ,teti" = tepsti), tedaj = „otepnica", ki znači štaj. Slovencem res isto, kar „tepešnica" t. j. tepežni dan. Prim. „Črtice" 234. Po Murku je „tepešnica". Herumstreicberin. Prim. pri njem ali ,,pri Jan.-KI. „tepeš'1 in „tepež". — Miki. ima pa n. n. m. tudi za „erro" (Herumstreicher): tepež. 4) Na Kozjaku tepežkajo pa — kakor v Ljubljani — otroci otroke in stare ljudi, toda samo z majhno šibico, in le pred solncem. Kedar solnce že izide, piete otroku, da ga bodo potisnili — v peč. (Zap. g. Pipuš). Popolnoma tako otepajo („šapajo") mali in odrasli med ko- roškimi Slovenci na tepežnico („šapovico"), a ne z navadno te- pežko, niti šibo, ampak s „šapelico", to je brinovo vejo. Zato po- menja njim „šapati" — „z brinovo vejo tepsti ali otepati." (Zap. K. Pečnik.l) Ta brinom veja je za našo razpravo jako imenitna. Bila je namreč nekdaj malone po vsi Evropi taka navada, da so rodi- telji ali drugi starejši rodbeniki deco ta dan zjutraj rano izganjali iz postelje in švrkali z brinovo vejo ali šibo, potem jih pa daro- vali. Odrasli ljudje otepali so se med sabo na tepešni dan, kakor na spomlad, in to s časom tako strašno, da se je začela ta šega zbog ,prestopkov' prepovedavati. V Lungavi (Lungau) na Solnogradskem je še zdaj taka navada, da pozdravljajo deco uže zgodaj najprej z navadnim pozdravom, potlej jih pa otepežkajo in obdarujejo. (Hanuš: „B. Kal." 58.2) Tako je nastalo sedanje „tepežkanje" — po različnih kra- jih in pri različnih narodih, kolikor toliko različno, po bistvu pa vendar isto. Ne vemo pa še, katero je prvotno: božično ali pa velikonočno? in čemu je nastalo? Po navadi se razlaga ta šega z „Betlehemsko moritvo" ; znanih nam je pa še nekoliko drugih razlag, a nijedna nam ne ugaja povse.3) Dozdeva nam se, da je božična šega iz poganske dobe prvotna. Nekod se tepežkajo Nemci res še dan danes uprav na božič;4) pri nas Slovencih pa uže zdavna tretji dan po božiču, najbrže po cerkvenem vplivu v spomin „nedolžnim otročičem" (28. decembra). Poganski predniki naši prisvajali so menda brini čudotvorno (pomladno ali pomladilno) moč najbrže zato, ker je ostajala vedno zelena tudi po zimi. ko je bila vsa priroda mrtva in z mrtvaško plahto (snegom) pokrita. Da bi prenesli to čudotvorno moč na-se, začeli so se o božiču, mladega solnca rojstvu, po naših mislih iz prvine sami odrasli ljudje med sabo ,mazati' t. j. otepati z ,bri- novkami', pozneje dajali pa pokušati take „masti" tudi deci v isti namen, t. j- da bodo -pomlajena, tedaj živa in zdrava vse leto.6) >) Prim. besedo „Sapa" v „Letop." 1682/3 na str. 247 in „šapniti" na str. 252. 2) Tako „tepežkati" zovejo ondod po domače „anbisnen", a dar „bisen- gat". (Isti). • 3) Wuttke, IL 70 veli glede postanka bistveno samo toliko, da je te- pežkanje („Schmackostern, Schmeckostern"} „brez dvojbe poganska šega, pa še dvojbenega pomena." 4) V Höfa (na bavarsko-saksonski meji. W. II. 70). 5) Da se je prisvajala brini čudotvorna moč, čnli smo uže v razpravi „o Kresu" (str. 104). Pomni, da se pripisuje čarovna ali čudotvorna moč tudi drugim rastlinam, katere zelene i po zimi, kakor n. pr.: bršljan (bršlin) zim- Izprevrgla se je ta šega z „brinovko" vred s časom do ma- lega pri nas in po mnogih drugih krajih (morda so pripomogle omenjene prepovedi) tako, da po mnogih krajih, kakor pri nas, ne tepežkajo ta dan veo odrasli dece, ) nego deca odrasle, nekod tudi roditelje n. pr. okoli Heba (Eger), in to na stari tepeš ni dan (28. dec.) itd. itd. (Gl. „Reinsb.-D." 1864, 598.2) Stare navade zaglajeu sled vidiš na nedolžnih otfočičev dan in na novo leto (žensko povračilo) tudi pri Jugoslovanih na Laškem (v ,južni Italiji'), ki se pa ne bijejo več s tepežkami itd., nego — kar že vemo samo „z dlanjo" . . brez kakega „rešila", kakor odrasli v Motniku med sabo (str. 148). Tako se menjajo s časom narodne šege in navade, toliko da jih spoznaš, dokler ne jenjajo povse.3) Kakor se je pa prvotni (zimski solnčni) kres od božične •, dobe premaknil nekod do velikonočne dobe, iz istega uzroka pripetilo se je to tudi „tepešnici" („otepnici" ali „šapovici") pri Poljakih, Čehoslovanih in mnogih Nemcih, — kar uže vemo. Namesto prvotnega povračila (udarec za udarec) dajo zdaj ondod o veliki noči (velikonočni ponedeljek) sosebno ženske tepežkarjem pirhov, pisanic ali vsaj ,belih jajec' itd. Kakor so po naših mislih pogani „pomladno moč" prisvajali brini (uže o božični dobi), tako poznejo o vttiki noči t. j. svojem spomladnem prazniku, ko se oživlja in pomlajuje vsa priroda, — tudi drugim „spomladnim" mladikam. Ce so jih pa zvezali ali spleli po več v jedno ,tepežko', mislili so menda, da so še bolj pomnožili čudotvorno moč, ki človeka pomlajuje t. j. krepča mu zdravje, daljša mu življenje, brani ga smrti, ter po tem takem in po češki narodni veri tudi osrečuje (str. 146). Ker se je pozabil prvotni uzrok, zato se bičajo nekod tudi uže z bičem, spletenim iz jermenja. Na češkem jugu (blizu češko- moravske meje) prihajajo pa dečaki na velikonočni ponedeljek zvečer pred hiše samo pokat z velikimi biči, a to je dekličem znamenje, naj jim prinašajo pirhov. („Reinsb.-D." 1864; 167). zelen, rožmarin, smreka; (prim. Tuškov spis ,,o čarovnih zeliščih" v „Slov. Glasn." 1863, str 117 in 119) itd. Na drobno o takih rastlinah pozneje v predalu „o bajilih." ') Vendar nahajaš Lungavski šegi sleda še po Češkem. Prim. „B. Kal." 69. 2. razst. 2) Prim. tudi W. II. 70 zarad omenjenih Nemcev, ki se tepežkajo še ,na božič1, (a ponavljajo to zabavo tudi na sedanje ,novo leto'). 3) Na Kobaridskem in na Livku je tepežkanje uže popolnem neznano (Zap. g. A. Gabršček). Morebiti po vsem Goriškem? — Pogrešamo te šege vsaj v Kočijančičevem popisu („Arkiv" 1854; 278—281). — Pis. „Tudi pri sv. Lenartu na Gorenjskem in po okolici, do kamor mi je znana, je tepežkanje do cela neznano. Ni te besede ne bi nikdo razumel, če me vse ne vara." (Zap. g. Jos. Kržišnik;. Kaj je uprav značilo nekdaj pokanje z biči, čita se uže v „Letop." 