GRADISOV
^BSTHiK
^znanje v pravih rokah
Tomažu Medveščku je bila podeljena nagrada Prešernovega sklada 1986
V veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bilo 7. februarja prire-,evi ki je bila vrhunec letošnjega praznovanja slovenskega kulturnega j/^n|ka in obenem osrednja proslava Prešernovega dne. Na njej so slovesno P°delili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada kot •* 'znanja za najvišje dosežke naših umetnikov oziroma ustvarjalcev.
Letos je poteklo 40 let, odkar so bile prvič podeljene velike Prešernove ^"grade, ki jih je doslej prejelo 216 nagrajencev in 25 let, odkar so prvič po-
nagrade Prešernovega sklada, ki jih je doslej prejelo 308 nagrajencev.
Med desetimi letošnjimi nagrabi Prešernovega sklada je tudi ^°maž Medvešček, dipl. inž. arh., t>,P°slen v gradisovem ljubljanskem 'roju za projektiranje.
Tomaž Medvešček je dobil*na-jj a(i° Prešernovega sklada za prizi-ck k stavbi Zavoda za raziskavo knateriala in konstrukcij v Ljubljani, Ip, e Ml slovesno odprt maja 1984.
Razmeroma velik objekt je na-k Cnjen laboratorijem, študijskim bmetom ter nekaterim skupnim 'štorom, kot so velika sejna dvo-•j,na- knjižnica, restavracija itd.
“maž Medvešček je moral pri tem k(J<*tu, ki bolj kot prizidek deluje ob< samost°jna stavba, računati na goječo zgradbo arhitekta Franji a Tomažiča iz leta 1948, ki predaja prvo konceptualno zaokro-d "“/ealizacijo in s tem pomemben Sežek povojnega arhitekturnega
snov.
anja v Sloveniji.
Nalogo je zgledno rešil kot zrel ustvarjalec s pretanjenim občutkom zafdialog s polpreteklo funkcionali-stičito arhitekturo. Stavbi je povezal tako, da je prvotna ostala neokrnjena v osnovnih potezah, novi prizidek pa je zasnoval povsem sodobno. Zasnoval ga je kot sklenjen stavbni blok in pročelje nesimetrično razdelil z valjastim pomolom, ki sega od tal do vrha zgradbe in se pri vrhu razširi. Poudarjeno oblino pa dinamično spremljata manjša valjasta pomola na vsaki strani zgradbe. Ob krajši stranici bloka je učinkovito prislonil dvoje železnih požarnih stopnic, ki s svojo zaslonjeno konstrukcijo ne učinkujejo kot pridana tujka, marveč prispevajo k temeljni arhitekturni zamisli na ta način, da »rahljajo« vtis kompaktnosti bloka na krilih.
Fasadna obloga v kombinaciji rdeče opeke in plošč iz umetnega kamna v rožnatem odtenku je bila v
takšni kombinaciji in s posebnimi termičnimi lastnostmi, prvič uporabljena. V likovnem pogledu jo prefinjeno artikulirajo tenke črte stikov med ploščami, raster opečne obloge in tenki delilni pasovi v opečnem delu. Južna fasada je oblikovana drugače. Opremljena je s senčili, ki poudarjajo njeno horizontalno zasnovo.
Več o avtorju innjegovem delu pa v prihodnji številki Gradisovega vestnika.
C. P.

■J ■
■
4n dek k stavbi Zavoda M raziskovanje materiala in konstrukcij, za katerega je arhitekt Tomaž Medvešček dobil le-nJ° nagrado Prešernovega sklada
Leto XXVIII Ljubljana, februara 1986 Štev. 333
-—\
Vse je pripravljeno za
Volitve in referendum 13. marca
V mesecu marcu se izteka mandat dosedanjim članom oziroma delegatom v organih upravljanja v tozdih, delovnih skupnostih in delovni organizaciji ter delgatom temeljnih del-gacij tozdov in delovnih skupnosti za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in skupščin sisov.
Zato bomo v četrtek 13. marca neposredno volili nove delegate teh organov na splošnih oziroma posebnih volitvah.
Istočasno z volitvami, bodo v nekaterih tozdih, kjer so se tako odločili, izvedli tudi referendume o dveh pomembnih samoupravnih aktih, in sicer:
— Samoupravni sporazum o uporabi sklada skupne porabe v DO GIP Gradis,
— Skupni temelji za priprvo srednjeročnih planov SP 90.
Referendum o predlogu obeh aktov je razpisal delavski svet Gradisa na 1 1. redni seji, ki je bila 30. januarja 1986.
Marinka Arko-Nahtigal
Iz vsebine:
•	Cene stanovanj pred Ustavnim sodiščem
SR Slovenije
•	Predstavljamo sindikalne predsednike
•	Kdaj gradbincem beneficirana delovna doba?
Z 12. seje Odbora za načrtovanje in delitev dohodka
Skupne temelje srednjeročnega plana potrjujemo na referendumu
Seje Odbora za načrtovanje se kar vrstijo. 12. seja je bila 6. februarja, 13. pa je planirana za konec tega meseca oziroma za začetek marca. Tudi tokrat je bila na dnevnem redu obravnava predloga skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov do leta 1990, obravnava pripomb na predlog gospodarskega načrta za Delovno skupnost skupnih služb, informacija o pripravi gospodarskega načrta za Gradis ter informacija o zaključnem računu za SPO in združevanju sredstev v višini 286 milijonov dinarjev za pokrivanje izgube v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor.
