36
Naj iz mene teče kri, srčna kri, ki vse poteši.
Moje nemaziljeno telo
naj žene in angeli razbičajo.
BOGOMIL FATUR
SONET SKRITOSTI
Zakrij me, vsega me zakrij, čez mojo srčno stran dlani položi, črne strune obupov razoroži, mi v dušo vina hrabrili nalij.
Ljuba, ne veš, kako bridko boli, kadar se dnevi kot žgoči noži zabadajo vame, kot biči božji padajo name brez spanja noči.
Brani me, bodi mi mogočen Ščit, tesnobi, nemirom varno zatočišče, naj se prihajam vate radostit
ljuba, kot vernik v večno svetišče.
Ko vzame naju v svoje prgišče
Bog, naj kot biser v školjki bom skrit.
JOŽE KASTELIC
PASTIRICA
Ko si me k ognju klicala,
o pastirica,
so mi zavidali bratje,
so mi preganjali črede,
moj stan poteptali.
Na mojem samotnem ležišču
so mnogi bedeli do jutra.
3?
Ko si me sklicala k ognju,
o pastirica,
sem bil pozabil na brate;
pozabljene črede so pasli
in v stanu plesali
tuji ljudje.
O Bog, na moje belo ležišče
so mnogi v dvoje omahovali.
Ti pa si me sklicala k ognju,
o pastirica,
k ognju samotnemu
sredi noči.
Črede so v krogih ob nama polegle,
kruh sva sveto razlomila,
iz keliha srknila vino.
Potem pa so zvezde zaspale, zvezde,
potem se je svet umaknil, umaknil,
midva sama sva bila vse —
sva bila vse.
Ko si me sklicala k ognju,
o pastirica,
sem bil preziral brate,
obrnil se od njih.
Sedaj pa vem, da tudi ti ne misliš
svet sovražiti do konca,
sedaj pa vem, da hočeš
prižigati ognje z menoj
in klicati vso našo družino Adamovo
k njim.