1885; 182. Poljaki. Namesto popisanega češko-slovanskega vzajemnega tepežkanja (med različnim spolom) navadno je pri večini Poljakov na velikonočni ponedeljek (tudi samo med različnim spolom) vzajemno polivanje z vodo, ki se imenuje po različnih poljskih krajih različno, namreč: „dyngus" ali „dzingus", „šmigurst" ali „szmigust" in še drugače. Nekod (n. pr. na Kujavah v poljskem kraljestvu) polivajo (.,oblewaja) na velikonočni ponedeljek vjutro zarana hlapci (parobcy") najprej dekle (,dziewki"), in to ne samo z vrčem (,ko- new), nego tudi s keblom („kubelJ) tako, da je nekatera mokra od glave do nög („od stop do glowy"); a drugi dan (v torek) vračajo dekle hlapcem posojilo z isto ali pa še z boljšo mero, — celo s polnim vedrom („wiadro"). Prim. O. Kolb. „Lud.'1 III; 215. Po Krakovskem vračale so ženske ponedeljsko polivanje z' vodo .. moškim v torek, sredo in četrtek; sedaj se pa poli- vajo moški ženske a te one samo na velikonočni ponedeljek. (Ondi V.; 288). Samo tega dne polivajo se osedobi z vodo ljudje različ- nega spola — najrajši zarana po hišah — potlej pa i zunaj po mestih in vaseh med sabo tudi po vzhodni Galiciji in to z raz- nim posodjem (od skleničice in kupice ... do lonca, vrča in velra). Sosebno pri graščinah vlačijo po 3—-4 hlapci dekle po sili k vodnjaku ter jih drže pod cevjo dotle, dokler niso mokre od glave do nog. Kmetski dečaki mečejo pa ujete dekline celo .. v vodo (v kakšen ribnik itd.) A glejte čuda: nesrečna je ta dan samo ona, katere nijeden dečak ne polije ali ne okopa, češ, da jo za- ničujejo vsi; a vse druge so zadovoljne in srečne.2) — Popoldne polivajo se samo oni, kateri se ne srečajo dopoldne. (Po različnih virih). Toliko da senca narodnemu „dyngusu" je po poljskih mestih novodobni (gosposki) „dyngus1'. Zlasti gospodiči škrope znane ali priljubljene si gospodične zjutraj doma samo s ,Kolonjsko' ali kako drugo dišečo vodo. A čemu? — zakaj delajo vse to kmetje in gospoda poljska? Uže zdavna samo — po stari narodni navadi, (ki so jo gospoda olikali po novi šegi). Živ krst ne pameti več uzroka. Predno ga pa priobčimo, povedano bodi še to, da se vrši nekod med mnogimi Poljaki (tudi v Šleziji in Rusiji) na veliko- ') Beli Kranjec .izgovarja' „köbel, köbla m., Schaff (kübelartig), Wasser- kübel; prim hrv. (čak.) kabal, bla, m. in srb.-hrv. kabao, hla, m., po Vuku samo: „Wassereimer" (Kübel?)" 2) Kdo se ne spominja pri teh besedah onega izreka: „čim bolj ka- tero našeškajo, tem srečnejša je." (str. 147). nočni ponedeljek polivanje in tepežkanje vkup. Najprej poli- vajo dečaki iznenadi speče dekline, katere zamude rano mašo z vodo, a potem jih tepo se šibami („rozgami"). Često jih vlačijo uže po noči s postelje k reki, ali k kadi polni vode itd., in jih tam okopajo. — „Šlezaki zovejo to „Schmagostern, ,szmagoster' (sie). Tako poroča O. Kolberg „Lud" XVI; 117 po Ž. Pauli-ju, Wojcickemu, Karamzinu i. dr. Po vsem tem vidimo, da zovejo zdaj mnogi Poljaki polivanje in tepežkanje — oboje z jed no besedo. Tudi v avstr. Šleziji je osedobi vsaj med gospodo na veliko- nočni ponedeljek taka, — toda ,olikana' in ,oslajena' navada, da gospodiei znane ali priljubljene si gospodične najprej na rahlo tepežkajo se sladko koreninico,1) nato pa — poškropi vsak svojo s kako ,dišečo vodo'. (Po ustn. por.). Med Slovaki (v Nitri na Ogrsk.) polivajo najprej dečaki, (ka- kor priprosti Poljaki) dekline na velikonočni ponedeljek („= pondelf polfvaci" a) z vodo pri vodnjaku, kedar pride katera po vode; gospodiči pa hodijo (kakor poljski) po hišah, a samo k rodbenikom, ter škrope gospodične z rožnico ali kako drugo di- šečo vodo; a gospodične darujejo nato gospodiče s pirhi. Uzrok jim je neznan. Dasi je to pravi poljski „dyngus". „šmigurst" ali „šmigust" itd., pa Slovakom ne rabi vendar nijedno izmed teh imen. „Dyngus"3) je temna beseda. Hanuš jo primerja lotvinski : „dangus," „dungus"= nebo, oblaki nebeški (č. „oblaka nebeška") ter razglaša „dyngus" za simbolno polivanje z vodo. („B. Kal." 128). „Šmigurst" ni pa po naši pusti pameti nič drugega nego spakudrana beseda: „Schmeckostern", (iz te: „Schmackoster", tudi „Schmeck-uster") a iz te — na pol po predevku besede; „oster" oziroma „uster" postalo je lice „šmig-urst" (namesto: „šmig-ustr"), kesneje skrajšano : „šmig-ust" (izr. „šmi-gust). Priponke (Suffix) — urst ni v nijednem slovanskem jeziku ali narečju. Vidi se po tem, da je r izpadel pozneje, ter se „smi- gurst" izpremenil v ,,šmigust", ki ugaja bolj slovanskemu sluhu, t/udno je pa, da tolmači Linde „šmigurst" ali „šmigust" (m.) samo kot dar („podarunek"), ki ga dajo na „drugi velikonočni svetek", a pri tem se tudi dečaki z dekleti iznenadi z vodo po- livajo, „ein Ostergeschenk, wobei man auch wohl mit Wasser bespritzt wird", pa vendar primerja isti Linde te dve.besedi (ondi) tudi slovenskemu („kranjskemu") glagolu „tepežkati" („virgam ') Prim. 1. op. iiji 147. str. 2) Drugod mu pravijo tudi „ktipaci pondelok". („B. Kal." 126). 3) Nahaja se v knjigi tudi „dzingus" (O. Kolb. „Lnd" XVI., 117). Po- grešamo pa tega in onega lica pri Lindeju tudi v 2. izdavi. offere in festo innocentium"), ker mu naša „tepežka" menda ni bila znana.1) Po tem takem je bil „šmigurst" ali šmigust" Poljakom zaLin- deja tudi ,dar za polivanje' (kakor je Čehom „pomlazka" tudi ,dar za tepežkanje'), — ne pa i tepežka' (kakor je tem ,pom!azka'. 2) A kaj znači to polivanje na velikonočni ponedeljek? To ni nič drugega, nego da se je nekdaj velikonočni (ozi- roma novi, novoletni) vodi, prisvajalo bajevno-očistna (očiščujoča) moč', ki opere ,male in velike grehe'1. Da je ta vera res še dan- danes pri poganih, dokazali smo uže lani na 85 str. Strinja se to tudi z razjasnilom nekdanjega umivanja in кбрапја na kresni večer 1. 1330. v reki Reni (113 str.), — oboje pa s prvotnim božično-novoletnim kopanjem, ki se ovršava pri drugih Ju- goslovanih sedaj na večer pred tretjim božičem t. j. pred sv. 3 kralji („Letop." 1885; 164). V bosanski Krajini hodijo pa ljudje stoprav prvi petek po veliki noči („iztočni petak") pred zoro na „istočnik" (is = iz) t. j. k izvirku ali studencu, kateri je na vzhodni strani onega kraja, v katerem žive; tam se umivajo in mečejo po tri prgišča vode čez glavo nazaj („u tri maha prebacuju šakama vodu preko sebe"). „Glasn. srps." 37; 114 — ,brez razloga'. V Gradačcu (,Gradačac') v Bosni je pa ta dan: „veliki iz- točni petak" s to vražo: „Na veliki iztočni petak izidju eure.3) koje bi se istu godinu rade udale, te se kupaju sasvim ,nage' v kakvom ,izviru' ili tekučoj vodi. Onda se svaka obuče te uz- jaše triput na vratilo."4) (Zapisal sin Mirko ondi 4. junija 1887). „Kad to opazi koja baba, vice (kriči, vpije): „Ovu godinu na vra- tilu, druge na batinu!" (Isti.) Iz prvine prisvajali so pogani bajno-očistno moč samo tekoči vodi; s časom so se pa premislili. Indijansko polivanje v Birmi o „novem letu" (aprila meseca) podobno je ublaženemu „dyngusu" poljskemu res kot jajce jajcu, — tedaj indo-evropska šega in vraža. (Prim. „Letop." 