Po pregledu sklepov prejšnje seje je bilo podano poročilo o delu komisije, ki jo je imenoval Odbor za načrtovanje na prejšnji seji, z namenom, da uskladi in naredi korekcijo osnutka skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov do leta 1990. Vse pripombe so bile v glavnem upoštevane, razen pripomb na združevanje sredstev, saj je bila težava v tem, da je 12 tozdov dalo 12 različnih pripomb in mnenj. Komisija je iskala rešitev, ki bi bila sprejemljiva za tozde in bi upoštevala interese delovne organizacije. Popravki so upoštevani v predlogu skupnih temeljev, z njimi pa se je strinjala tudi konferenca direktorjev.
Odbor je predlog skupnih temeljev poslal še enkrat na tozde, nakar naj bi delavski svet delovne organizacije razpisal referendum, ki naj bi bil 13. marca, istočasno z volitvami v samoupravne organe in organe družbenopolitične skupnosti.
Pripombe na predlog gospodarskega načrta Delovne skupnosti skupnih služb je poslalo samo pet tozdov (Ptuj, Celje, GOL, KO Ljubljana in Jesenice), tako da je odbor sklenil podaljšati rok za pripombe do 14. februarja. Potem pa se bo sestala, posebej za to sestavljena komisija, ki naj bi do prihodnje seje odbora uskladila pripombe in odboru predložila usklajen predlog gospodarskega načrta za DSSS.
Informacijo o pripravi osnutka gospodarskega načrta Gradisa za letos je podal dr. Stane Uhan. Osnutek naj bi bil pripravljen do prihodnje seje odbora, tokrat pa so bile predložene le nekatere preglednice
iz katerih je razvidno, da v letošnjem letu predvidevamo celotni prihodek v višini 54,44 milijarde dinarjev, kar je 64 odstotkov več kot lani, porabljena sredstva naj bi bila večja za 61 odstotkov, dohodek v višini 14,9 milijarde dinarjev pa za 73 odstotkov. Za odstotek večji naj bi bil čisti dohodek. Maso za osebne dohodke naj bi povečali, glede na lansko leto, za 66 odstotkov. Precej naj bi se povečala poslovni sklad in akumulacija — prvi za 153 odstotkov in druga za 125 odstotkov.
SPO je imel težave oziroma motnje v poslovanju že ob lanskem polletju. Glavni problemi so bile neporavnane terjatve do tozdov in delovnih enot v tujini. Ali bodo v SPO dosegli minimalno amortizacijo in se izognili motnjam v poslovanju, bo znano šele ob zaključnem računu za letošnje leto.
Težava pri poslovanju SPO je tudi v tem, da so tozdi z najemanjem tuje mehanizacije in strojev onemogočili SPO, da bi dosegel še okrog 900 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar pomeni, da so bili ob približno 300 milijonov dinarjev amortizacije. Če bi bili stroji in mehanizacija SPO bolje izkoriščeni, ne bi prišlo do omenjenih težav.
Da bi se vsaj delno izognili finančnim težavam je že pripravljen nov cenik najemnin strojev SPO, ki se bo popravljal trikrat letno. Odbor je predlagal, da SPO oblikuje takšne cene najemnin strojev in storitev, ki bodo pokrivale enostavno reprodukcijo, za razširjeno reprodukcijo pa bi se sredstva formirala z združevanjem.
C. P.
'	10. kongres ZK Slovenije bo 17. in 18. aprila $
5 Brez znanja ni hitrejšega razvoja § * *
£ Centralni komite ZK Slovenije je na svoji 19.' seji 17. februarja ^ £ obravnaval družbene dejavnosti kot dejavnik gospodarske stabilizaci- J £ je. Potrjeno je bilo, da družbene dejavnosti niso le porabništvo in, da ^ J na njih ne smemo gledati zgolj skozi prizmo materialnega razvoja in J / materialnih potreb, temveč moramo videti v njih temelj širših humani- w J stičnih vrednot razvite socialistične družbe. Kljub gospodarskim teža- ^
*	vam te zahteve niso nerealne, sedaj prav sodobna znanstvenotehnolo- S j ška revolucija terja vse hitrejši razvoj znanosti, raziskovalnega dela, ^
#	množične inovativnosti, višjo stopnjo splošne izobrazbe in kulture. N
CK ZKS je tudi sprejel sklep, da bo 10. kongres ZKS 17. in 18. ^ J aprila v Ljubljani. Na njem bo 639'delegatov.	c. P. ^
Podelitev bo v kratkem
Dobitniki plaket Konference sindikata Gradisa
Vsake dve leti oz. ob koncu mandata podeljuje Konferenca OO ZS Gradisa plakete za svoje najprizadevnejše sindikalne delavce. V letošnjem letu bo podelitev opravljena konec februarja ali pa v začetku
marca.
Zlate plakete prejmejo:
—	Boža Kunstelj — DSSS
—	Karel Lang — GE Ravne na Koroškem
—	Ludvik Šiftar — SPO Ljubljana
—	Srečko Demšar — Uprava delavskih domov Ljubljana
—	Alojz Skol — GE Jesenice
Srebrne plakete prejmejo:
— Ahmed Kalebič — GE Maribor — Anita Kotnik — DSSS — Ignac Koren — Kovinski obrati Ljubljana — Milka Tutek — GE Maribor — Leopold Rojs — SPO Ljubljana
Bronaste plakete prejmejo:
—	Rado Nikolič — GE Celje
—	Marjana Dobovšek — Inženiring Ljubljana
—	Ružiča Tarman — GE Jesenice
—	Pavel Kos — GE Maribor
—	Ivan Dolar — Uprava delavskih domov Ljubljana
Konferenca je prav tako sklenila, da bo za dosežene uspehe na proizvodnem tekmovanju podelila še štiri plakete naslednjim našim delav- s
cem:
— Zlatku Šafariču — Milanu Kolariču — Ostoji Župiču — Feridu Seidiču Dobitnikom čestitamo!
