130. številka.
Ljubljana, v soboto 7. junija
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za »vstrij nko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, Če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vnifitv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, .Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, ti j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 7. junija.
Kar bo je zadnje doi po raznih italijanskih časopisih čitalo, prepričati je moralo Se tako san-gviničnega človeka, da je prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo ne jako šibkej, opolzlej podlagi. Oni dan proslavljali so po vsej Italiji od snežnih Planin na severu do najmanjših meBt in trgov na Siciliji spomin na narodnega junaka Garibaldija. Teh s toliko narodno navdušenostjo prirejenih in izvršenih sve-čanostij so se Bkoro po vseh mestih udeleževali tudi uradni krogi brMjeatva italijanskega. Le redka bo ona mesta, v katerih se jim bi bili odtegnili uradni krogi in zastopniki.
PovBodi se je mnogo govorilo in še bolj vri-Bkalo. Boleti pa je moralo vaaeega avstrijskega državljana, ko jo čul ali čital, kako so razni govorniki pri teh svečanostih napadali naše cesarstvo in tako zasajali sovraštvo v nam itak ne posebna naklonjena srca vročekrvnih Italijanov. In tako neso govorili le mnogobrojni irredentovci, ampak tako govorili so možje, ki se vsekdar radi in ostentativno prištevajo k zmernej stranki. In ravno to nam znova priča, na kako slabih nogah stoji politična zveza mej Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Radikalni italijanski listi bo poročali, kako se je Bvečanost vršila v Rimu. Nebrojna množica se je bila privalila tudi pred palačo avstro-ogerskega poslanika, kjer je zabavljivo in razžaljivo kričala:  Abbasao — —! abbasBO —
__! Drugi ministerstvu italijanskemu udani listi
Bicer diplomatično molče o teh dogodkih, ki morajo vsacemu previdnemu in miroljubnemu ministerBtvu močno presedati, a že to, da nemajo niti jedne gra-jalne besede za te, mogočno sosedno državo žaleče pojave in izgrede, nam osvetljuje mnenje višjih krogov, kajti ako sploh kje, velja pri tej priliki pregovor: „qui tacet, conBentire videtur".
AvBtrijo bi taki dogodki morali učiti, kako malo se je zanašati na Italijo, ki bode pri prvej ugodnej priliki razrušila zavezo, katera 8e itak ne ujema z javnim mnenjem, ter se zjedinila z našega cesarstva najhujšim sovragom. Taki dogodki naj bi jej bili napotek, kako jej je postopati in delovati po primorskih svojih kronovinab, da bi se okrepil bIo-vanski živelj (Slovenci in Hrvati), ter sam z narodnim orožjem branil svojo domovino pred toli pohlepnimi sosedi.
V raznih mestih se je pri tej BveČanosti tudi govorilo o še nereSenih  italijanskih pokrajinah.
Zbrana množica se je posebno navduševala, kadar so govorniki kazali na južno Tirolsko, Goriško, Trst in Istro in ponekod spominali so se celo tlačenih svojih bratov v Dalmaciji (!). Noben uradni ali poluradni list ue poroča, da bi bili uradni zastopniki italijanske vlade kje zabranili tako za Avstrijo toli razžaljivo in sovražno govorjenje in demon s tro vanje. Kar se je v mestu Folignu nameravalo, prestopalo je pač vse meje mej narodne dostojnosti, tako da je celo italijansko sicer jako po-trpno in popustljivo ministerstvo moralo preprečiti demonstracijo, naperjeno proti našej državi. Folignani hoteli so na spomenik napraviti tudi napis, ki bi obsegal oporoko Garibaldija. Po tej naj bi se Italijani neprestano spominali nerešenih dežel italijanskih: Korzike, Niče, Savoje, pred vsem pa avstrijskih pokrajin: Južnih Tirolov, Goriške, Trsta, Istre in Dalmacije. Res, kakor rečeno, ministerstvo italijansko prepovedalo je ta napis, ker vender očitno ni smelo dopuščati, da bi irredentovci rušili prijateljsko zvezo mej oticijalno Italijo in Avstrijo. A ministerstva se nikjer toli naglo in nenadno ne menjavajo kot v Ituliji. Kar je prepovedalo današnje ministerstvo, utegne priporočati njega naslednik, ko hitro se mu bode videlo koristno. Nam Avstrijcem pa to kipenje in vrenje narodnega duha mej toli nam nevarnimi Italijani znova svedoči, da moramo biti oprezni in pripravljeni na najskraj-neje slučaje, ker prej ali slej bode pohlepni sosed hotel poseči po rečenih pokrajinah, večinoma pra-dednih bivališčih južnih Slovanov ob Ad rij i.
Dal Bog, da bi v očigled tem dogodkom, temu kipenju v sosednej kraljevini naši merodajni in odločujoči krogi imeli dovolj pozornosti, da bi računajoč na bodoče eventuvalitete premenili svojo dosedanjo politiko in jo uravnali tako, kakor bi bilo vsej državi, posebno pa še nam Slovencem koristuo!
Slavnost v Mozirji.
(Dalje.)
Po blagoslovljen j i zastave. Po dokončanem blagoslovljenji spremila bo vsa navzočna društva s svojimi zastavami in z godbo na čelu duhovščino do cerkve in potem ravno v istem redu korakala po trgu nazaj mej burnimi živio-klici do Čitalnice, kjer je bil banket. Vsi prostori Čitalnični bili so z odličnimi gosti prenapolneni. Prvi
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
XXVII. Poglavje. Basmanov.
(Dalje.)
— Grdo delo! — ponovil je Basmpnov, premagujoč jezo in skrivajoč jo 8 tem, da se je delal, kakor bi se čudil: — ti si pač pozabil, o kom govorim. Mari ti čislaš Vjazemskega ali Maljuto?
— Strela božja naj ju zadene in vso opričino! — rekel je Serebrjani. — Naj mi le car pusti govoriti, odkritosrčno bodem povedal v pričo njih, kaj mislim in vem o njih, a na skrivnem ne bodem nikogar opravljal, tem manj na tvoje besede, Teodor Alek-8ejevič!
Strupen pogled zabliskal je izpod trepalnic Basmanova.
— Tedaj ti nečeš, da bi jaz delil b teboj carsko milost?
— Ne, — odgovoril je Serebrjani. Basmanov je povesil glavo, — prijel jo je z
obema rokama, in začel je majati jo z jedne strani v drugo.
— Ob, sirota, sirota sem! — rekel je pojoč, kakor bi plakal, — uboga sirota in zapuščena! Odkar me je nehal ljubiti car, vsak samo misli, kako bi me žalil! — Nikdo se mi ne laska, nikdo me ne ljubi, vse pljuje na me! Oj, moje življenje, bridko življenje! Privezal bodem pas na vejo, v zanjko pa utaknil svojo nesrečno glavo!