1886, 85). Še bolj se je s časom ublažila in pokristijanila' ta šega pri drugih Slovanih in pri Germanih. Oboji se še umivajo z^,veliko- nočno vodo'; Germanih (kar uže vemo) najrajši velikonočnipo- ') Saj je tudi zdaj pogrešamo v sedanjih slovensko-nemških slovarjih z glagolom „tepežkati" vred. .... • \ . 2) Po vsem tem vidimo, kako se menjajo s časom pojmi isti besedi. — Nekod pravijo Poljaki „dyngusu" .... tudi „Emaus" (Kolb. „Lud." V , 288). Po naših mislih zato, ker se čita na velikonočni ponedeljek po cerkvah sv. evangelij o dveh učencih, ki sta šla v Emavs. Tako je 1. 1372. krstil tudi češki narod imenitni samostan ,Emavs' (pri Pragi) zato, ker je bila cerkev posvečena istega dne, ko se je čital ta evangelij. („Festkal." 1864; 169). •') Djevojke. 4) „Vratilo = vrata, koja se namještaju u ogradi na njivama." nedeljek — bodi ai s tekočo vodo ali pa z zajeto (pred solncem). Po mogočnem krščanskem vplivu prenesli so kristijani to umivanje oziroma velikonočne vode bajevno moč na veliki petek aii na veliko soboto, pa tudi na veliki četrtek (z novim — rekel bi — krščansko-praznoverskim pogojem: ne „pred solncem" nego . . „o gloriji' itd.). Nekoliko tega uže vemo, a nekolik še zvemo. Veliki petek.1) Ni čuda, da so praznoverski kristijani velikonočne vode ba- jevno moč prenesli tudi na veliki petek, krščanstvu tako važen dan. A uprav tega dne ponavlja se — to dokažemo skoro — pri nekaterih Slovanih poleg umivanja tudi velikonočnega oziroma božičnega očiščevanja prvotni način: kopanje2) v tekoči vodi — oboje (pred solncem ali pa uže o polnoči). Sploh so vraže o velikem petku bolj ,krščanskega značaja' Nekatere božične novoletne in velikonočne nahajamo zdaj pri njem. Slovenske vraže: „Na veliki petek je vsa zemlja mrtva-, ža- luje radi smrti J. Kr(Na Goriškem. Zapis. g. A. Gabršček). — „ V veliki petek ne smemo orati, — takrat je zemlja mrtva." (Sre- dišče na Staj. (,.Črtice" 147). Na veliki petek polagajo v Gorici vasi (pri Ribnici) in v Ajbeljnu (pri Banjiloki na Dolenjskem) govedom, a zlasti kravam zjutraj pred solncem ali na tešče tako zvani „živinski" ali „kravji žegen" t. j. mačic, osmukanih s posvečenih cvetnonedeljskili šib3) zato, da ne bi mogla živini na paši naškoditi zverina. (Po ustnem poročilu). V Suhorju (pri isti Banjiloki) osmukajo pa in dajo govedom „mačic" na veliki četrtek zvečer, a na reliki petek) v jutro jim dajejo oni „bršten"4), s katerim je bila na cvetno nedeljo bu- tara' pri blagoslovu ovita. (P. u. p.) V Strugah (pri Ribnici) ne delajo veliki petek in veliko soboto se živino po stari navadi. (P. u. p.5) Čehoslovanske. Na veliki petek suče se vzhajajoče solnce kakor mlinarski gornjak (č. bšhoun, n. Laufer, t. j. gorenji kamen) ') Veliki četrtek pride na vrsto za velikim petkom. ') Potapljanje je tudi kopanje. 3) O teh šibah na drobno kesneje v predelu: „Cvetna nedelja," ki pride tu na vrsto stoprav za velikim četrtkom, a le-ta za velikim petkom. 4) Prim. srb. „brstan" ali „brštan" = bršljau (Epheu, hedera helix). ä) Tako posvešujejo nekateri Slovenci in Bolgari ves božični čas t j. po starem od prvega do tretjega božiča isv. 3 kraljev). Gl. „Letopis" 1886; 94. okoli sebe. (Čem. 1855; 332). To ni nič drugega nego veliko- nočni „solnčni ples" prenesen na veliki petek Kedar se na veliki petek v cerkvi čita trplenje (č. „utr- peni"), tedaj so vsi zakladi odkriti. (Cčm. 1853; 493. *) Kdor se ta dan pred solncem trikrat v reki potone (,potopi') in izmoli sedem očenašev 2) itd., izgubi sräb t. j. garje. (Ondi, 494.3) Pred solncem operejo Čehi tudi krave in konje z vodo iz treh vodnatih studencev („ze tri pramenitfch studnic"), da jih ne bi muhe pikale in jim ne naškodila bolezen. (Ondi.) Prim. zarad konj tudi „Kvety" 1846: str. 294; pri Grohm. 45). Na Moravskem hodijo ljudje na veliki petek pred soln- cem na tekoče vode ter se umivajo misleč, da jih ne bodo potlej vse leto bolele nI oči, niti glava, tudi rane si izpirajo.4) V Trebiču samo še stare ženske; mlade več — nimajo te vere. (P. u. p. 1. 1887). Imenitna češka vraža o velikem petku je tudi ta, da te- kajo o polnoči med njim in veliko soboto ljudje nekod po vrtih kričeč: rodite drevesa;5) če ne posekamo vas/" Pri tem obveže vsak drevo s povreslom. da bi. obrodilo obilo. (ččm. 1853. 494). Nekod Čehi samo stresajo drevje to noč pred solncem v isti namen. Grohm. 45 285). Ob i načina sta tudi božična. (Prim. „Letop." 1885; 180—182.) Prvi je podoben na pol srbskemu, a na pol poljskemu itd.6) Po nemški vraži ima tako zvana „tiha voda", („stilles Was- ser"), ki jo človek na veliki petek pred solncem „molče" in „ne- ogovorjen" zajme iz tekoče vode, — tako moč kakor veliko- nočna (W II. 72.) Kdor se s tako vodo opere, ne prime se ga kožna bolezen, in ako se ž njo poškropi soba, izgine iz nje mrčes. (Grohm. 44). Iz kurjih jajec, na veliki petek iznesenih, ne bode nikdar zaprtka; taka jajca osrečujejo pri igri, čuvajo človeka plazov (Lavi- nen, Tir.) ter stori, da je 6ni kateri jih sne, silo močan. (W. It. 72.) Gorje pa onemu detetu, katero se je rodilo na veliki petek; kajti obesi se v poznejših letih — po čehonemški vraži (Grohm. 106.7) — Domisli se prvega „velikega petka", pa ti ne bode treba dolgo ugibati uzroka tej narodni veri. ') Nemec veli: „Na veliki petek solnčijo se zakladi. (Am Charfreitag sonnen sich die Schätze"). W. II. 72. Prim. „Letop." 1885; 170(3. r.) božično, ki je bistveno ista. г) Krščanski dodatek. 3) Prim. tudi Grohm. 45 (289 in 290): •») Prim. glede Čehov „Ččm.- 1853; 493 (5. razst.). 5) Uprav: „važte se stromy (vežite se drevesa) ! 6) Moravski Vlahi ponavljajo svoj bpžični način veliko softuto o „gloriji", pa po češki šegi. Letop. 