Kdo kroji zakon po svoje?, črne ovce pa smo največkrat gradbeniki
Cene stanovanj pred Ustavnim sodiščem
Skupščine Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala je decembra sprejela sklep, naj Splošno združenje vloži pri Ustavnem sodišču SR Slovenije predlog za oceno zakonitosti tega, kar se zadnje čase pogaja na področju stanovanjskih cen. Januarja sta Izvršni odbor združenja ln njegova strokovna služba pripravila podrobno obrazloženo gradivo in ga vložila na Ustavno sodišče. Ker gre za probleme, ki bistveno vplivajo na gospodarjenje vseh izvajalcev stanovanjske gradnje, vas s pobudo Splošnega združenja podrobneje seznanjamo.
Gre za dve vlogi, ki ju je Splošno združenje poslao Ustavnemu sodišču SR Slovenije. V prvi se zavzela, naj Ustavno sodišče presodi, da Je Družbeni dogovor o oblikovanju Cen v stanovanjski graditvi skladen z ustavo in zakoni, tudi z Zakonom o sistemu družbene kontrole cen (iz leta 1984), da pa je nezakonit zahte-Republiškega komiteja za tr-?diče in splošne gospodarske zadeve 'z septembra 1984, naj bi v Sloveniji tudi pri tistih stanovanjih, ki so se začela graditi po maju 1984, upoštevali Odlok ZIS o zamrznitvi cen. V dfugi vlogi pa Splošno združenje dokazuje nezakonitost Odredbe o uačinu oblikovanja cen Kvadratnega metra stanovansjke površine, jo je Izvršni svet ljubljanske testne skupščine sprejel lani.
Dokumentacija, ki jo je pripravila strokovna služba Splošnega združenja, da je utemeljila navedene pred-[oge Ustavnemu sodišču, prepričajmo osvetljuje zmedo, ki vlada pri oblikovanju stanovanjskih cen in je Povzročila že tako ostre reakcije v Javnosti. Pri tem so bili izvajalci Sradnje ožigosani kot tisti, ki sku-?ajo neupravičeno navijati cene, ki izsiljujejo in zato kupcem ne dajejo ključev že zgrajenih stanovanj. Toda Pravi vzroki problemov so drugje in 'zvajalci, ki drsijo v izgube, niso nič utanjše žrtve od kupcev, ki plačujejo v$e dražja stanovanja.
Poglejmo kaj se je s cenami sta-novanj zares dogajalo!
3l. marca 1978 so Zveza stano-vanjskih skupnosti SRS, Zveza komunalni skupnosti SRS, Gospodar-
ska zbornica SRS, Republiški svet sindikatov, Izvršni svet Skupščine SRS in ljubljanska mestna ter vse slovenske občinske skupščine sklenile Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
Konec leta 1984 je Zvezna skupščina sprejela Zakon o sistemu družbene kontrole cen, Republiški komite za zakonodajo SRS pa je januarja 1985 zavzel stališče, da se zaradi novega Zakona o sistemu družbene kontrole cen ne more več uporabljati Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi.
Splošnemu združenju gradbeništva ni znano, zakaj je Republiški komite za zakonodajo zavzel takšno stališče. Morda komite meni, da družbeni dogovor dopušča preveč besede izvajalcem in premalo uporabnikom. Družbeni dogovor namreč določa, da se cene konkretnih stanovanj opredeljujejo s samoupravnimi sporazumi, kjer so seveda udeleženi izvajalci, na drugi strani pa tudi stanovanjska, komunalna in zemljiško stavbna skupnost, sindikat, pa tudi organizacija potrošnikov, da vseh drugih podpisnikov niti ne omenjamo.
Seveda, piše v vlogi, družbeni dogovor je bil podpisan leta 1978, pa se v nekaterih členih sklicuje na predpise, ki danes ne veljajo več; in sklicuje se na organe, ki jih danes ni več. Toda v svojih temeljnih opredelitvah in ciljih je ta družbeni dogovor povsem v skladu tudi z najnovejšo zakonodajo, vključno z danes ve-
, — Sl slišal, da Investicijska In stanovanjska gradnja vse bolj uPadata?
~~ Kaj slišal?!... Čutil sem In še čutim
1 javnim Zakonom o sistemu družbene kontrole cen, menijo na Splošnem združenju in prosijo, naj o tem izreče svojo sodbo tudi Ustavno sodišče.
Za Odredbo, ki jo je jeseni 1985 izdal Izvršni svet ljubljanske mestne skupščine, pa Splošno združenje dokazuje, da je v nasprotju z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji, pa tudi z Ustavama SRS in SFRJ, z Zakonom o sistemu družbene kontrole cen in Zakonom o obligacijskih razmerjih.
V nasprotju z družbenim dogovorom je ta odredba, ker omejuje samoupravne pravice izvajalcev, ki gradijo stanovanja. S tem odredba ozdom, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj ne dopušča enakopravnih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti in ustvarjanje dohodka in s tem jim tudi onemogoča svobodno nastopanje na trgu — to pa je kršitev pravic, ki jih določa Ustava.
