V NAŠI DRŽAVI. Med Jugoslavijo in Nem.ijo vlada brezpogodbeno stanje v trgovinskih odnošajih. To se pravi: naše carinarnice zaračunavajo za vse nemško blago, iki se uvozi v našo državo, najvišje carinske postavke, istotaiko kajpada postopajo nemške carinarnice napram našemu blagu. To stanje ni ugodno ne za eno ne za drugo državo, večjo škodo pa bo imela od njega nemška država. Naša država je izvažala v Nemčdjo agrarne proizvode: žito, sadje, jajca. Nemčija je uvažala v Jugosla- vijo industrijske proizvode, posebno kovinske, ikemične in tekstilne stroke. Izvoz iz Nemčije v Jugoslavijo je po vrednosti prekašal izvoz naše države v Nem.ijo, n. pr. v sedanji dobi težke krize je leta 1932 Nemčija izvozila v našo državo za 162 milijonov Din več blaga, nego mi v Nemčijo. Med državami, iki uvažajo v našo državo, je Nem^ čija zavzemala prvo mesto. Ti trgovin-« ski odnošaji med obema državama so se vršili na podlagi trgovinske pogod-' be, sklenjene med našo in nemško državo lcta 1927. V septembru lanskega leta je Nemčija odpovedala trgovinsko pogodbe raznim državam, tned jijimi tudi Jugoslaviji. Ko se je bližal rok poteka te pogodbe, je naža država poslala odposlance v Berlin, da se razgovarjajo o sklepu nove trgovinske pogodbe.JII; razgovori vsled notranjepolitičnih razmer v Nemčiji niso imeli uspeha, zato _o naši zastopniki predlagali, da se stara trgovinska pogodba podaljša. NemSka vlada tega ni botela, marveč je naslednje predložila: ali naj zavlada brezpogodbeno stanje, ali pa naj se izvaja dolo.ba največje ugodnosti, toda na podlagi nove nem_ke avtonomne tarife. V tej tarifi pa so n.katere carinske postavike, ki so za Jugoslavijo važne, tako povišane, da je vsak naš izvoz onem.go.en. Tako je n. pr. carina na jajca povišana od sedanjih 5 mark na 70 matfk, kar popolnoma oncmogoči izvoz jajc iz Jugoslavije v Nernčijo. Naša vlada tega drugega predloga ni mogla sprejeti, zato je stopil v veljavo prvi predlog: brezpogodbeno - stanje. To brezpogodbeno stanje pomenja carinsko vojno, katero so že začele izkoriš.ati druge države, predvsem Čehoslovaška in Avstrija, da bi pridobile v na_i državi trg za tiste industrijske izdelke, ki jih je prej fc nam uvažala Nemčija. V DHUGIH DRŽAVAH. Neiseija dobiva ve&Ro bolj narodnos...alisti._. lice. V programu ima Hitler revizijo \veimarske ustave, ki naj se izvrši s pos.bnim pooblastilnim zakonom, za čigar sprejetje je potrebna v parlamentu dvetretjinska večina. Po tej reviziji naj se ustoliči v Nem.iji predsedniška vlada, povse neodvisna od parlamenta. Parlament je sklican za dan 21. marca. Ako bi c&ntrum, s katerim se vršijo pogajanja, ne soglašal z revizijo ustave, bi jo Hitler izvršil z Ijudskim glasovanjem, pri katerem zadostuje narodna večina. Proti marksistom gre borba naprej. Hitlerjeve napadalne čete, ki so proglašene za pomožne organe policije, so zasedle delavske domove po vsej državi. V palači Karla Liebknechta, kjer je prej bil sedež komunistične centrale, je sedaj nameš.en novoosnovani policijski oddelek za pobijanje boljševizma. — Nemškrnacionalno fašiziranje Nemčije napreduje dnevno. Prusaški duh obvladuje celo državo. Samostojnost posameznih nemških dežel, tudi Bavarske, je zlomljena. Povsod so postavljeni državni ikomisarji. Napadalne čete nadaljujejo svoje delo. Ni ga dneva in ne noči, da ne bi padel kot žrlev politične zagrizenosti in podivjanosti ta ali drugi človek, večinoma pa po več ljudi. Ustavlja se časopisje strank, _d niso v vladi. Ker so napadalni oddelki uvi'ščeni v redno policijo, s čimer je prekršena verzajska mirovna pogodba, in ker hoče vlada poklicno armado pojačiti s pritegnitvijo raznih vojaških organizacij, bi Nemčija že zdaj razpolagala z 1 milijonom mož pod orožjem. Proti temu mora nastopati ne samo Francija, marveč tudi Anglija. Gr.jja je i_o__v.la gsneralski p_5, ki ga je izvršil gencral Plastiras. Njegova diktatura ni dolgo trajala, ker se je njegov protivnik general Kondilis v letalu peljal v Atene, da uredi razmere v smislu rezultata volitev v grški parlaraent. General Plastiras jo pobegnil. Vodja zmagovite opozicije Tsaldaris je sestavil novo vlado, ki ji sam načeluje. Vlada bo uvedla sodno postopanje proti vsem osebam, ki so bile udeležene pri Plastirasovem puču. V najkrajšem easu se skliče parlamcnt. Japs&ska, Vlada je sklenila Zvezi narcdov poslati posebno spomenico, v kateri sporoči svoj izstop iz Zveze. Ta spomenica bo Zvezi narodov izročena 20. marca. Na razorožitveni konferenci pa namerava Japonska še sodelovati kljub temu, da so mora še bolj oborožiti, nego je prej bila. Drugim torej priporo_a razorožitcv, sama pa napreduje v