1885, 180 in „Osv " 1880, I. 457 ') ,Tako dete umre .silovite s-nrtpravijo z drugimi besedami Cehi (sredi Nemcev,/ po Krkonoših (Riesengebirge), zato žaluje vsa rodovina, ako se ji porodi kako dete na veliki petek. (Grohm. ondi). Tudi konje perejo ali kopljejo Nemci (zlasti Čehonemci) na veliki petek tako, kakor na viliko noč. (W. II; 72); pri Grohm 46 (292) s tem dodatkom, da se morajo konji v kopelji goniti navzgor (proti strugi). Srbska (iz Sara.jeva): „Na veliki petah valja u »an iti pre- zore obojiti (pobarvati) nekoliko jaja i na svakom načiniti krst (križ) voskom. Ovim se jajima mora svaki ukučanim na vaskrs najpre „omrsiti." „Glasn, srps." 37; 112 (,brez uzroka'). Rusi pravijo, da so vrabci, (ki so se z Judežem vred uže na veliki četrtek veselili njegove izdaje), .. ko je bil Odrešitelj križan, prinašali na veliki petek čavle, lastavice pa odnašale. Zato imajo vrabci noge še dandanes nevidno zvezane, tako da ne mo- rejo hoditi, nego samo skačejo. (Prim. „B Kal-" 112). Tu bodi vtreseno, da s Srbi in Malorusi vred („Letop." 1885 ; 136 in 137) tudi Rusi (razkolniki) verujejo v tako zvanih „12 velikih petkov (postnih). Načela ali vraže se do malega strinjajo z maloruskimi. (Prim. Buslajev: „Russkaja närodnaja poezija." Sktptbg. 1861; 305). Slovensko „vremensko prerokovanje": „Če gre veliki pe- tek dež, pomenja to — nerodovitno leto." (Na Dolenjskem. L. Podgoriški: „Slov. Glasn." 1862; str. 368). — „Če ta dan dežuje, potlej je iz vsake moke dober sok'. (Motnik. Zap. g. G. Križnik). Ako deži na veliki petek, ne bo tisto leto zemlja dežja nikoli sita. (Vršno. — Zapis. g. A. Gabršček). Ako na veliki petek deži, bode sušno leto. (Pavlovci in Kremberg na Štaj. „Črtic" 147). — Če na veliki petek deži, celo leto deževalo ne bode. (Pri sv. To- mažu. Ondi). „Če je ta dan dež, potlej ga celo leto manjka." (Rož. Zapis. K. Pečnik). Prim. tudi „Slovan" t. 1. na 285. str. Nemško: „Regen am Charfreitag macht die Erde im Jahre nicht satt." To je isto prerokovanje, ki rabi tudi za veliko noč (str. 142) t. j. „če na veliki petek deži, vse leto zemlja sita ni. Veliki četrtek. Da je bil „veliki četrtek" poganskim Rimljanom veliki dan Jovu posvečen („magnue dies Jovis"1), sodimo po tem, ker ga je cerkev sama imenovala najprej latinski; „viridis dies Jovis" (Jo- vov zeleni dan), pa tudi, „dies viridium".2) •) Jov (Jupiter), poganskim Rimljanom najvišji bog, (gromovnik, kar je bil poganskim Slovanom Perun). Jovu je bil posvečen tudi četrtek (dies Jovis) v tednu. Prim. „Letop." 1885; 142. 2) Zato mu pravijo Čehi poleg: „veliky čtvrtek". tudi: , zeleny čtvrtek." (,,B. Kal." 110). Drugi Slovani (vsak malo po svoje) zovejo ga pa z nami vred samo: „veliki četrtek", stsl-srb. „velikb četvrbtbkb"); samo vel.-rus.: čistyj četverg" (Afan Ш. 699). Po cerkveni (poznejši) razlagi znači „dies viridium": zelenih t. j. spokorjenih (grešnikov) dan. V stari krščanski dobi izganjali so namreč (nespokorjene) grešnike na pepelnično sredo iz cerkve; na veliki četrtek ie pa vladika (škof) spokorjence vodil zopet v cerkev. („B. Kal." 113). Slovenske. Mladi in stari obojega spola (vendar bolj ženske) umivajo se na veliki četrtek, kedar in dokler zvoni, zato da ne bodo lisajevi." (Meti., Rosavnice. Zapis, brat Anton). Po navadi pravijo pri nas, da odhajajo ondaj zvoni (ali da gredo takrat zvonovi) v Rim; vračajo se pa vSliko soboto ter se oglašajo zopet o „gloriji".x) Ondaj se nekod začenja, nekod pa ponavlja tako ali dru- gačno umivanje iz istega ali pa kakega drugega uzroka, kar uže vemo. Da se umivajo Slovenci po Goriškem na veliki četrtek (in na „veliko soboto") celo v cerkvi, priobčili smo z uzrokom vred uže na 129 str. Kdor si nabere kopriv na veliki četrtek in jih dene pod streho, ta ostane obvarovan gromske strele." (Med Muro in Dravo „Črtice" 32.2) V Motniku so nekdaj na veliki četrtek jedli koprive v kaši. (Zapis. g. G. Križnik brez uzroka). Koprive rabijo na češkem tudi zoper čare. (Grohm 139). češke: Kakor na velikonočno nedeljo pred solncem, tako hodijo Čehi nekod na v&liki četrtek pred solncem na kako tekočo vodo (ali tudi k ribniku) najprej umivat se, nato pa na kako goro (ali tudi na zazkrižje) gledat, kako vzhajajoče solnce trikrat poskoči od ve- selja ta dan. („Festkal." 1864; 119 in 120; prim. tu na 132. str. Isto3) poroča o živini „Časop. česk. mus.", 1853; 493 s tem dodatkom: „Tudi v vodnjak vržejo košček meda, da ne bi bilo v njem nikake nesnage, čiste, dobre vode pa obilo. (Prim. tudi „B. Kal." 111. Ondi čitaš i to, da jedo („jidavaji") Čehi po vaseh v četrtek i kašo z medom. Nekod pa jedo Čehi samo na veliki četrtels najprej sami takega (z medom — pomazanega) hleba, a potem ga dajo po nekoliko koscev tudi živini, zato da ne bi naškodilo nič strupenega ni ljudem ni živini. („Festkal." 1864; 120). To je obnovljena novoletna (božična in velikonočna) šega z dodanim medom, kateremu se prisvaja tu ista bajevna moč, kot božičnemu oziroma velikonočnemu kruhu. Meda so pogani dajali v usta novorojenemu detetu,- potlej ga ni smel več nikdo izpoložiti. (Grohm 107, „B. Kal." 111). ') Na Dunaju pravijo (priprosti ljudje) otrokom, da zvonovi na veliki četrtek po zadnjem „velikim zvonjenju" letajo v Rim ter ostajajo tam do „ustajcnja". 2) Strinja se z nemško vražo. W. II. 71 (86), in 97 (128). s) Kar piše „o živini in o velikem četrtku na Češkem" ,,Reinsb-D." Pozneje so pa začeli priprosti ljudje medu prisvajati moč, da sladi človeku življenje ter ga brani mnogim neprijetnostim, (kiittre bi mu življenje grenile ali celo končale), ako zaužije nam- reč te sladke preblažene piče v kaki posebni dobi (zlasti^ o novem letu prfd solncem *) o božiču, prvotnem novem letu, oziroma na badnik2) ali vüiki četrtek (najbolje natešče3). Posnemaje božično oziroma velikonočno šego, dajo pa praznoverci kruha (zdaj z medom namazanega) i ,ljubi' živini ter ga mečejo tudi v studence ali vodnjake; rabijo tudi še v druge namene. Pri Nemcih je bila nekdaj taka vera, da kdor ne zaužije na veliki četrtek deveterih zeli4) in meda, ta se premeni v vola ali pa v zajca. (W. Mannh „Germ. Myth." Beri. 1858; „B. Kal." 110). Sedanja nemška vraža pa žuga Nemcem tako, da dobi „oslovska uštsa" vsak, kateri ne zaužije na veliki četrtek nikake zelenjave6), zlasti drobnjaka (allium Schoenoprasum, Schnittlauch), četudi v jajčnik (Eierkuchen) umesenega; posebno mora pa vsak Nenne zaužiti tudi meda, — ki pravijo, da rosi na cvetice z ne- bes in da je nekaka ,božanstvena jed'. (M. Mannh. 412. i. d. pri W 11. 