Arheološki vestnik
(Arh. vest., AV) 41, 1990, str. 227-234
GROBNICA JEDNE UGLEDNE PORODICE U KOLOVRATU
KOD PRIJEPOLJA
ALEKSANDRINA CERMANOVIČ-KUZMANOVIČ Filozofski fakultet u Beogradu, Čika Ljubina 18-20, YU-11000 Beograd
U toku arheoloških istraživanja rimske nekropole u Kolovratu kod Prijepolja na lokalitetu Dvorine, otkrivena je 1978. godine jedna grobnica obeležena kao grobnica II1 (si. 1, 2). Grobnica je relativno dobro očuvana, dimenzija 4,30 x 3,20 m i obuhvata prostor od oko 13,76 m2. Sastoji se od više nasatično postavljenih blokova od krečnjaka, dimenzija 1,70x0,25m veči i 0,90x0,25m manji. Nedostaje zadnji zid grobnice i jedan blok na fasadi grobnice, kraj nadgrobne are. Blokovi su postavljeni na bazu-stereobat od krečnjačkih ploča; najverovatnije su bili završeni profilisanim ili zaobljenim gredama od krečnjaka, koje su formirale venac i završetak ograde.
Grobnica II u Kolovratu pripada tipu zidom uokvirenih nadzemnih grobnica -spomenika, poznatih pod imenom area maceria cincta, raširenih na italskom tlu i na području večih gradova po provincijama. Grobnice ovog tipa poznate su sa nekropola Akvileje, gde se grade več sredinom I veka;2 ovaj tip sepulkralnih gradjevina poznat je i u unutrašnjosti provincije Dalmacije, kao i u primorskom delu, naročito u Saloni.3 Najbolje očuvane i istražene grobnice u provinciji Dalmaciji nalaze se u Kominima kod Pljevalja (Municipium S...).4 Nesumnjivo je da su grobnice tipa area maceria cincta u unutrašnjosti provincije mladje od akvilejskih i solinskih primera, jer se na osnovu propratnog arheološkog materijala u grobovima mogu datovati u III vek i to pre u drugu polovinu veka.5 Može se predpostaviti da su ih najpre gradili doseljenici iz severne Italije, odnosno iz Salone, čije prisustvo u Kominima dokazuju i epigrafski spomenici.6 Ovaj tip grobnica raširen je i u susednim provincijama te ih tako nalazimo i u Panoniji.7
Uporedjivanjem grobnica iz Komina sa grobnicom II u Kolovratu moguče je uočiti i neke razlike. Pre svega, kod kominskih grobnica se na fasadama nalaze konstrukcije kamenih sanduka tj grobnih komora u koje su postavljeni sandučiči za pepeo,8 odnosno komore predstavljaju sam grob. Iznad grobnih komora bili su postavljeni nadgrobni spomenici u obliku are, koji se i inače vezuju za grobnice. Nadgrobne are imale su profilisanu bazu i isto tako profilisanu »kapu« odnosno pokrivač. Na osnovu analogija sa akvilejskim grobnicama ovoga tipa izvesno je da se kao završetak are, iznad pokrivača nalazila okrugla plastika, najverovatnije lavovi ili šišarke, koji su i inače nadjeni na nekropoli u Kominima, iako ne uz same grobnice. Kod grobnice II u Kolovratu ne postoji grobna komora, več je na fasadi postavljena nadgrobna ara, danas nestala. U okviru ogradjenog prostora nalazile su se grobne jame sa sandučičima za pepeo, odnosno dva groba (grobovi br. 90 i 93), dok je treči (grob br. 89) grob inhumiranog pokojnika koji nema veze sa grobnicom. On je iz epohe kada je grobnica II več bila razgradjena jer se lobanja skeleta nalazi postavljena na bazi grobnice II.
SI. 1: Osnova grobnice II u Kolovratu. Abb. 1: Grundriss der Gruft II in Kolovrat.
Grob br. 90 je kružna jama, ukopana u šljunak i ispunjena pepelom; u središte jame položena je urna od krečnjaka blago koničnog oblika sa poklopcem. U urni je otkrivena staklena čaša (t. 1: 6) i stakleni balsamarijum (t. 1: 1), a u gari veči broj gvozdenih eksera. Grob br. 93 nalazi se u neposrednoj bližini groba br. 90; i
to je kružna jama, ukopana u šljunak u koju je položeno sanduče za pepeo od krečnjaka sa profilisanim poklopcem. U sandučetu je otkrivena staklena čaša (t. 1: 2), stakleni balsamarij (t. 1: 5), dva srebrna češlja (t. 2: 1, 3), gvozdena pinceta (t. 1: 3), srebrna kutija za igle (t. 1: 4), dve srebrne kopče sa priveskom (t. 2: 4), fragmentovana koštana igla (t. 2: 2) i par zlatnih mindjuša (t. 2: 5). U gari oko sandučeta nadjeno je 50 gvozdenih eksera različitih dimenzija, bronzani češalj (t. 1: 7), srebrna aplikacija (t. 1: 10), bronzana bravica i bronzana kutija (t. 1: 11; 2: 6). Pored sandučeta otkriven je par srcolikih privesaka (t. 1: 8), a ispod sandučeta dva članka bronzanog lanca (t. 1: 9).