Tudi Zakon o sistemu družbene kontrole cen povsem jasno določa:
»Delavci v tozdih samostojno v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti z delavci v drugih OZD oziroma drugih sa-moupavnih organizacijah in skupnostih oblikujejo cene svojih proizvodov in storitev glede na tržne razmere,« je navedeno v vlogi in pripisano, da odločba ljubljanskega izvršnega sveta graditeljem stanovanj ne dopušča prav nikakršne samostojnosti, pa tudi ne zagotavlja upoštevanja tržnih razmer.
Razen tega Zakon o sistemu družbene kontrole cen izrecno določa, da smejo ozdi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo trajneje določiti elemente za oblikovanje cen, oziroma oblikovati
cene — to pa je natanko tisto, kar določa Družbeni dogovor o oblikovanju cen pri gradnji stanovanj.
V svoji vlogi Splošno združenje tudi opozarja na Zakon o obligacijskih razmerjih, ki v 5. členu nalaga družbeno pravnim osebam obveznost, da morajo družbena sredstva družbeno in gospodarsko smotrno uporabljati in ohranjati njihovo nezmanjšano vrednost. Poslovanje organizacij, ki so gradila stanovanja, pa kaže, da njihova reproduktivna sposobnost pada in da drsijo v izgubo. Torej ti ozdi zaradi družbenih posegov v določanje stanovanjskih cen niso mogli ohranjati nezmanjšane vrednosti družbenih sredstev, ki jih upravljajo.
In še na eno anomalijo je opozorila strokovna služba Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala: kako je mogoče, da so gradbinci danes prisiljeni prodajati nova stanovanja ceneje, kot pa prodajajo občani stara stanovanja? Takšni primeri, do katerih prihaja v Ljubljani, nazorno kažejo, da je z urejanjem cen v stanovanjski gradnji nekaj hudo narobe.
Doslej je bilo prelitega že mnogo črnila, kdo je kriv za vse anomalije, ki se pletejo okrog stanovanjskih cen in kdo tu kroji zakon po svoje. Kot smo že napisali, smo črne ovce največkrat gradbinci. V imenu zakonitosti se graditeljem stanovanj očita marsikaj hudega. Toda kaže, da si, vsaj kar se tiče stanovanjskih cen, pri nas vsak lasti pravico, da zakonitost presoja po svoje. Zato je pomembna odločitev Splošnega združenja gradbeništva, da se je s temi vprašanji obrnilo na Ustavno sodišče-SRS.
Lojze Javornik
Aktivnosti pred XI. kongresom ZS Slovenije
Tematska razprava o dohodkovnih odnosih
V okviru aktivnosti pred XI. kongresom Zveze sindikatov Slovenije je organizirala Konferenca OO ZS Gradisa v sodelovanju z Izvršnim odborom Kluba samoupravljalcev občine Ljubljana Moste-Polje tematsko razpravo na temo: združevanje dela in sredstev — dohodkovni odnosi. Tematske razprave so se poleg predstavnikov Gradisa (predsedniki OO ZS ljubljanskih tozdov in člani poslovodnega odbora), udeležili tudi predstavniki novomeškega Pionirja, ki ima svoje tozde v občini Ljubljana Moste-Polje in Izolirke.
. Uvodne misli je podal dr. Stane Uhan izhajajoč iz kritične analize delovanja sistema socialističnega samoupravljanja, ki jih je podkrepil s primeri iz Gradisa.
Razprava pa je pokazala, da znotraj delovnih organizacij, dohodkovni odnosi niso zaživeli v večji meri, temveč predvsem v povezovanju z drugimi delovnimi organizacijami in pri nastopu v tujini. Sodelovanje in povezovanje tozdov znotraj delovne organizacije temelji v prvi vrsti na interni realizaciji in bolj poredkoma na skupnem prihodku oziroma dohodku.
C. P.
Da bi jih bolje spoznali
Predstavljamo sindikalne predsednike
Po dveletnem mandatnem obdobju so opravile osnovne organizacije Predstavljamo novoimenovane predsednike z namenom, da jih spoznajo Zveze sindikatov Slovenije v naši delovni organizaciji svoje programske vo-	sodelavci tudi po tej poti in da v bodoče vedo, pri kom lahko urejajo številne
lilne seje. Na teh so, med drugim, izvolili predsednike osnovnih organizacij,	zadeve z obsežnega področja delovanja sindikata,
zveze sindikatov.	Preostale bomo predstavili v naslednji številki.