oboroženosti. Petdssetletiiica ljubljans&ega škofa. Pretekli četrtek, 9. marca, je slavil svoj 50. rojstni dan prevzvišeni g. škof ljubIjanski dr. Gregor Rožman. Rojen je bil 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku aa Koroškem. V duhovnika je bil posvečen 21. julija 1907 v Celovcu, (kjer je leta 1913 postal profesor cerkvenega prava v bogoslovju. Po prevratu je prišel v našo državo ter prevzcl na vseu.ilišču stolico cerkvenega prava. Leta 1929 je postal ljubljanski pomožni škof in ko se je vladika dr. Jeglič umaknil v Gornjigrad, je 1. avgusta 1930 prcvzel vlado ljubljanske škofije. Apostolska gore.nost in neustrašenost, Ijudomilost, preprostost in skromnost, Ijubezen do vernikov, osobito do mladine: to so svojstva, ki odlikujejo prevzv. g. jubilanta. Ljubljanski vladrka si je zbral kot geslo: »Teža fcriža in plačilo.« Danes je duhovniška in zlasti škofovska služba združena s težkim križem, ko preti vernemu ljudstvu toliko nevarnosti in ima Cerkev toliko sovražnikov. Molitev vernikov mu bo lajšala ta križ. Naš list se pridružuje vernikom iz ljubljanske škofije, s .estitko in prošnjo, naj vsemogočni in dobrotni Bog ohrani ter s svojo milostjo krepi prevzv. vladiko ljubljanskega! Kip presv. Srca Jezusvega hočejo odstraniti. V mestu Bilbau v severni Španiji je ogromen in prelep kip Srca Jezusovega. Postavilo ga je lela 1924 apostolstvo molitve s prispevki, ki so prišli iz cclo Španije. Kip je 49 metrov visok, v njem se nahaja 500 kub. metrov mramorja in 14.000 kilogramov železa. Posvečen je bil ta kip z največjimi svečanostmi ob prisotn.sti 50.000 vernikov. Framasonom in socialistom, ld imajo sedaj mestno občino v svojih rokah, je ta fcip v veliko napotje. Brczvercem je vsako zunanje znamenje vere zoprno. Zato so v občinskem svetu z 2 glasovoma večine sklenili, da se mora kip odstraniti. Ko je ljudstvo doznalo za ta sklep, se ga je lotila velika nevolja in žalost. Proti odstranitvi kipa je tudi protestiral papežev nuncij Tedeschini. Vladi je bilo doposlano več desettisoč brzojavnih in pismenih protestov proti tej brezverski in nekulturni nakani. V mestu Bilbau se dogajajo pred kipom ganljivi prizori. Ljudje, in sicer možje, žene, študentje, delavci, pbklekajo sredi trga pred kipom in molijo. Verni katoličani so napravili za ohranitev kipa javne manifestacije, iki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Policija pa je množico, čeprav se je vedla mirno in dostojno, brezobzirno razgnala. Kljub velikemu odporu ljudstva vztrajajo framasoni in socialisti pri tern, da se mora njibov sldep izvršiti. So pač dobri učenci boljševiških brezbožnikov. Portugiška sprejela visoke šcle španskih jszititov. To dejstvo je tem bolj značilno in znamenito, ker je Portugiška leta 1910 o priliki revolucije in vpeljave republike izvfšila lo.ilev države od Cerkve, ukinila vse verske redove ter vpeljala državno posvetnjaško šolo. Izguani redovniki in redovnice so se izselili povečini v Brazilijo (v južni Ameriki), ikjer so jih sprejeli z odprtimi rokami. Borba proti Cerkvi je vzdraraila portugiške ikatoličane iz prcjšnje zadremanosti. Dvignili so se, zbrali svoje vrste ter pokazali svojo moč. Prosvetni minister je spri^o naraščajočc zavesti in rnoči katolicizma doscgel, da je bil v portugiško ustavo sprejet člen, da so dovoljene verske šole pod pogojem, da se ne protivijo narodnemu izročilu. Ko so framasoni in socialisti iz Španije izgnali jezuite, je velik del jezuitov šel v sosedno Portugiško, kjer so otvorili svoje visoke šole, in sičer večinoma po zdraviliščih in kopališčih. Tainkaj so veliki hoteli, ki so odprti samo v sezoni. Izvcn sezone so ti hoteli radi odprli svoje prostore za visoke šole španskih jezuitov. Sprcjem teli jezuitov se je na Portugiškem izvršil zelo svečano in prisrčno. Portugiška, ki je vodila 22 let borbo proti katolicizmu, je uvidela, da to državi ni v feorist. Zato je spremenila svojo politiko napram katolicizmu. Kaicliški slicd na Čehcslevaškem. Prihodnje leto se bo vršil na Čehoslo vaškem velik katoliški shod. Ceški in slovaški škofje so imenovali posebno komisijo 20 najuglednejših mož čehoslovaškega katolicizina, ki bode vodila pripravljalna dela. V tej ikomisiji, ki bo stalua ter ostala preko katoliškega sboda in je organizirana po vzoru 'komisije za mednarodne evharstične shode, so tudi zastopane narodne manjšine. Jutri, 16. marca, bo prva seja te komisije pod predsedstvom olomuškega nadškofa dr. Prcčana. Katoliški shod se bo bavil predvseni z vprašanjem verske vzgoje Ijudstva, osobito v šoli in z vprašanjem krščanskih listov in časnikov. Takšen shod bi tudi našemu katolicizmu bil v velik prid.