Serebrjani je z začudenjem gledal Basmanova, ki je plakal in javkal, kakor babe pri pogrebu, samo včasi je na skrivnem zvito pogledal izpod čela, da bi videl, kak utis je napravilo njega javkanje na kneza.
— Fej! — rekel je Serebrjani in hotel oditi, pa Basmanov ga je zopet zadržal za kaftan.
— O j! — zakričal je, — pevci!
Prišlo je notri nekaj ljudij, ki so najbrž čakali zunaj. Zagradili so izhod Serebrjanemu.
— Bratci, — zaklical je Basmanov s prej-
ogiasi se k besedi starosta g. Lipold in v navdušenem govoru toastira na presvetlega cesarja ter svoj govor konča h trikratnim živin-klicem, kateremu so sir lr li burni živio- in slava klici našemu vladarju. Za njim napije g. dr. Vošnjak z iskrenimi besedami na navzočnega kuma in kumico. Starosta „Zagrebškega Sokola", dr. Fon, napije h krepkimi besedami „ S; i v i 11 j s k * • m 11 Sokolu". Starosta „ Ljubljanskega Sokola", g. Valentinčič, v krepkem in navdušenem govoru najmlajšemu bratu ^Savinjskemu Sokolu" in novi zastavi njegovi. Iz njegovega govora posnamemo sledeče: „Ni prvokrat, da je naš „Sokol" priletel v prelepe livade dežele štajerske, a prvokrat je priletel zdaj k najmlajšemu bratu svojemu, ki je beli dan zagledal tu v narodni pokrajini, v prelepi Savinjski dolini. RadoBten je slišal „Ljubljanski Sokol" novico, da dobi na sosednji zemlji štajerski brata, še radostoeje vsprejel je povabilo h krstu zastave njegove. Razpel je svoje peroti in priletel sem čez gorovje, ki nas loči le po meji deželni, a ne po duhu slovenskem. In pot mu ni bil trnjev, marveč slovesen in s cvetlicami posut, to priča zastava naša, to pričajo veseli obrazi, ki so nam sladili pot, to priča Živahno vriskanje, ki nam je donelo iz navdušenih bratovskih grl in napajalo nam radostna srca. Lepa je dežela štajerska, vsaj kar smo je videli mi, a pravo vrednost dajo jej še le njeni prebivalci. In ti! ne želite si drugačnih! Tukaj je naroda korenina, izruval je ne bo še tako silen nemčurski vihar. Vzlasti Mozirje je kraj, kjer ima narodnost zavetje že od nekdaj. „Sokolu* naloga ni uganjati politike, s to naj si belijo glave le drugi; vendar pa z bistrim očesom zre tudi po deželah slovenskih, in če tr^ba, mora imeti kljun nabrušen za nasprotnike od katere koli strani. Tega ne sme pozabiti noben PSokol", ne naš in ne Vaš, in kadar i>i uri in vežba ude, misli naj, da jih uri za narod svoj. In kadar si uri in vežba ude, uri naj Bi tudi dub, kajti duševnih borilcev nam bo treba še bolj, kot telesnih. Denašnja slavnost, ko sta se objela Ljubljanski in „Savinjski Sokol", ima še drug pomen, namreč tega, da nehajo predsodki, ki jih nekateri še imejo, češ: Ta je Štajerec, ta pa Kranjec. Dežela ne zda nič, vse velja le rod, in ta je slo-vensk tukaj in onkraj. Bratje smo po rodu, krvi in mišljenji, in to ostanemo, naj pride nad n(is nevihta od severa ali od juga, pomagali si bodemo drug drugemu.   II koncu še par besed  Vam vrlim Mo-
šnjim plakujočim glasom, zapojte pesen, pesen žalostno, da bode se užalostila, pokala moja duša in ločila se od telesa!
Pevci so zapeli dolgo, otožno pesen, podobno pesnim, kakeršne se pojo pri pogrebih, ves čas, ko so peli, valjal se je Basmanov po tleh in govoril:
— Le pritegnite, pritegnite! — še bolj pritegnite, tovariši! Odpevajte odpotnico svojemu gospodu, le odpevajte! Tako je prav, tako je dobro! Kaj je to, da duša neče iz telesa! Ali Še ni prišla njena ura? Ali mi je še sojeno, mučiti se po zemlji! Če mi je tako sojeno, pa naj bo! Če mi je odločeno živeti, pa naj živim! — Okroglo! — zakričal je pri tej prič', brez vsakega prehoda in pevci, navajeni takih premen, zapeli so okroglo!
— Živeli! — zaklical je Basmanov in zgrabil je dve srebrni kupici, začel je trkati ž njima, jedno ob drugo. — Živite, sokoli! Živite, vražja deca! Jaz bodem vaš, razbojniki!
Vsa vnanjost Basmanova se je premenila. Nič ženski podobnega ni ostalo na njegovem obrazu. Serebrjani je spoznal tega pogumneža, kateri se je
zirčaoom: Vsprejeti amo bili tu tako slovesno in vender bratovsko, da nam bo Vaš prelepi trg ostal vedno v najlepšem, najprijetnejšem spominu. Id kaj bi tudi ne? Saj tacih trgov s tako vrlimi narodnjaki na Štajerskem ni veliko. V imenu našega društva prosim Vas in želim, da bi tudi Vi nas ohranili v tako dobrim spominu. Novi zastavi pa želim, da bi dolgo plapolala pred vrlimi Savinjskimi juoaki in da bi se jih čedalje več nabiralo okoli nje v čast društvu, v čast narodu slovenskemu, v čast domovini! Moj kozarec velja torej bratovskemu .Sokolu Savinjskemu11 ia njegovi zastavi. Naj oba mili Bog ohrani mnoga leta! (Burni iivio-klici.)
Vršilo se je še mnogo druzih navdušenih na-pitnic, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navajati.