Grob br. 93 nesumnjivo je do sada najbogatiji grob na nekropoli u Kolovratu ne samo po brojnosti priloga, več i po skupocenom materijalu i kvalitetu izrade. Sigurno je pripadao žensko j osobi na što ukazuj u priloži specifični za ženske grobove - češljevi, mindjuše, igle, a bogatstvo priloga i njihov skupocen materijal ukazuju na visoki društveni položaj ovde sahranjene pokojnice. Nesumnjivo je najzanimljiviji predmet na t. 2: 1, koji se jedino može porediti sa ukrasnim češljem za kosu, odnosno pundju, kao i srebrni češalj na t. 2: 3 sa lančičem koji je najverovatnije deo nošnje, odnosno ukrasni a ne praktični predmet. Češalj za pundju bio je u gornjem delu pričvrščen za neku podlogu na što ukazuju nitne na završecima. Zlatne mindjuše su tipično rimskog oblika.9 Ostali grobni priloži -staklene čaše i balsamariji iz oba groba karakteristični su za poznu epohu, odnosno za drugu polovinu III veka, a slični primerci balsamarija nadjeni su i u grobnici Pakonije Montane u Kominima.10
Grobni priloži iz groba br. 90 daleko su skromniji i nisu posebno zanimljivi; medjutim, kamena urna u kojoj su nadjeni specifičnog je oblika a na urni je, na samom rubu plitko urezan natpis koji glasi:
P.Ael (ii) Firminianii
Prilikom arheoloških istraživanja nekropola veoma retko je moguče povezivanje groba i nalaza u njemu sa odredjenom ličnošču, jer u večini slučajeva nadgrobni spomenici nisu otkriveni in situ. Na nekropoli II u Kominima kod Pljevalja izvestan broj nadgrobnih spomenika - ploča nadjen je in situ, a i veliki nadgrobni žrtvenici
SI. 2: Izgled grobnice II - rekonstrukcija. Abb. 2: Rekonstruktionversuch der Gruft II in Kolovrat.
samo su se svalili sa svojih postamenata i ostali da leže ispred grobnica.11 U kolovratskom slučaju, iako nedostaje nadgrobna ara, urna je obeležena te smo u mogučnosti da grobnicu II označimo kao grobnicu jedne odredjene porodice.
Ova porodica imala je za svog »oca« i sopstvenika grobnice čoveka čija imena su zabeležena na urni, a poznatog i sa ranije objavljenog epigrafskog spomenika. Na jednom fragmentovanom natpisu iz Komina pominje se P.Ael(ius) Firminus koji je bio sacerdos, možda i sacerdos provincije, a spomenik podiže P.Ael(ius) Firminia-nus.12 U Kolovratu je prilikom istraživanja nekropole otkriven fragment votivne are sa očuvana dva reda natpisa, čiji je darodavac bio P.Aelius Firminianus. Oba epigrafska spomenika najverovatnije potiču od iste ličnosti koja se pominje i na kamenoj urni iz grobnice II. Izvesno je da se radi o uglednoj ličnosti, što pokazuje pre svega tip grobnice u kojem se sahranjuju značajne ličnosti iz političkog i
SI. 3: Kamene urne groba 90 i 93 u Kolovratu. Abb. 3: Steinurncn der Graber 90 und 93 in Kolovrat.
društvenog života grada, najčešče dekurioni.13 Zahvaljujuči starom natpisu iz Komina može se zaključiti da je ista porodica imala veze sa oba naselja, i onim u Kominima i onim u Kolovratu. Moguče je da je ova porodica najpre živela u Kominima, a da je kasnije prešla u Kolovrat gde su naslednici P. Ael. Firmina podigli monumentalnu grobnicu.
Povezanost izmedju naselja u Kominima i naselja u Kolovratu odavno je poznata; oba mesta imaju iste kultove, pominju se iste ličnosti, slični su tipovi grobova i grobnica pa i grobni priloži.14 O njihovopi medjusobnom odnosu bilo je mnogo diskusija i tek su istraživanja nekropola oba naselja ovaj problem donekle razjasnila. Pokazalo se naime, da je naselje u Kominima, identifikovano kao Municipium S... starije, odnosno da je nastalo sredinom II veka,15 dok je naselje u Kolovratu nešto mladje, verovatno s kraja II ili sa početaka III veka. Nije izvesno da li su oba imala status odvojenih municipija.