Srečko Friš, Kovinski obrati Maribor, rojen 14. 11. 1950, v Gradisu od 1966. leta, opravlja zelo zahtevna opravila kovinarske stroke
Ana Robič, GE Koper, rojena 17. 7. 1951, v Gradisu je od 1978. leta, opravlja dela in naloge telefonista
Miran Terčič, SPO Ljubljana, rojen 1. 6. 1953, v Gradisu od 1976. leta, strojni inženir —
Stane Kovačec, DSSS Ljubljana, rojen 4. 5. 1957, v Gradisu od 1982-leta, upravitelj obrambnih priprav v DO
Hazim Čejvanovič, GE Maribor, rojen 25. 5. 1958, v Gradisu od 1976. leta, gradbeni tehnik
Kristina Nose, Interna banka, rojena 25. 12. 1955, v Gradisu od 1974. leta, ekonomski tehnik
Vlado Forbici, GE Gradnje Ptuj, rojen 31. 8. 1948, v Gradisu od 1974. leta, delovodja
Bego Osmič, GE Ravne na Koroškem, rojen 8. 5. 1958, v Gradisu od 1977. leta, gradbeni tehnik
Cveto Blatnik, OGP Ljubljana, rojen 19. 5. 1932, v Gradisu od 1955. leta, skupinovodja
Martin Golob, GE Nizke gradnje Maribor, rojen 16. 11. 1939, v gra-disu od 1965. leta, gradbeni tehnik
Dušen Berglez, Inženiring, rojen 26. 10. 1949, v Gradisu od 1973. leta, gradbeni tehnik
Igor Kobal, Kovinski obrati Ljubljana, rojen 26. 2. 1952, v Gradis11 od 1966. leta, elektromehanik
C. P
Mladinski kongres bo 4., 5. in 6. aprila v Krškem
Javna razprava o gradivu za 12. kongres ZSMS
12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije označuje čas vedno več-)ega razkoraka med možnostmi in željami, strahom in upanjem, čas ko smo se končno zavedli, da je prišlo do zastoja v družbenem, političnem in gospodarskem razvoju in da smo v globoki krizi.
Kot je znano, bo imela mladinska organizacija svoj 12. kongres 4., 5. in 6. aPrila v Krškem. Razparava o osnutku gradiva je bila zaključena sredi tega n>eseca, o predlogu gradiva pa bo potekla do samega kongresa.
, u uvodu osnutka gradiva je za-P'san cilj, ki si gaje mladina zastavica- glasi pa se: MANJ, TODA “OLJE DELATI. Gradivo je razdeljeno v pet poglavij in sicer: 1. za razvoj materialne baze delavskega samoupravljanja, 2. ZSMS in globalni družbeni razvoj, 3. za produktno in demokratično prerazdelitev barodnega bogastva, 4. delu oblast, Sele nato čast in 5. za aktivno in atraktivno vlogo ZSMS.
. Omenjamo le nekatere povdarke 12 posameznih poglavij gradiva za !2. kongres ZSMS
1.	poglavje — za razvoj mate-^alne baze delavskega samouprav-
~ kritičen pretres načrtovanih družbenih procesov kaže na neob-vladovanje družbenoekonomskih gibanj,
7- naš izvoz, ki je na Zahodu v bajnižjih cenovnih razredih, po obsegu sicer raste, finančni rezultati pa Padajo. Izvoz zgolj na predpostavki okoriščanja delovne sile res prinaša devize, ne pa tudi dohodka, obenem Pa sili jugoslovansko gospodarstvo v °hranjanje zastarele tehnološke strukture, ki potiska našo družbo v nerazvitost in odvisnost. Tehnološka nerazvitost in nekonkurenčnost ba razvitih industrijskih trgih se poskuša ublažiti s povečanim izvozom ba klirinško področje,
— marsikateri naš delavec ali de-*°vna organizacija dosega indivi-
dualno produktivnost, ki bi se lahko merila s svetovno, toda prevelik administrativni balast znotraj DO, glomazna družbenopolitična nadstavba in socializiranje visokih materialnih stroškov nizkoproduktiv-nih delov gospodarstva v končni stopnji razvrednotijo omenjeno visoko fizično produktivnost ne tako majhnih segmentov našega gospodarstva,
—	ni bil uresničen koncept, da bi delavci razpolagali z ustvarjenim dohodkom ter se osvobodili izpod tutorstva države,
—	zastarela in tehnološko že odpisana oprema slovenskega gospodarstva je danes dosegla stopnjo, ki bistveno omejuje izvozne in konkurenčne možnosti oziroma družbeni razvoj nasploh.
2.	poglavje — ZSMS in globalni družbeni razvoj:
—	če bomo v Sloveniji večino akumulacije namenili za razširitev kapacitet, ki goltajo ogromne količine energije pri čemer bodo kljub prenovam še vedno tehnološko zastarele, potem ne more biti govora niti o zmanjševanju investicij v energetiko niti o spremembah v družbenoekonomskih odnosih oziroma še manj o zadovoljivi preskrbi z energijo,
—	v Sloveniji in Jugoslaviji moramo še enkrat javno, argumentirano ter na osnovi najširše demokratične razprave preveriti naš odnos
do jedrske energije,
—	boriti se moramo za to, da se odločilni del akumulacije nameni za tehnološko posodobitev proizvodnje,
—	reforma usmerjenega izobraževanja bi morala računati na proces prestrukturiranja gospodarstva in s tem odpirati možnosti za vedno večjo kvaliteto izobraževanja,
—	mladina je proti blokiranju razvoja drobnega gospodarstva,
—	neizkoriščeni potencial predstavlja tudi delovni čas — njegova izraba, zlasti pa dolžina in razpored, zato mladina podpira skrajševanje delovnega časa. Prvi korak k temu je 40-umi delovni teden.
3.	poglavje — za produktivno in demokratično prerazdelitev narodnega bogastva:
—	osebni dohodki morajo biti več kot eksistenčni minimum, saj so padli na nivo začetka 60. let,
—	zaradi nižanja osebnih dohodkov ima delavski razred pasiven odnos do delovnega procesa,
—	omejevanje sredstev za družbene dejavnosti je privedlo do zmanjševanja njihovih programov in izrazitega upadanja kvalitete storitev npr. v zdravstvu, v izobraževanju, pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v stanovanjski politiki itd.,
—	zavzemati se je treba za stimulativno politiko osebnih dohodkov,
—	kriza je večino mlade generacije uvrstila k tistemu delu delavskega razreda, ki je najbolj ogrožen in ima najmanj vpliva na družbene odločitve.