Banket trajal je do 5. ure, — in ko so So-kolci odšli na Lipoldov vrt, kjer je bil prostor za javno telovadbo določen, vrelo je vse za njimi. Najprvo uvrševJo je nad 100 Sokolov (Zagrebških, Ljubljanskih, Tržaških in Savinjskih) „Kolo" pod vodstvom gosp. Frana Hochmana, učitelja telovadbe v Zagrebu. Prizor ta bil je prekrasen, pohvala občna. — .Savinjski Sokoici" pokazali so potem na bradlii, kako izvrstno so se v tem kratkem času izurili. Potem nastopi na drogu „Ljubljanski Sokol", ki je s svojo izvrstno telovadbo, gledajoče na tisoče brojeČe občinstvo kar očaral. Zares ponosni sinejo biti izvrševatelji in predtelovadca gg. Mula ček in Magolič, kakor tudi celo društvo na tako sijajen vspeb. Burna pohvala je donela krepkim Sokolom od vseh stranij. Slišali smo opazko: „Saj ei ne moremo misliti, da bi bili to res Sokoli, to morajo biti gimnastiki, ki so jih nalašč najeli". — Ni bila še končana ta točka, in ravno >o ai .Zagrebški Sokoli" postavili svoj drog, — kar se uiije huda ploha, ki hipoma razpodi vse i/, telovadnega prostora in in ker ni bilo misliti na ugodneje vreme, morale so druge točke programa izostati.
Razkropili smo se po raznih gostilnah, kjer se je prepevalo mej živahnimi govori.
Ob 8. uri zbrali smo se zopet v Čitalničnih prostorih k „ Slavnostni besedi". Vsi prostori so bili prenapolueui in ko zapoje skupni zbor pod vodstvom g. V. V a lente, F. S. Viiharjevo „Pobratimijo" bo je zopet vse gnjetlo okolu naših izvrstnih pevcev ter jim ploskalo. Na to nastopi gospiea Olga L'poldova ter  s  prekrasnim   „PioIogomu navdušuje vse nav-
zočue.....burma polivala jej je donela od vseh
stranij.
Pevske točke ho se vse i'.borno izvrševale, posebno Nedvčuovo .Slovo" jo v/budilo toliko pohvale in uavdušenosti da au je moralo ponavljati. Odlikoval se je posebuo Razingerjev tenor.
Bilo je že pozno v noč, ko smo Be jeli razhajati vsuki v svojo določeno stanovanje, ki nam so jih gostoljubni Mo/.irčdui v izobilji prepuščali, a vsi neso se mogli še ioč>ti, kajti godba zučela je v Bpodnjib prostorih .okrogle" svirati in mladi svet jel se je vi ti ti m še le z,utranju .Buduica" opo-miujevala jh je, da je zvečerne .Besede4 konec. (Dalje prih.)
Dolgovi naše države.
Kraljeviue in dežele, zastopane po našem državnem zboru, imele so konci 1882. 1. 3.227,673.222 gold. dolga.
Od te vsote pripada 2.712,179.457 gld. v dobo pred izravnavo z ogersko državno polovico.
Ko je 1867. leta mmo liberalno ministerstvo vzelo državno veslo v roke, se je prva leta državni, dolg manjšal iu sicer
leta 1868 za.......20,112.141 gld.
.    1869 za....... 11,168.572 „
.   1870 za....... 27,742.720 .
.    1871 pa za...... 24,406.866 .
Take dobre letine pa se je dosegalo takole: 1. Prodalo se je skoraj vse državne domane, to je nepremično lastnino državi-, 2. povišal se je naklad na davke od '/s na »/*; iu 3. b prikritim državnim bankerotom, b tem namreč, da se je odbijalo pri kuponih državnih papirjev, ker je že samo vsako leto obresti umanjšalo za 11) mil 824.449 gld.
Ko pa je prišlo leti 1872 ministerstvo Lasser-Auerspergovo, začeli smo znova delati dolgove. Tako se je državnega dolga napravilo:
leta 1872 ........ 16,126.217 gld.
„    1873 ........ 30,689.914 „
„    1874 ........ 60,143 456 „
„    1875 ........ 53,982.407 „
„    1876 ........ 48,234.872 „
„    1877 ........ 112,026.947 „
„    1878 ........ 51,636.957 „
„    1879........ 154.254 155 „
Vsega vkupe v 8 letih    .   .   .   527,094.925 gld.
V letih 1872 do 1878 ni imela država — izimši boaensko okupacijo — nobene vojne, tudi je le malo utaknila v železnice in druga občila, a vender se jej je povprek na leto napravilo dolga 65,886.865 goldinarjev.
Naravno  torej, da naslednje,  sedauje naše ministerstvo z avtonomistov   večino   ni moglo na vrat na nos izravnati dohodkov in razhodkov v zanemarjenem našem državnem gospodarstvu. Vender se je toliko doseglo,  da upravni  primankljaj za 1883 leta iznaša le blizu 9 milijonov in za leto 1884 le še okolo 4 milijone in pol.   Državnega dolga pa je bilo več leta 1880 za 5,600.000 gld., leta 1881 za 47,786.320 gld. (iz tega se je plačalo 20 milijonov za uezaloženi ali viseči  državni  dolg iz prejšnjih čusov) in leta 1882 za 15,442.985 gld., od katerih je 9 milijonov šlo za preoblaščeuje vstanku v Bosni. Zlovoljno obrekovanje se torej mora  imenovati, če načelni sovražniki   sedauje vlade Dunajske kritiku-jejo njeno goapodaratvo v slabem pomenu in govorijo o financjalnem propadanji države, mesto da bi hvalo vedeli državnikom našim, ki  se z nemalimi uspebami prizadevajo,  gospodarstvo naše spraviti v bolj vesel tir iz zadreg,  ki so jih državi napravili sedanji zabavljivci iz nekdanjih vlad.
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani 7. junija.
V onih deželah, kjer so letos deželni zbori
razpust en i, se že začenjajo volilne agitacije. Največje važnosti 80 volitve na Moravskem, a žalibog, ravno tu ae že mej Čehi kaže nesloga, ko bi bilo treba največie složnosti. V mnogih volilnih okrajih ae usiljuje po več kaudidatov, ki rujejo drug proti drugemu, čehom v škodo, Nemcem v veselje.
Konferenca obrtnili nadzornikov, ki je bila na Dunaji, je jednoglasno izjavila, da ae mora njih Število na|manj podvojiti, da bodo mogli svojo nalogo vspešno izvrševati.
Govori se, da se vlada pogaja s severno železnico, da doaeie novo pogodbo, po katerej ta železn ca čez 46 let brez odškodovanja preide v državno last, do tedaj bode pa država določevala tarife.
„Kuryer Lwov?ski" se poteguje ca rusliiiko
šolo v Lvovu. Poljski list omenja, da je v Kosovu večkrat bil obsojen grško katoliški Župnik, ker je izpiae iz matrik in uloge okrajnemu glavarstvu vedno pošiljal le v rusinskem jeziku. Naposled so pa oblasti vender odjenjaie ia začele sprejemati rusinske uloge. LvovBkemu mestnemu zboru, pravi ta poljski list, se tudi ne more dovolj toplo priporočati, da sklene mir z Rusini. Zahteva Rusinov, da se ustanovi rusinska Šola, je tudi opravičena, ker je prošlo leto 316 za šolo godnih otrok bilo, ki so želeli rusinski pouk. Ta izjava poljskega lista kaže, da nekateri Poljaki že spoznavajo, da je najbolje, če so Slovani složni.