Što se tiče datovanja grobnice II u Kolovratu, sigurno je da nije mogla nastati pre sredine III veka, čak je verovatnije da je nastala i kasnije, u drugoj polovini veka. Na to ukazuju arheološki nalazi iz grobova u okviru grobnice II, koji su karakteristični za drugu polovinu III veka. Izvesno je da je u grobnici II u Kolovratu sahranjen P.Ael.Firminianus, kao i jedna ženska osoba, njegova žena ili sestra, čije nam je ime nepoznato, a nalazilo se ispisano na nadgrobnoj ari, danas nestaloj.
1	O arheološkim istraživanjima u Kolovratu v. A. Cermanovič-Kuzmanovič, Rezultati arheoloških istraživanja antičke nekropole u Kolovratu, Seoski dani Sretena Vukosavlje-viča 10, 1982, 139-144.
2	G. Brusin, Gli scavi di Aquileia (Udine 1934) 197; id., Nuovi monumenti sepolcrali di Aquileia (Venezia 1941) si. 7 i 12.
E. Ceci, I monumenti pagarii di Salona 1 (1962) 143 ss.
4 D. Srejovič, Grobnice Aurelije Maksimine i Pakonije Montane u Kominima (Municipium S.), Zbor. Nar. muz. Bgd. 8, 1975, 178-180.
° D. Srejovič (nap. 4) t. 4: 7.
6	A. Cermanovič-Kuzmanovič, Nekoliko neobjavljenih natpisa iz Komina, Zbor. Fil. fak. Beograd 11/1, 1970, 75-82; ead., Novi epigrafski spomenici iz Komina i Kolovrata, Starinar 32, 1981, 75-79.
7	L. Nagy, Cives Agrippinenses in Aquin-cum, Germania 15, 1931, 260-265; S. Garady, Asatasok az Čbudai Lepold- teglagyar mellett
(Ausgrabungen in Obuda (Altofen), Arch. ert. 49 1936, 88-96, 122.
" D. Srejovič (nap. 4) 178, 180.
9	R. A. Higgins, Greek and Roman jewellery (London 1961) 54/b; A. Greifenhagen, Schmuckarbeiten im Edelmetall (Berlin 1970) t. 49: 11-15, 16.
10	D. Srejovič (nap. 4) t. 4: 6.
11	Ib„ t. 3.
12	C/L 3.8310; C. Patsch, Wiss. Mitt. Bos. Here. 4, 1896, 279, No. 11. Firminus je svuda raširen kognomen, naročito u severnoj Italiji, ali i u Saloni, Šibeniku, dok je Firminianus takodje poznato iz Italije, dunavskih provinci-ja, Salone, Acruviuma, v. G. Alfoldy, Perso-nennamen in der rbmisehen Provinz Dalma-tien (Heidelberg 1969) 204.
13	Za Komine v. D. Srejovič (nap. 4) 179, 181.
14	M. Garašanin, u: Istorija Črne Gore 1 (Titograd 1967) 229, 235.
15	M. Garašanin (nap. 14) 223.
DIE GRUFT EINER ANGESEHENEN FAMILIE IN KOLOVRAT BEI PRIJEPOLJE
Zusammenfassung
Wahrend der arehaologisehen Grabungen in Kolovrat bei Prijepolje wurde im Jahre 1978 eine Gruft entdeckt, die als Gruft Nr. II bezeichnet wurde.1 Sie ist relativ gut erhalten, 4,30x3,20 m groB, aus mehreren Kalksteinblocken zusammengesetzt, die auf einer Kalksteinba-sis stehen (Abb. 1,2).
Die Gruft II gehort dem Typus der sog. area maceria cincta an, die in Italien bekannt ist, besonders in Aquileja,2,3 aber auch auf dem Territorium der groBeren Stadte in der Provinz Dalmatien, z.B. in Salona,4 sowie im Iqnern der Provinz. Am besten erforscht sind die Griifte in Komini (Municipium S...) bei Pljevlja.5 Ein gewisser Unterschied besteht zwischen den Griiften dieses Typus in Komini und jenen in Kolovrat. An der Vorderseite der Griifte in Komini befinden sich Konstruktionen aus Steinblocken, die eine Grabkammer formieren, in der die Steinkisten fur die Asche der Verstorbenen geborgen waren8 und iiber den Grabkammern waren die Grabaren gestellt. Bei der Gruft II in Kolovrat besteht keine Grabkammer, vielmehr befindet sich an der Vorderseite eine Steinbasis mit der heute verlorenen Grabara.