71). čehonemška: Prevleči na veliki četrtek vrvco skozi med, obveži ž njo še pred solncem kako drvo na svojem vrtu, pa bodeš imel obilo sadja to leto. (Grohm 232). Kdo se ne spominja pri tem nehote poresel božičnih oziroma novoletnih (oziroma staro- letnih in velikonočnih, — pa brez meda)? Prim. „Letop." 1885 ; 181 in tu na 155 str., 5. razst. in 6. op. (Veliki četrtek nameščuje tu veliko noč). V Češk i Lipi (Böhm. Leipa), jako ponemčenem mestu, dajo na vel četrtek psom po košček žemlje, z medom namazane, zato da ne bi stekli („Festkal." 1764; 121). Vsakemu detetu, katero se porodi na veliki četrtek, odseče .nemška vraža' (naposled) brez milosti glavo na morišču.6) Ruski kmetje („krestjane") hodijo na veliki četrtek k luk- ') Čit. podatek o rimskih kolednikih 1886; 72. а) Spomni se slovanske „kutije". pšenice, kuhane na medu itd („Le-< topiš" 1886; 62. Prim. tudi „B. Kal." 17—18). s) „Festkal." aus Böhm. 1864; 120. 4) Tudi „božična" (1886; 66. W. II; 66 §.78); samo da so se „devetere jedi" tu izpremenile v „devetere zeli Prim. naslednjo opazko ter pomni, da se tudi „9" šteje med ,sveta1 (poganska) števila'. W. II. 87. б) Po naših mislih samo zato, ker pravijo (s čehi vred) tudi Nemci velikemu četrtku zeleni četrtek: „Gründonnerstag" (po starem: „Donnerstag der grüne", kar je isto). Lahko da je iz istega uzroka bila kedaj ta vera (da se mora tega dne snesti kaj zelenega) tudi pri Čehoslovanih, a ne pri (vseh), blovanih, kakor bi utegnil kdo soditi po „B. Kal.", 110. "i Kinder, an diesem Tage geboren, sterben auf dem Blutgerüst." (W. 11; 72) Dete, katero se porodi na viliki petek, mora se pa .po nemški vraži samo obesiti v poznejših letih. (str. 156; 8. r.). njam v prebitem ledu („na prorubi") ter kličejo „Vesno" (spo- mlad), a po staroverski ponočni službi božji („posle vsenoščnago stojanja") prinašajo iz cerkve goreče voščene sveče in prižigajo ž njim razpela („kresty") na hišnih vratih in bliznjakih ali stropih („potolkah"), zato da bi odgnali zle duhe. Ta velikotedenjska („strast naj a") sveča odvrača — če se prižge ob hudem vremenu, tudi strelo od hiše itd. itd. (Afan. III. 699). Posebno (res pogansko) navada imajo Poljaki na Kujavah : na veliki četrtek opoganijo t. j. ponesnažijo namreč ljudem hišna vrata in okna s pepelom, gnojem, blatom itd. (O. Kolb. „Lud" III; 214 — brez uzroka). Po naših mislih premaknila se je ta nelepa navada od tol- stega (debelega) četrtka, ki se zove nemški „feister", a po starem tudi „schmutziger Donnerstag", fr. „le jeudi gras, it. „giovedi grasso." („B. Kai." 79). Ko se rMiki teden vrše molitve ali večernice г) in se pred ol- tarjem da znamenje se šibicami, zasliši se pred cerkvijo strašen šum ali ropot: dečki klepečejo ali ropočejo se svojimi klepetci ali klepetali2), — ,regljajo', ,ragljajo (v Ljubljani) ali ,drdrajo' se svojimi ,regalkami', ,regetuljami', ,ragljami (v Ljubljani), ,dr- dralkami,' ropotuljami3) ali kar znači isto: z ,brlivkami'. *) Na Kranjskem se pravi, da „Boga strašijo", t. j. da posne- majo ropotanje in vpitje judovsko Na Kobaridskem in na Krasu je to „znamenje Kristove smrti in vpitja Judov." (Zapis, g. A. Gabršček). Da to ni nikaka vraža, tega nam ni treba praviti. Spominja nas pa vendar to drdranje, kako so pogani, pa i novi prazno- verski kristijani in še njihovi otroci in otrok otroci .... pred velikimi prazniki — strahovito ropotaje z raznim orodjem — pre- ganjali zle duhe in tako h krati oznanjali iste praznike, dokler ni bilo namreč še zvonov. Ti so izpodnesli tudi ,veliko (cerkveno) drdralko', ki jo sli- šimo samo še veliki teden — se zvonika. 6) Nemško ljudstvo (na Švaleskem) misli pa še dandanes, da se zli duhi preganjajo tudi se zvonenjem, ter pravi zato božič- nemu (svetovečernemu) zvonjenju: „zvonjenje na strah" (Schreck- läuten). „Illustr. Welt" 1885.; str. 220. •) ,Vespere' ali ,lamentacije'; nem. „Pumpermetten" (pumpern: ropotati). 2) Klepetec, tca (m.) v Meti. itd. „klepetalo" (na Kobaridsk.) = ro- potee (Klapper). s) Ratschen, Schnarren. 4) Na Kobaridskem brlikva, namesto: brnivka (brnim, brneti, summen, schnurren, schnarren). б) Ker se na Dunaju zbog prevelikih predmestij ne sliši cerkvena dr- dralka se zvonika povsod, hodili so veliki teden do zadnje dobe dečki po predmestjih ,o poldne' in o .Zdravi Mariji' drdrat od hiše do hiše (ter do- bivali za t.o v vsaki hiši kakšen darek). Gl. tudi Lippert 616. Nemcem je veliki teden sploh nesrečen, zato se ne sme človek ta teden ni seliti, ni zadavati vnovič.Nesrečni bodo otroci, ta teden krščeni. Še prati ne smejo ljudje, ni perila raz- obešati pod milim nebom, ni gnoja voziti, ni tkati, ni kovati, ni tesati po nekaterih nemških krajih . . . (W. II. 70 — 71).- Med Slovenci in drugimi Slovani nismo mogli do zdaj za- slediti takih vraž. Cvetna nedelja. Stsl. Врђошица vrhbbnica, bolg. cvčtnica ali vrbnica; Г. „verb- najä" ali verbnoje voskresenije; mr. (v Galiciji) „cvetnaja nedelja" (6 = i); hrv. „cvjetna" ali „cvjetnica" (tudi „cvjetna ned[j]elja", ki pa znači Srbom samo „cvetni teden"); srb. „cvijeti" ali „cveti" (f. pl.); Č. kvčtna nedšle ali kvžtnice; p. „Niedziela kwietna" ali „palmowa" ; srb.-luž. bovorična nedžela". Dasi je cvetna nedelja krščanski svetek od nekdaj, pa se je prijelo tega praznika vendar mnogo poganskih vraž. Koroški Slovenci pravijo: „Kdor pred cvetno nedeljo bos hodi, tega kača pikne." (Rož. Zapis. K. Pečnik). Tako tudi štaj. Slovenci („Črtice" 116). Kranjski Slovenci („Beli Kranjci" okoli Metlike) devajo, ozi- roma devali so poprej v butare,2) ki jih nosijo to nedeljo z dru- gimi Slovenci, Slovani in Neslovani (kršcaai) vred v cerkev k blagoslovu te stvari: a) enoletno lesko3) (s to se živina prvič na pašo izrene); b) lesen „krčel"4) brez ,gožke', za srečno vožnjo in oratev; c) drenek (drenka šest šib6) za tram v hlev; d) brš- 1) „Weder Wohnung noch Dienst wechseln." 2) Štaj. Slovenci zovejo nekod täko ,butaro' takö, kakor velikonočni ,opresni' kruh ali ,opresnik', namreč: „presmec" ali „bresmec"; po Murku tudi „prezmec" ali „brezmec" ; drugod pa žegen . . . („Črtice" 116); a kor. Slovenci pravijo butari po Gutsm: „presenec" (po Mikll. lex. 747 in 511: „prčsbns" = opresnik). Tako znači po Pot. ,,gbanica" t. j „gibanica" po- vitico ali potico); Gorenjcem tudi isto „butaro". (Gutsm. gl. pri Cig. p. b. „Palmbusch"). — V Rožu zovejo butaro: „prajtelj, teljna". To ti je uprav „porajtelj"; belokr. „ratel, -tla, prim. „ratlati, poratlati voz, (po Jan.