V hrvatskem saboru je včeraj končana debata o Vojnovićevej adresi. Maicen je zagovarjal adreso, Josipovič je pa priporočal, da se o tej zadevi preide na dnevni red. Oo bi bil le za tako adreso, v katerej bi se samo zahvalilo kralju, da je zopet ustanovljen mir iu red. Potem je govoril David Starčevič, pa nenavadno mirno, ter predsednik in večina mu neata nič pretrgala govora. Danes bo govoril še Vojnovic, kot predlagatelj, potem bode pa glasovanje.
V nanje države.
Novi arbakl občinski zakon ima sledeče spremene. Župane v mestih, trgih in vaseh bodo volili zaupni možje, iu pol tična oblast je bode potrjevali; Belgradakega župana bode pa imenoval minister notranjih z-idev. Občine bode, kakor doaedaj, same določevale plačo županom. Sklepe občinskih zborov bo pa morala politična oblast potrditi, predno bodo stopili v veljavo, in sploh vse delovanje občin bodo nadzorovali vladni organi.
Bolgarsko-srbiki prepir postaja resnejši. Ko se je Srbija pritožila pri Bolgarskej zaradi na-rušenja meje, je Bolgarska zahtevala, da mora Srbija izprazniti neko  atražn co na meji, o katerej bo gotovo ne ve,  stoji li na srbskej ali na bolgarskej zemlji.  Ker pa Srbija ni hotela z lepa sprazniti te stražnice,  bo je pa Bolgari s nilo zaseli.   Zdaj pa Srbija zahteva za to, kakor ona. misli, neopravičeno postopanje  zadosten j a v treh dneh, če ne, bode pa odpoklcala svojega diplomatičnega zastopnika. Bolgarija pa menda Srbiji tudi ni pripravljena ustreči, kajti nedavno je poslal minister notranjih zadev, (Jankov, prefektom ob srbskej meji ukaz, da ne smejo nobenega Srba drugače izročiti Srbiji, .kakor če to zahteva  pogodba o izročitvi zločincev.   A zato pa mora Srbija vselej, kadar bo hotela, da ae jej kdo izroči predložiti sodaijske akte, po katerih je dokazana  obsodba in  identiteta  zločinca, bolgarskemu vnanjemu ministerstvu, katero jih izroči minister-s t vu pravosodja, da je natančno pretreae, ter po-tem da ukaz mejnim oblastim izročiti ga, če se jej zde ti akti zadostni za dokaz krivde in identitete. Rusija iu Nemčija ati neki svetovali bolgarskemu knezu odjenjati  Srbiji v tej zadevi, in Bdgarska se bode naposled najbrž udala.
Pri občinskih volitvah v Sofiji zmagali so bolgarsRl radikalci. Županom ni bil imenovan Suknarov, ki je dobil največ glasov, ampak Pešar. Izvolitev Slavejkova in Karavelova v okrajni svet se ni potrdila, ker nesta bolgarska ampak vzhodno-rumeliiska državljana.
Novi vzhoduoruinelljskl generalni guverner, gospod Krestovič, podal se je v Carigrad, da se pokloni sultanu in se mu zahvali za imenovanje.
Italijanska zbornica je predvčeraj obrav-novala budget vojnega miuisterstva. Branca je vprašal, je li vojska pripravljena za vse slučaje. Man-cini je pa izjavil, da je njegova politika, politika častnega mini. Skuhal jo je pospeševati z alijan* cami. Vlada vojsko polagoma dalje organi/nje. Ko bi bilo treba braniti domovino m nje interese, bil bi on prvi, ki bi apeloval na vojsko, na katero se
zjutraj spuščal v najhujši boj iu gnal pred seboj celo tolpo Tatarjev.
— Tako je prav, — spregovoril je knez in prikimal je z glavo.
Basmanov ga je z veseljem pogledal.
— Kaj ne, ti si mi zopet verjel! MiBltl si, da sem jaz v istini začel obupavati! Oh, Nikita Romanovič, lahko te je prevariti. No, pijva zdaj na najino znanje. Ako bova vkupe živela, videl bodeš, da jaz nesem tak, kakor si ti mislil!
Brezskrbno rajanje iu bujno veselje uplivalo je na Serebrjanega. Vzel je kupico iz rok Basmanova.
— Kdo razume tebe, Teodor Alekaejevič! Jaz še nesem nikdar takega videl. Morda ai ti res boljši, kakor se kažeš. Ne vem, kaj bi mislil o tebi, pa Bog je naju združil na vojnem polji, tedaj: na tvoje zdravje!
In izprazn 1 ,e kupico do dna.
— Tako knez! Tako duša moja! Bog ve, da jaz ljubim tebe! Še jedno kupo na pogin vseh Tatarjev, kateri so še ostali v Rusiji!
Serebrjani se navadno ni hitro upijanil, a po druge I kupi so se začele mešati njegove misli. Ali je pijača bila močnejša od navadne, ali jej je pa kaj primešal Baamanov. knezu je začelo krožiti v glavi, nič ni mogel več prav razločiti; slišal je sumo bujno petje, žvižganje in ropotanje, pa glas Basmanova.
— Živite tovariši! Ali v sanjah pojete? Komu pojete odhodnico, tatje !
Ko je Serebrjaui prišel k sebi, so še vedno peli, pa on ni več stal, ampak na pol sedel, na pol ležal je na perzijskih blazinah, Basmanov se je prizadeval s pomočjo svojega uadkonjarja obleči mu žensko letuo oblačilo.
— Obleci svoj letni plašč, bojar, — govoril je, — zunaj postaja hladno 1
Pevci so utihnili.
Serebrjanemu je še vedno vse krožilo prod očmi, misli se mu še neso bile zjasnile, pripravljen je bil obleči žensko oblačilo, imevši je za svoj plašč, kar se zasliši sredi te tišine glasno cvilenje.
— Kaj je to ? — vprašal je jezen Basmanov.
— Pes cvili na Skuratovljevem grobu! — odgovoril je nadkoojar, pogledavši iz šotorja.
— Daj semkaj lok in pusicu, jaz ga bodem naučil cviliti, ko se mi z gostom veselimo.
Pa pri imouu .Skuratova se-je Serebrjani popolnem streznil.