4.	poglavje — delu oblast, šele nato čast:
—	usklajevanje interesov je za-, pleteno in poteka počasi,
—	delegatom je dostikrat vsiljeno zgolj formalno potrjevanje že vnaprej oblikovanega »splošnega interesa«,
—	sprejemanje odločitev v ozkih krogih mimo delegatskega sistema, pomanjkljivosti pri delu delegatskih skupščin — vse to povzroča zmanjševanje interesa delovnih ljudi in občanov za vprašanja dolgoročnih ciljev našega razvoja in za delo v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja,
—	razredni boj znotraj temeljne organizacije združenega dela poteka prav na liniji zagotavljanja premoči samoupravnih nad upravljalskimi tehnokratskimi strukturami, tako se na eni strani ustvarja linija upravljanja preddelavec — šef — direktor, na drugi strani pa samoupravne delavske skupine — delegati — delavski svet,
—	delavci so prisiljeni poseči po svojem tradicionalnem orožju, po stavki,
—	težave v delu krajevnih skupnosti so se pokazale zaradi preozke
naslonitve na občinske organe in ne na delovne ljudi in občane,
— ZSMS v marsičemu še ni kos situaciji,
—	boriti se je treba za moč javnega mnenja.
5.	poglavje — za aktivno in atraktivno vlogo ZSM:
—	delovanje mladinske organizacije mora biti usmerjeno tako k reševanju temeljnih problemov družbenega razvoja, ekonomskega napredka, kot k udejanjenju neposrednih, specifičnih interesov mladih ljudi,
—	nova družbena gibanja (gibanje za mir, žensko gibanje, ekološko gibanje itd.) nosijo v sebi sposobnost mobilizacije in angažiranja mlade generacije. Znotraj mladinske organizacije je treba tem gibanjem priznati poseben pomen, predvsem v iskanju osebne in kolektivne identitete mladih, zaradi njihovega avtonomnega in antihierar-hičnega delovanja
—	za ZSMS je pomembno spoznanje, da se ne more več sklicevati na zbledelo tezo o nezainteresiranosti in pomanjkanju prostora za družbenopolitično delovanje mladih temveč je nujno postaviti aktivne in atraktivne vloge mladinske organizacije v mladinskem mikrokozmosu.
C. P.
/-^W%AZ^AAA^rVWVWVWWWW'
s Prijeli smo med pošto \
|	Zahvala
i pionirskega \	odreda
s iz Bučkovec j
s Gradis ima že več kot 20 let s s pokroviteljstvo nad pionirskim < s odredom »Franc Belšak« na < s osnovni šoli v Bučkovcih. Več- £ s krat letno obdarimo učence te ) ) osnovne šole, še posebej pa ob s ) novem letu. Tako je bilo tudi s s lani. Za darila so se učenci zahva- s s lili in v pismu napisali: »Prišel je dedek Mraz in z njim tudi veliko ?
>	lepih želja za leto 1986. Dedek >
s Mraz iz Gradisa pa je bil še pose- > s bej dobrodošel, saj nam je princ- s s sel bogato darilo, ki ga bomo s s namenili za nakup tiskalnika za < s računalnik. Poln koš igrač so do- | s bili tudi otroci iz vrtca v Bučkov- ? s c'h.	c
Upamo, da se vam bomo lahko > v oddolžili za vašo pozornost. Isto- ^ s časno Gradisu želimo mnogo de- s s lovnih uspehov in vas lepo poz- s s dravljamo.« učenci pionirskega ij
>	odreda iz Bičkovec >
Gradis bo organizator prihodnje leto
Srečanje mladih iz bivših vojno-gradbenih podjetij Jugoslavije bo letos maja v Splitu__________________________________
Koordinacijski svet mladih iz bivših vojno gradbenih podjetij (BVGP) Jugoslavije se je sestal 22. februarja v Sarajevu. Seje so se udeležili mladinci iz desetih gradbenih delovnih organizacij, katerih nastanek je zgodovinsko povezan z inženirskimi brigadami NOV oziroma poznejšimi vopio gradbenimi podjetji. Te delovne organizcije so: Centroprojekt, Napred in Ratko Mitrovič iz Beograda, Vranica in Unioninvest iz Sarajeva, Ivan LuSč-Lavčevič iz Splita, Primorje iz Reke, Tempo in Monter iz Zagreba in Gradis.
Opravili so obračun lanskoletnega dela in pripravili plan aktivnosti za letošnje leto. Osrednja točka programa je srečanje mladih iz bivših vojno gradbenih Podjetij, letos že 17. po vrsti, ki bo v Splitu tako kot vsa leta v maju, mesecu mladosti. Pomerili se bodo v nekaterih športnih panogah, v kvizu znanja in pripravili tematsko konferenco o položaju mladih danes.
Srečanja mladih BVGP Jugoslavije so manifestacije bratstva in enotnosti, prijateljstva in tovarištva mladih, ki nadaljujejo revolucionarne trdicije svojih Predhodnikov.
Tudi mladinci Gradisa, njih okrog 20, se bo udeležilo srečanja mladih BVGP v Splitu. Prednost bodo imeli najprizadevnejši člani mladinskih organizacij iz naših temeljnih organizacij. Prihodnje leto pa bo Gradis gostitelj srečanja mladih iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije.	C. P.