-Kl. „poretljati): fest zusammenbinden, zusammenschnürren. Gl. tudi Cigal.: „Reitel" (m.) pa „reitein" in v „Letop." 1880; 179; räkla (namesto: „vatla", f. — ratel. m.) — Pis. s) Po Tušk. „Rasti."2: navadna leska (corylus avella a, gemeine Hasel- nuss). 4) Krčel (e in I oba čista), krčela, m., lesen klin pri plugu = gredelj- nik, nem. Grendelnagel; slovenski tudi kurelj rlja itd. („Letop." 1882/3; 210). Prim. tudi pri Vuku in Filipov iču: „krčalo"); pri Murku in Jan. KI.: kerčalo = krčalo. — Pis. 5) ,Drenek' ali po Tušku '„Bot ") ,dren', v „Rasti." 2 pa: „rumeni dren" (cornus mas, Hartriegel), po Pok. 1869; 57: „der gelbblühende Horn- strauch oder Hartriegel." lin!); e) ,olj Im1 za tram ali kam v hišo (sobo); /) „brinje" za kajenje po sobah in hlevih. (Zapis, brat Anton); g) nekateri de- vajo v butaro tudi ,macikovino' z „mačicami",2) s katerimi v hlevu pokadijo, in to ne samo v Metliki, nego i po vsi okolici brez razločka. (Zapis, brat Anton 1. 1887.). O bajevni moči brinja ali brine slišali smo uže na str. 104. Pa tudi nekaterim drugim rastlinam, katere se devajo še dandanes v „butaro" ali „presmec" itd. — na drobno jih mislimo popisati stoprav v predelu „o bajilih" — prisvajali so pogani in poznejši praznoverski kristijani bajevno ali carovno moč, a kristijani jo prisodili — cerkvenemu blagoslovu kot prvotne moči „pojačilu". Na Lokvici pa zatikajo leskove šibe (po tri) na prvi paši v grm, ,da ostane živina na paši sku-p'. (Zapis, brat Anton). — Za mojih mladih let privezovale so Bele Kranjice (okoli Metlike) na butaro, söseb na brino tudi orehov in jabolk, bodi si samo zarad ,lepšega', bodi si iz kakega drugega neznanega mi uzroka.3) Drenka mečejo po vaseh okoli Metlike navadno, v Metliki, ,kdo kdo' na ogenj, kedar grmi t. j. kedar se je bati nevihte, soseb toče ali strele. Na Lokvici so prej ,na oblak' streljali; zato je Lokvički cerkvenik prihajal z veliko butaro drenka v Metliko (k blagoslovu), da je ž njim. vselej podkuril za streljanje ,na oblak'. (Zapisal brat Anton). V Suhorju (pri Banjiloki) kurijo s posvečenim ,lesom' o taki priliki na kakem razlcrižju. (P. u. p.); uzrok, zakaj na razkrižju, ljudem neznan. Naši čitatelji ga zvedo o drugi priliki. V Dobrepoljah se v butaro devajo 1. po tri leskove šibice „obletnice" iz enega grma4); 2. ,,mdčieevinaU6)\ 3. „drobuto- vina" (pravotno : dobrovitovinac); 4. drenek; 5. brinje ; 6. „kri- ževavec" ? (,trava kakor nit'); 7. varuh (izr. varh, m.), zeleno perje po tolarju široko7); 8. bršlin (P. u. p.). *) Po Tušku : bršljan (hedera helix, Epheu); po Gorenjskem pravijo nekateri tudi: „bršlen,—ena." (Gl. dalje str. 16Ž; 2. razst. p. b. Motnik). 2) Nekateri Dolenjci ji pravijo tudi „mačičevina." To je po Tušk. „Rasti," iva (salix caprea, Sahlweide). 8) To je menda nehalo kesneje zato, ker so objestni dečaki na potu domov — dekličem dostikrat potrgali take stvari. Temu blagoslovu (na cvetno nedeljo) velijo : „moški", onemu na veliko soboto pa „ženski žegen.". (Zapis, brat Ant.). 4) Tako tudi v Semiču in v Zagorici po 3 „leskove obletnice" iz enega grma. Uzrok ondod neznan. (P. u. p.). ä) Prim. na tej str. 2. op. 6) Po Fr. Erjavcu („Letop." 1879; 119): „Viburnum Lantana" fpo rusko nem. bot.: „wolliger Schneeball" ali „Schlingbaum"); po Tušk. „Bot." 137 je pa „meduljevina" = Viburnum Lantana; „brogovita" (pravotno: „do- brovita") je pa po Tušk. „Bot." 137 in „Rasti." 100. = Viburnum opulus, Schneeball (v 1. izd „gemeiner Schneeball."). — J. N. ') Menda „virh," ki rabi tudi novomeškim okoličanom. Gl. str. 162; 3. r. 11 Tudi v Ratju (pri Žužemberku) morajo biti v butarah po tri ,leskove šibe' obletnice iz ene „grmade", in sicer zato, da ostaja skupaj vsa živina, ki se goni potlej s temi šibami na pašo ter udarijo s tako lesko (ki mora v Ratju imeti tudi 3 „pgčke" na na vrhu), vsako živinče po trikrat, predno žemjo v spomladi prvič na pašo). Udarijo pa vsako živinče tudi zato, da mu ne bi moglo „nič11 naškoditi na paši, (tedaj ni čara, ni divja zver, ni strupena kača, ni strupeno zelišče.) Po ustn. por. V Motniku, (kder nosijo butare k blagoslovu otroci in pa- stirji), narejena je butara sosebno iz trojih: leskovih, drenovih, in „drobovetovih" (t. j. dobrovitovih1) šib. Nekdaj so bile dolge po več ,metrov'), tako da so segale cerkvi do oboka. Da se ni preveč šibila taka butara, vdelana je bila po sredi suha dolga ranta. — ,01epotičijo' pa butaro z drenovim cvetjem, „bršlenom, zeleniko (pušpanom2) in božjim lesom, ki ima tudi po zimi zeleno perje.3) Vrh je pa iz brinja. Z brinjem, (ko butare prineso domov) pokade samo po hiši (v hlevu ne zarad ognja); z blago- slovjenim lesom pa med letom o hudi uri. „In ko smo živino prvokrat gnali na pašo, vzeli smo blagoslovljene šibe; pa tudi o večih praznikih." (Zap. g. Križnik 1. 1887). V Ljubljani devajo v butaro: 1. jelšo; 2.oljko; 3. vrbove (ivove) šibe z mačicami; 4. tudi božji les (gl. 3. op. na tej str.) in 5. resje. (Zapis. g. Jos. Kušar); po novomeški okolici: 1. ina- čice", 2. ,virh' (po Tušku: „virh" ali kopitnik, asarum europaeum, Haselwurz); 3. tudi jabolka in 4. suhe češplje; (zapis. g. Papež) ; — pri Sv. Lenartu na Gorenjskem pa največ ive z mačicami. (Zapis; g. Jos. Kržišnik). Če se na cvetno nedeljo med drugi les, ki se nese k blago- slovu, vtakne tudi bezgova palica, in se ž njo na veliki četrtek za- rana (pred solncem) močno udari po „hišni opaži", po vratih ali po „leseni strehi", brani to kačam k hiši; kajti dokUr je segel glas, prek tiste meje ne mo>-e nobena kača. (črni vrh pri Idriji. Zapis, vč. g. Domicelj). Na Dolenjskem (okoli Lašč, Ribnice, Žužemberka itd.) osmu- kajo pa na cvetno nedeljo po veliki maši doma brez zamude „mačice" z blagoslovljenih šib ter jih dado živini, — v Ratju zato, ker je . . „žegen"; — v Zagorici pa (z bršlinom vred) zato, da bode živina hitra in zdrava. Torej hite tudi ljudje iz cerkve s posvečenim ,lesom' domov. „Kdor prihiti prvi domov, onega živina bode najurnejša." (Dobrepolje. Po ustn. por.). t) Prim. besedo „dobrovitovina' ali „dobrovita" (str. 161; 6. r.). s) Po Tušk „Rasti." 142. Buxus sempervivus,i mmergrüner Buxbaum. ») „Božji les", štaj.