— Poatoj, Teodor Alekaejevič, — rekel je, ustavajoč, — to je Makaimov Bujan, ne dotakni se ga. Kliče me na gomilo mojega pobratima; preveč sem se zamudil pri tebi; nikar ne zameri, čas mi je iti!
— Pa obleci poprej avoj letni plašč,, knez.
— Ni zame narejen, — rekel je Serebrjani, spoznavši žensko oblačilo, katero mu je oblačil Basmauov, — nosi je sam, kakor si je dozdaj nosil.
In, ne čakajoč odgovora, pljunil je in odšel iz šotora.
Za njim se je jezil, rogal in preklinjal Basmanov; pa ne zmeni \ si se za to, odšel je Serebrjani na Maksimov grob, poklonil se je svojemu pobratimu in Bpremijevan po Bujanu, pridružil ae je razbojnikom, kateri bo ae pod načelstvom Perstnja ulegli, da se oddahnejo, okrog gorečih grmad. (Dalje prih.)
ame zanašati. Na Comparealovo interpelacijo je pa •bljubil odgovoriti še le v sredo, kajti on pričakuje Še natančnejih poročil iz Tangera. Sicer pa že more ■eedaj  zagotoviti,  da vlada že  precej   Časa obrača
fosornost na marokanske aadeve, in pasi na vse, ar bi utegnilo tam prouzročiti, kake.premene.
V fiMMicoakeJ zbornici bila le v četrtek debata o položaji na otoku Korziki. Bivši policijski preffkt Andrieux je grajal upravo m. pravosodje pa tem otoku in očital jima strankarstvo Minister vna-njih zadev je pa rekel, da so Andrieuxove trditve pretirane in neresnične, ter obetal, da b » vlada gledala, da prisil« tamošnje prebivalstvo spoštovati zakone. Potem se je odložila debata na danes. Brat generala Gourcija, mr. Gourci, imenovan je francoskim 4nin^terskim residentom v Obuku.
drski kralj pripeljal se je prevčeraj ob 2Vi Ufi popoludne na parniku aAraphitriteu s kraljevičem naslednikom. Konstantinom, princema Jurijem in Nikolajem terprineeziujo Aleksandro v Trst. Potem se je pa kralj z jadernim vlakom odpeljal na Dunaj
Vsa egiptovska vojska odide v Suakim in Vradibalfo. Tri angleške vojne ladje.tudi odidejo iz Aleksandrije, da peljejo podkrepfjenja v Suakim.
V torek se je sešla v Ghicagu narodna konvencija, ki ima imenovati kandidatoma predse d oištvo Severoaraerlskih y. l«-4l f «•■■ i ■> drinv. Prišlo je 820 poslancev iz raznih držav, tedaj je za imenovanje treba 411 glasov. Ta konvencija izvolila je zamorca Lyncha iz Mississippija z 4H2 glasi začasnim svojim predsednikom, in njegov protikandidat Ciavton iz Arkansasa dobd je.,samo -387 glasov. Clavtou je privrženec Blainov, in iz pega glasovanj* se razvidi, da Blaino nema dosti upanja biti izvoljen predsednikom.
Dopisi.
Iz Dele Krajine 4. junija. [Izv. dop.] Mož. ki odgovarja dne 26. maja na dopis z 18 aprila, gotovo ni prenagel, imel je časa dovolj popraviti, kakor pravi -„nupačno poročilo" „Slov. Naroda", ker pa tega tudi zdaj storil ni, ve sam najbolje zakaj, .kajti to stoji, da,murče ne. bode bel, če ga še s ..tolikimi vodami, pereš.
„Slnvenski Narod" je tedaj resnično poročal, in ni ime) mč druzega obžalovati, kakor kar je naravnost v št. 94. povedal, namreč, da je preiskava-nje zadelo sodišču Metliško, katero je glede slovenskega uradovauja na dobrem ^lasu, ni pa niti besedice zinil o tem, komu se to urad »vanje pripisuje.
Da ne bode zopet kdo ljudem npeska v oči" metal, reeimo takoj, da je bil g. Šenčur tisti junak, ki je pri našem sodišči slovensko  uradovanje upe-ljal, ki se tudi takrat ustrašil ni, ko mu je pokojni šef slovenske odloke na kosce trgal. Pravična stvar je predrla,  in tisti mož,   katerega zdaj kraška burja hladi, ima na tisoče dokumentov, ki vsi glasno govore, da se naš narod le njemu za-; hvaliti ima, ako se je pri uus slovensko madovalo. . Narod tudi to dobro ve in mu je prav iz srca hvaležen, zato mu je tudi objavil svojo zaupnico m zahvalnico po vseh večjih slovenskih uoviuah.
In temu zaslužnemu, da požrtvovalnemu uzor-j nemu  narodnemu  uradniku  posmehuje  se zlobni -Metliški dopisnik najnovejšega dnevnika, češ, da ga „kraška   burja hladi1'.   Mi pa mislimo, da še živi stari Bog, ki je res dopustil, da so se pravični • ljudje preganjali in obsojali, ali je znal tudi obrniti, da so obsojenci — — ministri — postali.
Mi Senožečanom čestitamo, da so dobili tako izvrstnega narodnjaka, tudi okr. sodnik bodi ga vesel, kajti dobil je marljivega izkušenega deialca, lam se ne bo nikdar slišal izgovor „ jaz bi rad slovensko uradoval, pa nemam zmožnih pomagačev".
Ko bi bila pritožba župnikova neopravičena, bi bil to minister v svojem rešilu sam opazil, na koliko je bil izid preiskave za okr. sodnika „časten-', te skrivnosti ve samo dopisnik slovenskega uradnega lista, veoder bi nam in ljudstvu jako ustregel, ako jih da objaviti.
' Zarad besede „tava" bo dobro, da se spora-Bumemo. Kdo tava? mar tist, ki se je že v mladosti narodnih idej navzel in od tiste dobe vedno zvesto z narodom hodi, iu vse kar mu je za napredek posebuo pa narodna društva duševno in gmotno z veseljem podpira; ali pa tisti, ki je danes čitalnic ar, jutri pa Conversationsvereinar, danes poje „živio, živio, živio-, jutri pa „hoch soli er leben, dreimai hoch" in to vse iz same dobička-rije. S takimi nikarmo se meriti, apage satunas!
Na tisti „laudamus" o posojilnici, ki se noter do Črnomlja vleče, pa ne bomo nič druzega rekli, kakor da smo slišali, da je bila jedenkrat preiskava in neki kazaovaui in sicer po razsodbi c. kr okrož. sodišča Novomeškega. Sumničilo se je že mnogo in intrigiralo,  v tem poslu je dopisuik najnovejšega
dnevnika prava korifeja, ali nazadnje, kedar je treba dokazov, pa jih ni, onda laži, maži!