Im abgegrenzten Raum wurden drei Graber entdeckt, von denen das Skelettgrab Nr. 89 jiinger und nicht im Zusammenhang mit der Gruft ist. Die Graber Nr. 90 und 93 sind Graber von kremierten Toten; Nr. 90 hat in der Mitte der Grube eine Steinurne in der sich ein Glasbecher und ein Glasbalsamarium befanden (Taf. I: 1,6). Das Grab Nr. 93 bestand aus einer Steinkiste in der Mitte der Grube, mit reichen Grabbeigaben: die Urne barg einen stark beschadigten Glasbecher und ein ebenfalls beschadigtes Glasbalsamarium (Taf. 1: 2,5) sowie zwei Silberkamme (Taf. 2: 1,3), eine eiserne Pinzette (Taf. 1: 3), eine silberne Nadelschachtel (Taf. 1: 4), zwei silberne Agraffen (Taf. 2: 4), eine beschadigte Beinnadel (Taf. 2: 2) und ein Paar Goldohrringe (Taf. 2: 5) in sich. In der Asche neben der Steinkiste befand sich ein Paar herzformiger Anhanger (Taf. 1: 8) und unter ihr zwei Glieder einer Bronzekette (Taf. 1: 9).
Das Grab Nr. 93 in Kolovrat ist ein reiches Grab, das einer weiblichen Person angehorte. Das wertvolle Material sowie die zahlreichen Grabbeigaben deuten an, daB es sich um eine angesehene Person handelt. Am interessantesten ist die Beigabe (Taf. 2:1), wahrscheinlich ein Kamm fur den Chignon, sowie der Kamm (Taf. 2: 3), der als Teil des Nationalkostiims gelten kann. Der Glasbecher (Taf. 1: 6) gehort der Spatzeit an (3. Jh.). Die Funde aus dem Grab Nr. 90 sind bescheiden; beide Glaser gehoren ebenfalls der Spatzeit an.10 Wichtig ist jedoch die Inschrift auf dem Saume der Steinurne, die lautet:
P. Ael(ii) Firminianii
Es kommt selten vor, daB man ein Grab mit einer bestimmten Person verbinden kann; in Komini wurden mehrere Grabdenkmaler in situ gefunden" und auch in Kolovrat ist es jetzt moglich, die Gruft II mit einer bestimmten Familie zu verbinden. Der Ahnherr der Familie, dessen Namen P.Ael. Firminus lautet, ist aus einer Inschrift bekannt;12 er war sacerdos und P.Ael.Firminianus widmete ihm die Inschrift. In Kolovrat wurde ein Bruchstiick einer Votivara entdeckt, die einen P.Ael.Firminianus nennt. Man kann schlieBen, daB die Familie angesehen war - was auch der Typus der Gruft zeigt -13 in Komini sowie in Kolovrat. Beide Siedlungen waren eng verbunden - sie haben dieselben Kulte,14 dieselben Typen der Graber und der Griifte, und auch die Grabbeigaben sind beinahe identisch. Die Ausgrabungen der Nekropolen beider Siedlungen zeigten, daB die Siedlung in Komini (Municipium S...) fruher entstanden ist, gegen die Mitte des 2. Jh.,15 wahrend jene in Kolovrat jiinger ist und wahrscheinlich dem Ende des 2. und dem Anfang des 3. Jahrhunderts angehort, aber langer dauert. Man kann ebenfalls schlieBen, daB die Familie zuerst in Komini angesiedelt war und spater nach Kolovrat zog, wo sie sich in der zwei ten Halfte des 3. Jahrhunderts eine monumentale Gruft erbaute. Es ist sicher, daB in der Gruft II in Kolovrat P. Ael.Firminianus beerdigt ist sowie eine weibliche Person, seine Frau oder Schwester, deren Name auf der Grabara - die nicht erhalten ist -erwahnt war.
T. 1: Grobnica II u Kolovratu, nalazi iz groba 90 (1, 6) i 93 (2-5, 7-11). - 1-2, 5-6 staklo, 3 gvožde, 4,8,10 srebro, 7, 9,11 bronza. - M: 1-2,5-6 = 1:2; 3-4,7-11 = 2 :3.
Taf. 1: Gruft II in Kolovrat, Funde aud Grabern 90 (1, 6) und 93 (2-5, 7-11), - 2-3, 5-6 Glas, 3 Eisen, 4, 8, 10 Silber, 7, 9, 11 Bronze.
T. 2: Grobnica II u Kolovratu, nalazi iz groba 93.-1, 3-4 srebro, 2 kost, 5 zlato,
6 bronza. - M: 1-6 = 2:3. Taf. 2: Gruft II in Kolovrat, Funde aus Grab 93.-1, 3-4 Silber, 2 Knochen, 5 Gold, 6 Bronze.