-slov. „božji lisec", po Tnšk. „Bot." 163: božje drevce fillex aquifolium, Stechpalme, po domače „Schradl", ki ga de- vajo v ,butare' tudi dolenje-avstr. Nemci, vsaj v Ipuški dolini (Ybbsthal); gl. „Neue illustr. Ztg.", Wien 1886; str. 611. Osmukano „mačičevino" (ivovino) in ves drugi posvečeni les razpostavljajo pa ondod pod streho, zato da ne morejo kače do hiš. (P. u. p. <) Okoli Novega mesta in Trebna se takoj, ko prineso „žegen" iz cerkve, nasmučejo mačice za živino, da ne dobi sajevca. (Zap. g. Papež). — Pri sv. Lenartu na Gorenjskem dene se butara, pri- nesena domov, na kako drvo poleg hiše. Na veliki četrtek se ,vzame doli', ter se osmučejo mačice. Deno se v ,črep', v katerem je oglje, (kakor o božiču); s tem se kadi po hlevu, okolo hiše in po vasi, a naposled pod kakim drevesom. Kadi se med mašo . . (Zap. g. Jos. Kržišnik). — V Ljubljani spravljajo oljkine veje za ogledala, omare in podobe; o hudi uri jih (po nekoliko) zažgo. (Zapisal g. Jos. Kušar). — Tako tudi po Dolenjskem. (Zap. g. Papež). — Pri sv. Lenartu na Gorenjskem mečejo o taki priliki po kake tri po- svečene šibe, zlomljene, na ogenj (s posvečeno vodo krope pa okolo hiše. (Zap. g. J. Kržišnik). Koroški Slovenci v Rožu devajo v butaro („prajtelj") in pošiljajo k bogoslovu s cvetjem tudi „smolje" t. j. brinje (juni- perus communis) in jabolka. O hudem vremenu zažigajo zato, da ne bi udarila strela (v hišo), na ognjišču tako cvetje, ki pa ne sme goreti, temveč samo tleti. (Zap. K. Pečnik). Goriški Slovenci (na Kobaridskem) devajo v zvezek oljke in lavorike („lombarja"), tudi po več vrst šib za živino in otroke. Šib se dene toliko vrst, kolikor je živine v hlevu; a glavna je brina, ki ji pravijo „brdebitkamenda „juniperus sabina".2) Ko pa živino poženo iz hleva, udarijo na lahko ,žival- z onimi bla- goslovljenimi šibami, (a molijo tudi). — Tiste šibe mora pastir nositi sabo na pašo dotle, dokler so še za rabo. (Zapisal g. A. Gabršcek). Na Krasu stavljajo te oljke na vsaka vrata po šibico, „da b6de Bog varoval (to), kar je sploh notri". (Zap. isti). Pri staj. Slovencih (na Tepanjem vrhu blizu Konjic) deva se v „žegen", to je v butaro k oljčevini in vrbi „ivi" (mačicam) tudi dren, hudobika3) in božji lesec,4) ki ga hranijo ') Tudi Kočevarji spravijo osmukane šibe pod streho, in to do Kresa, pa ne za ,kres' (ogenj), nego za na polje, ki ga hodijo pred kresnim veče- rom tudi kropit. (Gotnica, Götenitz. P. u. p.). 2) „Brdebitka" bode namesto: „dobrovitka", — kakor pravijo v Vrš- nem in na Livku „brnebit", t. j. brnebito. v Krnu (na Tolm.) pa „brogovita" in „drgovita", oboje namesto: „dobrovita". Viburnum Lantana. Gl. „Letop." 1879; 119 p. b.: „brogovita" ki pa znači po Tušk. „Rasti." 100: viburnum opulns (,Schneeball') = „kozja pogačica". Prim. tudi tä 6. opazko na 161 str. — J. N. ») Štaj. Slovencem (v Pohorju) je hudobika = Viburnum Lantana. „Letop." 1882/3; 289. 4) Gl. 3 op. na 162. str. do drugega leta in podkurijo ž njim, kedar peko jestvine („žegen") za veliko noč. Božji lesec je tam sploh ,sveto drevesce', ki ga ne sme nihče izrovati; tudi pazijo, da se ga ne dotakne živina. (Pri- občil vč. gosp. dr. M. Napotnik na Dunaju). Prim. tudi „Črtice" 116. Na Kozjaku (pri Mariboru) shranijo se cvetno nedeljske šibe; pred sv. 3 kralji delajo se iz njih mali ,križeci' (sie), in pri vsakih vratih, vsakem oknu in vsakem studencu vtakne se po eden, „da hudi duh izgubi oblast nad temi stvarmi"'. Ostali les se pa zažge ob hudi uri, da toča ne pobije, in kar ga še ostane, za- žge se, kedar se kuri za presmec (velikonočni beli kruh), ki ga mesijo, da ga neso k blagoslovu." (Zap. g. Pipuš). Prim. „Lj- Zvon" t. 1. str. 465. ali tu 1. dodatek na str. 167. V Pavlovcih zakurijo, kedar se bliža nevihta ter začne gr- meti, ,na kamenu' ogenj iz tistega lesa, ki je bil na cvetno ne- deljo v „presmecu" blagoslovljen, zato da ne treskne. („Kres" 1882 str. 220). Tudi Hrvati čuvajo blagoslovljene šibe in vejice („grančice") cvetnonedeljske doma, —. v Slavoniji zato da ne udari v hišo strela („grom"), Ilič 121; na Hrvatskem pa v hišah in hlevih, da se od- vrne od njih vsako zlo. (Stare: „Die Kroaten in Kroatien" 121. *) Pri Srbih vstajajo devojke to nedeljo zarana, da bi si na- nosile carovne vode . . . („B. Kal." 107). Malorusi (ukrajinski), mladi in stari, tepežkajo ali otepajo se na cvetno nedeljo. (Ondi.). Rusi in Čehi gonijo krave prvič na pašo s posvečenimi ši- bami cvetnonedeljskimi, zato da bi dajale več mleka („Slovansky Sborn" 1884; 197). češke gospodinje izganjajo na cvetno nedeljo s takimi šiba- mi: vrbovimi (ivovimi), brezovimi itd. krave \z hleva navzad (č. „po zpatku") t. j. se zadnjim koncem naprej. Čehi pravijo cvetni ne- delji tudi „kravje proščenje" ali žegnanje („kravske hody") „B. Kal."' 197. Prim. slovenski „živinski" ali „kravji žegen" (154 in 162; 5. r.). Zakaj izganjajo na Češkem krave ta dan navzad, tega uzroka pogrešamo v „B. Kal." in po drugih knjigah. Zato bodi povedano na kratko, daje to poseben čaroven način, ki spada po naši razdelitvi v drug predel. Tu samo toliko, da ,vlačijo' Nemci nekod o bo- žiču (na sv. večer) živino navzad iz hleva zato, ker mislijo, da bi jim pocčpale sicer najbolje glave do novega leta. (W.U. 66.2) Nekod delajo Čehi križce iz ivovih šib („mačic" 3) ter zapi- čijo na vsak ogel svojega polja po jedno, da bi bil božji blagoslov ' ') Ondi čitaš : „Weidenruthen, Fliederzweige u. dgl." J) To staro pogansko (božično) vražo prenesli so tedaj Čehi k novej- šemu, krščanskemu svetku ter pomnožili račji (rakov) način s krščansko-po- ganskim nametkom: izganjanjem s posvečenimi šibami. 8) Tudi Čehi jim pravijo tako, namreč: ,,kočičky" = mačice. obilen, („aby bylo hojne boži požehnani"). Druge mačice zataknejo pa za podobe. (ččm. 1855; 183). Mislijo, da (samo) s tem obču- vajo dom strele in ognja, živino pa vsake nesreče. (,.Slov. Sbornik" 1884; 197). Okoli Hrudima (Chrudim) goltajo ljudje na veliko nedeljo v cerkvi o povzdigovanju po tri „macice", zato da ne bi bili mrz- lični vse leto. („Festkal." 