Tudi mi velimo: Bog živi slogo! ali strah nas je za njo. elem e n to v!
Iz Ribnice 4 junija. [Izv. dop ] Danes v jutro zapustil je po štiriletnem tukajšnjem službovanji naš trg obče spoštovani g. Čamilo Murgel, c kr. subst. davkaraki kontrolor, da nastopi — premeščen k glavnemu davčnemu uradu v Ljubljani, — le-tam svojo službo.
Za časa svojega  bivanja  v Ribnici,  bil je gospod C - Murgel  marljiv,   vesten  in natančen uradnik, izven urada pa povsod priljubljena in čislana osoba. Vedel si je pridobiti naklonjenosti svojih kolegov,  in spoštovauja pri  strankah;  v društvenih ^ujcajšnjih krogih pa, vsprejet bil je vedno kot dqbro-došel sogost. — Kdor sploh je ž njim občeval, vedel ga je ceniti  kot uljudaega  moža, osobo nesamo-ljubnega značaja. V meni izgubili smo častivrednega prijatelja  v  vsakem  oziru. — Kot uradnik bil je miren a zvest narodnjak; svojega narodnega mišljenja ni nikjer in nikoli zakrival, pač  pa .narodno svojo samozavest očitno kazal, - kjer je je kazati trebalo, (i lede tega stavili bi ga lehko uiar.dk nm u v izgjed. — V teku celih štirih  let užival je ne le od slehernega, ki je ž njim občeval, zaupanje, marveč vsa-kateri, ki je kedaj  v dotiko prišel ž njim, izkazal mu je čast, katera mu je vsekako pripadala. Svest naj i si je in preverjen, da je imel ne le v Ribniškem trgu, ampak  tudi v ostalem  delu te  doline lepo število udaoih častilcev  in odkritosrčnih prijateljev na strani, in da vsi ti mu bodo tudi  v prihodnje ohranili spoštovanje in ljubezen.
H koncu in sklepu teh vrst kličemo odšlemu še jednokrat: Nekuljeua sreča spremlja naj Vas, kjer bivate! In živeli do — svidenja! S.
Domače stvari.
. — (Vabilo k LXIII odborovi skupščini „Matice Slovenske",) ki bode v sredo 11. junija t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXII. odborovi seji. 2. Naznauila prvo-sedstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Pretresovauje pre-narejemh pravil in opravilnega reda. 4. Poročila gosppdarakeg* odseka. 6. Posamezni nasveti. V Ljubljani 4. juuija 1884. Peter Grasselli, prvo-sednik.
— (Gosp. Ed. Volčič) napravil je pretekli petek na Dunaji zadnji rigorozum.
— (Vodstvo Ljubljanskega semenišča) izročeno je začasno g. konzistorijalnemu svetniku Janezu F1 i s u.
— (V Čitalnični restavraciji) je jutri večer ob Va 8. uri koncert vojaške godbe domaČega pešpolka.
— (Iz Trsta) dobili smo tri dopise, ki vsi izražajo veliko nevoljo, ki je nuvstala, ker se je g. Dolina rj u služba odpovedala samo zaradi tega, ker je prevzel uredništvo šaljivega lista. No, razlog ta je smešen dovolj. Dopise prijavimo, kolikor primerno, v prihodnji številki.
— (Z Reke) se nam piše: Koliko je bilo zanimanje za Postojinsko jamo na biukoštui ponedeljek, razvidno je iz naslednjih podatkov: S 1. vlakom odpeljalo se je z Reke v Postojino 375 osob z 2. ulakom 480 osob, ki so dobil: biljete, a 140 tacih, ki so v vagonih plačali. Nad 160 ljudi j pa je moralo na Reki ostati, ker ui bilo več vagonov. Da je dovolj vagonov, bila bi Reka in okolica v Postojiui zastopana po 1155 osebah.
— (Avstrijskih notarjev shod) hode letos v 6. dan septembra meseca na Dunaji ter se bodo razprave na njem vm le dva dni.
— (Tatvine.) Gospodu Oroslavu Dolencu ukradenega je bilo zadnje dni jako veliko voska, katerega si je prisvojil znani tatinski lopov Dobra-,vec. — V živinozdravnišuiei na Poljanah pa je ukral neznan lat nekemu kovaškemu učencu muogo obleke in .srebrno uro z verižico.
— (Teške poškodbe.) Deklica, šest let stara, bila je včeraj popoludne težko poškodovana na sv. Petra cesti. Bruno « voza palo jej je na glavo. Prenesli, so jo v bolnico. — Na Spodnjih Poljanah pa je bil povožen včeraj popoludne štiri letni deček Kramar, ki je splezal na zadnjo kolo voza s šuto napolneuega. Kolo mu šlo preko prsij in mu zlomilo nt kaj reber. Zdravniki v bolnici, kamor je bil prenesen, dvomijo, da bi fant okreva!.
— (Zastrupiti) se je hotela že stara ženska z Ljubljanskega barju. Odvedli so jo v bolnico.
— (Anarhist.) Kakor čitamo v Agramerici, prijeli so v Varaždinu anarhista Frana Keše-ta, rodom iz Ljubljane. Pri njem našli so zabavljico na novodobno državo. Dali so ga na odgon v domačijo. Ko se mu je ta ukrep naznanil, odvrnil je, tresoč se, da gre rajši v Lepoglavo, nego domov.
— (Duhovenske izpremembe.) Gosp. Fran Dol in ar, kapelan v Horjulu, prestavljen je začasno v Borovnico za pomoč tamošnjemu župniku gosp. J. Oblaku, ki se je pri vožnji nevarno ponesrečil na nogi.
— i I/. toplic.) Dosedaj prišlo je v Varaždinske toplice 450, v tojdice pri Laškem trgu 58, v Dobrno 65, na Slatino 148, v Krapinske toplice 216 gostov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst 7. junija. Slavoj, Jenko za Voloski kotar soglasno izbran, jednako za koperski Spinčić in Križanac. Od nasprotne strani prišli 4 volilci, oddali protest, komisija zavrgla. Narod navdušen.
Vološko 7. junija. Slavoj Jenko jednoglasno izbran narodnim zastupnikom u Porečki sabor.
Koper 7. junija. Zmagali jednoglasno. Istra postaja slovanska.
Zagreb 7. junija. V deželnem zboru pozval je Josipovič StarČevića, naj natančneje pojasni ali pa prekliče včerajšnje, večino žaleče izraze. Starčević odgovori nedoločno. Josipovič izjavi, da si bode po drugem potu dobil zadoščenja. Predsednik dal je StarČeviću ukor za včerajšnje razžaljenje zbornice, s čemer je ta dogodek za sedaj rešen.