Gradbeništvo je ena najtežjih dejavnosti
Kdaj gradbincem beneficirana delovna doba?
Po težavnosti in zahtevnosti dela je gradbeništvo ena težjih, če že ne najtežjih dejavnosti. Kliub uveliavlianiu sodobnejših tehnologij in strojnega dela, je še vedno veliko težkega, napornega fizičnega dela, predvsem na odprtem, vsem vremenskim vplivom izpostavljenem prostoru. Tako delo, ki terja večje fizične napore ob težkih delovnih pogojih kot v drugih dejavnostih, se odraža v večjem odstotku obolelih, v visokem številu invalidskih delavcev ter v predčasnem upokojevanju gradbenih delavcev zaradi bolezni, kakor tudi v veliki fluktuaciji z zdravju škodljivih delovnih mest. Po drugi strani pa je delo delavca v gradbeništvu vedno pretežno teresnko delo, ki zahteva od delavcev ločeno življenje od družin in doma, z vsemi zdravju neugodnimi posledicami.
Že dalj časa Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije vse bolj izpostavlja problemsko vprašanje beneficiranja delovne dobe na nekaterih posebno težkih in za zdravje škodljivih deloh v gradbeništvu.
V želji, da bi čimbolj točno seznanili delavce Gradisa o aktivnostih v zvezi z beneficirano dobo v gradbeništvu ter, da okoli tega ne bi bilo kakršnihkoli nejasnosti in dvomov, objavljamo nekoliko širšo informacijo o dosedanjem reševanju te problematike.
Komisija za socialna vprašanja delavcev pri ROS gradbenih delavcev je razpravljala o osnutku novega družbenega dogovora za uveljavljanje beneficirane delovne dobe, ki je bil objavljen pred dvema letoma in obravnava varstvo delavcev pri delu na težkih in zdravju škodljivih delih, na katerih delavci po določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti.
Čeprav beneficirana doba naj ne bi bila edina rešitev, ki niti ni majhno breme na dohodek OZD, se ne more mimo dejstva, da gre za tako obremenilna dela, da ta občutno zmanjšujejo psihofizične sposobnosti delavcev. Med taka dela nedvomno spadajo tudi dela na težkih transportnih sredstvih v gradbeništvu in mehanizaciji za zemeljska dela, stolpnih žerjavih, zidarska, tesarska in železokrivska dela.
Po predlogu Komisije za socialo, standard in varstvo pri ROS gradbenih delavcih Slovenije in Zveznem odboru sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, ki je bil izoblikovan v letih 1977—1981, pride v poštev za beneficiranje 23 delovnih mest
(od prvotno predvidenih 51) in to: devet skupin del, ki se nanašajo na delo, oz. pod zemljo in sicer: betone r, torketer, postavljalec armature, delovodja, ključavničar, električar, geometer, tehnik — inženir in ostali delavci, ki delajo v tunelu ali pod zemljo, vozniki težke gradbene mehanizacije, žerjavisti, delavci v kamnolomu, stavbni kleparji na montaži na višini in v globini, pleskarji na višini in globini, delavci v opekarnah, delavci pri delu z azbestom in v cementarnah, delavci v proizvodnji asfaltne mase in pri asfaltiranju, vozniki kamionov od 7 do 15 ton, postavljale! jeklenih odrov nad 3 metre višine, delavci na montaži in demontaži stolpnih žerjavov, delavci za vibracijskimi stroji, vozniki cistern za cement in antikorozi-sti (peskanje, metalizacija).
Odbor gradbene operative je predlagal, da se pri uveljavljanju beneficirane zavarovalne delovne dobe dodatno upoštevajo zaradi težkih in zdravju škodljivih del še nalsednji delavci: zidarji, tesarji,že-lezokrivci, betonerci in.NK gradbeni delavci.
Za vsa navedena delovna mesta je bil pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije uveden postopek za priznanje beneficirane delovne dobe, ki pa je odbor opozorila, da je akcijo treba izpeljati organizirano, z vso strokovno dokumentacijo, ki mora biti priložena zahtevi za določitev delovnih mest za katera bi veljala beneficirana delovna doba in, ki mora biti izdelana po enotni metodologiji objavljeni v Uradnem listu SFRJ št. 6/1976. Elaborat o upravičenosti beneficirane delovne dobe za zgoraj omenjena delovna mesta mora biti
pogojih. Na sliki: železokrivec polaga armaturo v času ko je zunaj snežilo in je bila temperatura pod ničlo
izdelan pri neki od institucij kot je n.pr. Zavod za varsfvo pri delu v Ljubljani, Inštitut za medicino dela v Mariboru, so pa še tudi druge.
Izdelava elaboratov je zahtevno in drago delo, če ni na razpolago potrebnih podatkov, ki jih je v tem primeru treba šele zbrati in zasledovati.
Po podatkih SPIZ-a je od vseh delovnih mest v Slovenijf le 4 odstotke takih, katerim se šteje beneficirana delovna doba, medtem ko jih je v Jugoslaviji kar 20 odstotkov.
Po evidenci Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je v Sloveniji beneficiranih vsega skupaj 121 delovnih mest, medtem ko v Jugoslaviji uživa beneficije okoli 700.000 delavcev najrazličnejših poklicev. To nedvomno kaže na mnogo strožje kriterije pri nas, kot v drugih republikah.