1864; 111). Tudi Slovaki zatikajo, in to same posvečene „mačice" („ko- tatka") za podobe ter jih mečejo, kedar grmi, po nekoliko na ogenj, misleč, da odvrnejo nevihto. (Od sv. Juraja, Burg St. Georg na Ogrsk. p. u. p.). Moravci zabadajo posvečene šibe na cvetno nedeljo popoldne v njive, zato da ne bi mogle žitu naškoditi ni kobilice, ni toča. (P. u. p.). Nekateri Slovenci delajo tako pred kresnim večerom. (P.u. p.). Poljaki pravijo, da treba na cvetno nedeljo pogoltniti iv\ po- svečene mačice,J) da ne dobi človek vse leto mrzlice. 2) Povsi Gali - ciji, tudi v glavnem mestu Levovu itd. (P. u. p.). Poljak prostäk, (na Krakovskem) hrani posvečeno butaro („wyswiecona palme") tudi v hiši za kako podobo ter ,zabije' po mladiko v zemljo na vseh štirih oglih svojega ograjenega polja, misleč, da bodo odganjale črne hudournike („chmure gradotva" t. j. ,črni točnati oblak'). 0. Kolb. „Lud." V. 274. Primerjaje vražo vraži, vidiš tudi v tem predelu, kako se bistveno strinjajo drugih Slovanov vraže z našimi, pa tudi med sabo. Skladajo se ž njimi bistveno i nemške; kolikor toliko po- sebnega imajo pa v vsakem kraju Do malega tak les kot Slovani, pošiljajo na cvetno nedeljo k blagoslovu tudi Nemci. Kakor štajerski Slovenci nekod devajo hrena v presmec, tako ga privezujejo dolenje-avstr. Nemci v Ipuški do- lini (Ybbsthal) z jabolkami vred itd. na šibke leske, kakoršnih mora biti v vsaki butari po šest. Najmlajši hlapčički, ki nosijo ondod sami take butare v cerkev, vzdigujejo jih o blagoslovu zdaj k višku, — zdaj jih spuščajo do tal, a zdaj jih obračajo, zato da bi se jih prijel blagoslov pošteno in do dobra z vseh strani.3) Čim se vrne hlapčiček s posvečeno butaro domov obide, najprej sam z njo trikrat prihišno polje, zato da ne bi mogel kragulj *) unašati ') Nekateri jih pogoltajo celö po devet na težče. („Slov. Sborn." 1884; 196). 2) Tudi zato, da ne boli človeka vrat. (Ondi). 3) „Damit jede Seite der Buschen ordentlich u. rechtschaffen geweiht werde." 4) Hühnergeier ali Habicht, astur palumbarius. (Erjavec : „Živalstvo", 3. izd.; 69). kur. Naposled pogleda dečko pod nebo in zakriči: „Vlačugar kra- guljski ničkoristni! zdaj si pridi po kuro, če moreš." *) Potlej obhaja pa blapčiček zopet polje z gospodarjem (kmetom), ki zapikuje v vsako zemljišče po vejico, zato da mu ne bi mogla naškoditi ni huda letina („Misswachs"). A doma zatakne po vejico v hlev, skedenj, klet itd. („Neue illustr. Ztg.", Wien 1886; str. 511: „Volksbräuche aus d.Ybbsthale"). To pa.sosebno zato, da ne bi mogle prislediti čarovnice. Ob hudi uri mečejo jih nekod, zlasti na Bavarskem, tudi na ogenj (Prim. W. II. 134 in 135). Drugod rabijo i Nemci (a posebno Čehonemci) posvečene cvetnonedeljske šibe ... za strelovod (,,als Blitzableiter"). „Festk. aus Böhm." 1864; — 110. „Ueber Land und Meer." Wien, 1882; str. 528. Kakor nekateri Slovani (str. 165), tako goltajo (,požirajo1) na cvetno nedeljo vsaj po tri posvečene „mačiee" tudi Nemci — nekod zato, da ne bi dobili mrzlice; nekod zato, da jih ne bi boleli zobje; a nekod zato, da jih ne bi bolel vrat."1) Nekateri Čehonemci dajo po tri take „inačice" tudi kravam, zato da bi dajale obilo in dobrega mleka. W. II. 134; „Festkalender" 111; „Vernaleken" 313, 15). Tudi nekateri stari Dunajčani in stari ljudje okoli Dunaja, zlasti stare ženske, zauživajo na cvetno nedeljo, čim prineso po- svečene butare domov,. . (nekod na tešče) po tri „mačiee"; Du- najčani ne vedo več, čemu; okoličani (v Pressbaum-u, Dombachu itd.) pa zato, da jih ne vgrizne stekel pes, pa tudi zato, da ne trešči va-nje to leto. V hišni vodnjak mečejo (isti okoličani) tudi po tri „mačiee" zato, da ne trešči ni v hišo, ni va-nj. Tožila nam se je 1. 1885. stara okoličanka iz Pressbauma, da njene hčerke, (ki hodijo v šolo), nečejo več tako, kot ona — goltati ,posvečenih mačic', izgovarjaje se, da jim niso v slast.3) Priobčiti smemo po pismenih poročilih, da peša — hvala Bogu — po malem vraža tudi med slovenskim mladim zarodom. Glede mačic poroča nam s a m g. Pipuš, da je slišal med slo- venskim ljudstvom na Kozjaku (pri Mariboru), da je dobro, katero (tako) mačico na tešče pojesti; videl pa ni tega nikdar. Iz več drugih krajev slovenskih: gorenjskih in dolenjskih (kranjskih) od- govarjalo nam se je.. z ,molkom' ali pa izrecnim „zanikovanjem". (Beli fcranjci okoli Metlike jih ne dajejo ni živini. Zapis, brat Anton). ') „Lumpengeier miserabler! jetzt hol' dir eine Henn', wann du magst" (= wenn du vermagst. J. N.). Trd Slovenec rekel bi menda rajši; „Grdoba ali mrcina kraguljska." itd. 2) Prim poljsko v 2. op. na 165. str. s) „Dass sie ihnen nicht schmecken." Nemci (Švabi) pravijo: „ Wenn es am Palmsonntag regnet, so gedeihen die jungen Gänse nicht." To je: če na cvetno nedeljo deži, ne rede se mlade gosi. (W. II. 71). Slovenci (v Motniku) pa: „Cvetni teden naj se rože sejejo, da bodo lepše cvetele." (Sic). (Zap. g. G. Križnik). Dodatki. Na stran 130. (2. razst.): Tudi štaj. Slovenci (ob Ložnici) delajo na veliko soboto, in to iz blagoslovljenih lesk cvetno- nedeljskih butar — križce, ki jih nosi gospodar na njive, trav- nike in gozde, pričvrsti križec ob koncu vsakega zemljišča ter ,je' pokropi z blagoslovljeno vodo . . iz istega uzroka kot koroški Slovenci, pa i zato, »da bi ,vse to1 pomnožilo zemlji rodovitost." Jednake, pa zbite križe pribijajo Ložničani o velikih sobotah radi tudi na razna vrata. (M. Cilenšek. „Lj. Zvon" t. 1. na 464. in 465. str) Prim. tu str. 164.; 2. r. Na str. 151. (3. razst.): Na poljski način polivajo se o velikonočnih ponedeljkih in torkih tudi sami nemški na- selniki v Srbiji, to je: v ponedeljek polivajo moški ženske, v torek pa ženske moške. (Priobčil — brez uzroka — letos g. Nikolajevič, trgovec iz Majdana v Srbiji.) Na str. 153. (7. r.): Tudi „brizglje" rabijo nekod Poljaki v ta namen, kakor Indijani v Birmi. (P. u. p.) Na str. 164. (6. r.): Malorus. (podoljski) tepežka ali bije dru- žino na cvetno nedeljo s posvečeno šibo, govoreč: „Loža (šiba) b'je, ne ja b'ju — za tyzden. velikden(Uzrok neznan. P. u. p.). Popravki. Str. 88 vrsta 10. namesto » 96 j» 2- Л 102 u 29. » 104 j> 6. 1» 108 n 19. It 108 v 1. op- „ }J 111 vrsta 13. 71 113 i} 18. )> 114 j) 29. 124 j» 4. >) 147 n 17. 151 1) 18. 159 H 6.(odzd.)„ „peaprot" „ „nevezano" „ „pod" „ „vsak" „ ,Д05» „torova 7) „ „uskratijinske ,, „ne" „Vyskonkal" „ „kopali" „ „sedaj se pa" „ „brlikva" ,, „kopanjem". „praprot". „navezano". „pred".j „svak". „107". „torova 9)". „ukrajinske'.' „na". „Vjkoukal". „kopali", „sedaj pa", „brlivka". Vsa