Dunaj 7. junija. „Wiener Zeitung" : Cesar podelil je namestniku v Českej baronu Krausu red železne krone prve vrste. Kakor poroča „Vaterland", podeljeno je grofu Kgbertu Belkredi-ju in Rihardu Clam-Martinicu dostojanstvo tajnega svetnika.
Dunaj 6. junija. Uradnik pri prvi avstrijski hranilnici je pobegnil, ker se je našlo, da je 16.000 gld. izneveril.
Pariz 7. junija. Pogodba mej Francijo in Anamom podpisana.
London 7. junija. Reuterjev bureau poroča iz Kalkute: Ruskega zida Izaka Balabana kot ogleduha prijeli so z obiteljo vred v Lahore. Pall-Mall Gazette protestuje, da bi „Fort-nightly-Reviewa izražal nazore angleških radi-kalcev ali pa naprednih liberalcev in zanikava, da bi liberalci prijateljstvu s Francosko prednost dajali, pred onim z Nemčijo, kaže na močno, dosledno, vseskozi mirno politiko Nemčije nasproti pa na nemirno, agresivno politiko Francoske in na mnogostransko si nasprotujoče interese Francoske, Angleške in vsega sveta. Zategadelj je dovolj uzrokov, da Angleška naj-skrbneje goji prijateljstvo z Nemčijo.
Barcelona 6. junija. Z dinamitom na-polnen peklenski stroj razpočil je včeraj na Rambla-sprehajališči. Jedna mimo idoča osoba težko ranjena, več poslopij poškodovanih. Zločinec nepoznat, a sumi se, da je eksplozija čin zasobne osvete.
Zahvala.
Slovencem Savinjske doline! Dani sprovedeni u Vaš.-m bratinskom krugu ostat če „hrvatskomu Sokolu" u viečitoj uspomeni, Vašo milo i iskreno Busrctanje učini nama porod svili osjotlivih nepogodah vremena boravak nezaboravno ugodnim. Primite braćo mila za svu tu nama ukazanu ljubav i čast nujusrdniju zahvalu uz Sokolski pozdrav:
Zdravi nam bili! Za upravno vieće družtva za tjelovježbu „Hrvatski Sokol": Dr. Jos. Fon, Leviu Šlosser-Klekovski,
starešina. poslovodja.
Meteoiologično poročilo.
a	Ćaa opazovanja	Stanje barometru v muj.	Trnu-peratnra	Vetrovi	Nebo	Ho-kriua v min.
* '5 9 te	7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer	788*91 mm. 733f>7 mm. 73359 mm.	+ 12-0" C si. szli. 4- IG;VU si. vzh. 4-18S"C : si. jz.		obl. d.jhs. d. ja«.	•I "00 mm. dežja.
Srednja temperatura + 140°, z* 3U° pod normalom.
XD^.ra.a-isl?ra- borza
dne 7. juuija 11. (t«virno tolografično porodilo.)
Papirna ren n..........HO gld, 60 kr.
I Sreuriiu lenta ....       .....    SI   a   40 „
ZUta ren.......... 102 gld. —
{S0 . marčna renta......... 95 . 85
Akcije narodne banke....... 860 , —
Kreditne akcije......                             .   . 310 , —
London.......... 123 . 05
Srebro............ — „
Napol.............. y . 67'/,
C. kr. cekini........ r> „ 76
Nemške marke ..... ' 9 „ 60
4*/0 državne »retke iz 1. 1854   250 gld. 124 . 75
Državne srećke iz I. 1864.         100 gld. 169 . —
4'\  avstr. zlata renta, davka prosu. 102 , 10
Ogrska zlata renta 69/,..... 122 , U
.      1".           .... 91 „ 75
„     papirna renta 5°/0    ..... 88 , 75
5°/0 štajersko zemljišč, od/ez. oblig. .   . 1<M n 60
Dunava reg. srećke 5°/,    .   .   100 gld. 115 „ 50
Zemlj. ohč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 122 „ 25
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 , 30
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 » —
Kreditne srećke......100 gld. 175 , 50
Rndolfove srećke ....        10   „ 19 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 112 „ 50
Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.    . 221 , 80
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in ob smrti sedaj v Rogu počivajočega gospoda
JANEZA POTOČNIKA,
pekovskega mojstra, hišnega in zemljiškega posestnika,
za mnogobrojno spremstvo prezgodaj umrlega k poslednjemu počitku, zlasti pa dariteljem lepih vencev, gospodom pekovskim mojstrom za prijazno sodelovanje pri krsti, gospodom pevcem za ganljivo petje, slavnemu telovadnemu društvu „Sokolu", vsem znancem in prijateljem ter slavnemu pogrebnemu zavodu Doberletoveruu za lepo ureditev mrtvaškega sprevoda, izreka najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo
Marija Potočnik, roj. Dolenec,
(382) soproga.
V Ljubljani, v 7. dan junija 1883.
Št. 9430.
(371—3)
Košnja v najem!
V ponedeljek 9. dan Junija t. I. do-poludne ol» O. url se bode košnja mestnih se-nožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za 1884. leto kosoma oddajala v najem.
Obljubljena najemšcina ni pri dražbi, ampak kakor pretekla leta v jeseni pri mestnej blagajni uplaČati.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v LattermaDnovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan maja 1884.
Pristna slivuvka:
1883. leta bela vinu gl. 10 1879.   , B »16
Pristni viuski Jetrih  „ 9
prodaja po hI. (224—10)
Jo§. Itravagna v Ptuji, Štajersko.
MIHA KRAMARSIC.
scloni slil3za.rT v Ljubljani, Sv. Florijana ulice št. 3«,
priporoča bo čast. občinstvu
za slikanje sob in tabel
po najnižjej ceni in po različnih uzorcih. — Tudi naroja
cerkvene zastave. (367-2)
1883. leta alivovka . gl. 39 1878.   „ „        •  b 50
1883.   „    troplnec .  „ 30
Mejnaroto linija.
Iz Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in pomike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „E3a.st _A_n.g-lia,", 3400 ton, v   5. dan julija. „     „Germanla",       4200   „   v 2u.   „ „ Potniki naj se obrnejo na
J. TEBKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro Comunale, v Trstu. Kajuta za potnike 200 gol*l. — Vmesni krov ©o gold.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na l'.iuili»no «1» Aut. Poglajen, generalni agent. (379—2)
V nedeljo 8. junija        LpJ |
v čitalnični restavraciji
niyui f«
Vsa godba c. kr. peš-polka barona Kulm št. 17.
Vstopnina 20 kr. Rodbina 40 kr.
Začetek ob v*8. uri zvečer.
Za obilno udeležbo prosi
r-i J. Cesaric, _r_i
_I3  (380) gostilničar. CEL
Zo"bo"bolje
ozdravi takoj
pristna dr. 1'OPP.ova
Anatherin ustna voda.
GoBpodu dr. J. G. POPP-n,
c. kr. dvornemn zdravnika za zobe, na Dunaji, Stadt, Bognergans*« Nr. 2.
Ko so me najhuje zobo boleli, poskusil sem rabo Vase slavne Anatherin ustne vode in pri tej priči so bolečine ponehale.
Jaz moram zato biti Vam hvaležen in Vašo Anatherin ustno vodo vsem trpečim za zoboboljem najtoplejše priporočati. (217—1)
VZadru, v 4. dan januvarja 1879.
Dr. Anion Nicolo Martinov*
Občinstvo se prosi, da vedno zahteva izrecno izdelke e. kr. dvornega zdravnika za zobe dr. Popp-a, in le take vzame, ki imajo mojo varstveno znamko.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trukoozv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Malir, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Šhofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. "VVarta, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu - D. Ri'.-zoli in J. Berginan, lekar ja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Rob'ek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Fontajlu: P. Osaria, lekar.
Lek, pripravljen po Romanu Vlahov-u
v ftlbenlkn {v Dalmaciji).
Poddružnica : V Trstu. Via delil pesa Št. 8.
Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan.
Patentovala ga je vlada združenih držav Severo- Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!!
Kako se je priljubil ta lek v zadnjih de-.hi tih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna BpriČevala in zahvalna pismu, ki so došla izumitelju.
Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-ljenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajidnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morske) bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje.
Vsakej  steklenici  pridana je  brošura z nakazilom, kako rabiti.
Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici suuiej, na napisnem listku in v brošuri ime Roniano Vlakov zaznamovano in ravno tako užgano na zamašku. (340—4) Zaloge imajo: v Ljubljani: H. L. Wenzel, M. Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar O. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Kud. Konig, restavrater južne železnice; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; t Laškem trgu: "VV. Gedlicka, hotel Flosser; v Celji: Tom. Schuch, hOtel Eletant, A. Bareck, lekarnar Bauinbacb, Karol Potricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhehnina Irstitscb, Ivan PobeBchin, Jos. Schibert, sladčicar A. Reichinan; v Celovci: Jos. lvoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novsky; v Trbižu: A. Fiebiuger, hotel de la Gar.
t 4
< 4
ADOLF EBERL
►
stavbeni in pohištveni barvar.   Izdelovalec ^
slikanih napisov. Lakirnik.
Lastna fabrika clja
< oljnatih barv, lakov in firnežev. ►
Prodaja na debelo in drobno.
4 I-.j llt>lj IXII«;, (301—6)
4     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu ►
4 Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^
ŽeleaRiiH,
3ro6rxct Trosila
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & C!SE:
Tovarna strojev za plinske vodne in trombne naprave. (298—6)
Wlen, Fuiifhanti, OasgasHe 0.
Zaradi prehajajoče sezone
dobč se
na »Dunajskem ljazarji"
solnčniki
po jako ugodnih cenab.
kr.,
Solnčnike iz kretona ali  satina po 90
1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. Solnčniki iz kakor svila finega  satina po
1 gld. 75 kr., 2 gld. 85 kr., z modernimi palicami
in čipkami po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld.
25 kr., 2 gld. 60 kr., 3 gld. Elegantni solnčniki iz atlasa z mednimi votlimi
žicami 3 gld. 30 kr., jako veliki po 4 gld. 25 kr.,
s čipkami po 4 gld. 15 kr., 5 gld. 50 kr., 6 gld.,
6 gld. 50 kr.
Solnčniki iz surove svile, brokata in polsvile
po 3 gld. 30 kr.( 3 gld. 80 kr., 4 gld. 50 kr., 4 gld. 85 kr.
Otročji solnčniki po 45 kr., 50 kr., 60 kr, 70 kr.,
70 kr., 1 gld 30 kr. Senčniki za gospode iz dvojnitko po 1 gld.,
1 gld. 2f> kr.
Senčniki iz podloženega dvojnega blaga po
1 gld. 35 kr., 1 gld. 50 kr.
Senčniki iz nepremočljive jadrovine s potnimi palicami samo 1 g.d. 50 kr.
Dežniki, jako reelni izdelek.
Iz kretona po 85 kr., 1 gld. 50 kr. jako veliki. Iz angleškega klota po 1 gld. 25 kr., 1 gld. 40 kr.,
2 gld.
Iz nepremočljivega kopper-blaga po 2 gld.
15 kr., 2 gld. 40 kr., 2 gld. 70 kr. Iz konjske žime trdnejši kakor svilnati po 2 gld. 85 kr., 3 gld. 10 kr., 3 gld. 60 kr. (343—6)
Rogaška kislina.
t Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene Z kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje Ž z mlekom in siratko. — Glavno oznacenje bolezni prebavljivih organov. Štajerski deželni zdra-| I podno bivali&čc*.
vilni zavod.        t Saisona od maja do oktobra.
Južno železnična postaja:      j£ Prospekti ln naročbe za stanovanja na rav-□P Oljčane. ^ nateljstvo. (143—7)
roooooooooooooocococooot Glavna zaloga ~ naravnih rudninskih voda in studenčic:
Adelaidin studence, Biliiiskn kisla voda, Carinihiu-studenec, Einski Viktoria-Stnđenee, Emski hrenčeki, Frnnc Josipov grenki vir, KriediicliH-balbia grenka voda, Gleuhenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Emin vir, Klaiisenski jekleni vir, Giesshiiblerska kisla voda, llallska jodna voda, Ilunvadi-jeva grenka voda, Karlsbadska mlinšica, Gradska voda in vrelec, Marienluidska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron-dorlska kisla voda, Bilnaska in Saidscliiidska grenka voda, Kodanjska kisla voda. ltnkoczv grenka voda, Kogatska kisla voda, Kimski studenee, Ofenskl Viktoria-studenec, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlsbadska vrelska sol, Marienluidska in Hallska jodna sol, Emske pustile, Bilinske pustile itd.
Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirno fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice uapolnene s pravimi friŠ-ninii imenovanimi vodami.   S spoštovanjem
Peter Lassnik v Ljubljani.   (317~5' p
(Popise o -vod-a-li. In. brošure zastonj.) y
ooocoonoooooooooccoooooo
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Nurouue Tiskarne.".