Zakaj je tako težko uveljaviti beneficiranje delovne dobe v Sloveniji, smo dobili odgovor na SPIZ-u Slovenije. Razlog temu je izključno v stališču našega SPIZ-a, da delavci naj ne bi nikakor odhajali v pokoj kot invalidi. V tem cilju so Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in SPIZ Slovenije sklenili družbeni dogovor o ukrepih in aktivnostih pri uveljalvjanju beneficirane delovne dobe. Pri tem dogovoru je priznanje beneficirane delovne dobe izjemni in skrajni varstveni ukrep v primerih, ko je ugotovljeno, da z vsemi varnostnimi ukrepi in normativi ni mogoče v celoti odpraviti ali zmanjšati težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer in delovnega okolja.
Glede na dosedanjo prakso in izkušnje SPIZ-a je zahtevek gradbeništva ocenjen kot preobsežen in je malo verjetno, da bi se ga dalo v celoti realizirati. S strani SPIZ-a je bil ROS gradbeništva opozorjen, da bo potrebna ponovna prevera ter omejitev izključno na res najbolj ogrožena delovna mesta, pri katerih z varstvenimi ukrepi ni mogoče odpraviti zdravju škodljivih delovnih razmer.
Pogoj za uveljavljanje beneficiranja je tudi, da delavec dela 8 ur na dan na takem, zdravju škodljivem delu. SPIZ meni, da je uveljavljanje beneficirane delovne dobe glede na stroške priprave elaborata tudi velik finančni rizik za DO, kasneje pa tudi veliko finančno breme posebno, če bi to hoteli uveljavljati za nazaj. To so n. pr. uspeli dimnikarji, zataknilo pa se je v tem, da tega sedaj ne zmorejo finančno in so rešitev našli v delnem odlogu plačila.
Uveljavitev beneficirane dobe pa za DO še ne pomeni nikakšrne obveznosti. Obveze nastopijo šele po pristopu k sporazumu, ki bo urejal
področje beneficirane delovne dobe v gradbeništvu.
Izvršilni odbor Splošnega združenja gradbeništva in IGM je na predlog Komisije za gradbeno mehanizacijo in Odbora za gradbeno opera-tuvo že odobril enotno akcijo za uveljavitev beneviciranja zavarovalne dobe ter tudi potrdil okvirni program dela splošnega združenja, ki je potreben za uresničitev beneficirane delovne dobe za gradbene delavce in to:
—	animiranje vseh delovnih organizacij gradbene operative, mon-tažno-instalacijske in zaključne dejavnosti ter industrije gradbenega materiala, da prijavijo delovna mesta, ki po njihovi oceni, upoštevajoč zgoraj navedene smernice pridejo v poštev za beneficiranje, kakor tudi število delavcev po posameznih delovnih mestih,
—	pridobitev odobrenj delavskih svetov delovnih organizacij, ki bodo prisotpile k družbenem dogovoru za uveljavljanje beneficirane delovne dobe,
—	vir zagotovitve spredstev za izdelavo potrebne strokovne dokumentacije ter sofinanciranje spremljajočih raziskovanj in medicinskih analiz glede na predpisano metodologijo,
—	opredelitev do tekočega ali retroaktivnega uveljavljanja beneficirane zavarovalne dobe.
Anketa, katere nosilec je Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala v sodelovanju z Republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev Slovenije, bo izvedena v naslednjih dneh.
F. R., C. P'
nZVNAVNZNAZVNZ^VNZVNZVNZNZNZN/VNZN/NZN/VNAA/^
s Novost v gradbeništvu
Italijansko-jugoslovanski buldožer TG-300
Največja proizvajalca gradbenih strojev v Evropi Fiat-Alis in 14. oktober iz Kraševca sta se odločila, da bosta s skupnimi močmi izdelala buldožer TG-300, s čemer se bo kraševska tovarna enakopravno vključila v vrh evropske strojegradnje.
Predsednik italijanske družbe Giovani Germane poudarja, da sta podjetji samo skupaj sposobni uspešno konkurirati ameriški in japonski tehnologiji. Pogodba o sodelovanju med 14. oktobrom in italijansko Fiat-Alis torej ni le sporazum v proizvodnji nekega stroja. Prve buldožerje TG-300 lahko iz kruševske tovarne pričakujemo že letos. x -	F. Š.
Ngye moči
Zaposlili smo še dve socialni delavki
■###/##/##/##/##/###############/####//#####/m
> - - ____ <
n , sakodnevne potrebe in vse težji položaj v katerega zapadejo določeni yasi delavci ter novosti in zahteve s področja socialnega in zdravstvenega 8rstva,.ki se prenašajo na delovne organizacije, so nas pripeljale do spozna-dva socialna delavca ne moreta biti kos vsem nalogam in postopkom s da iv socialne8a varstva, saj se je obseg dela v zadnjih letih tako povečal, a bi dva socialna delavca komaj zadoščala za tozd velikosti GE Maribor ali radbena operativa Ljubljana.
d	bilo nujno ta oddelek v Kadrovsko-socialni službi okrepiti z novimi
11 avc'' Odločitev je padla, da sprejmemo dve socialni delavki. Tako je sep-®nibra začela delati Marija Tovornik, mesec dni pozneje pa Tatjana Salecl. er sta še brez prakse, bosta obe morali opraviti tudi pripravništvo in na s|°n^u pripravniški izpit. Pod stalnim nadzorom mentorja Rajka Ješovnika a Marija in Tatjana že začele pomagati reševati socialne probleme naših de-'avcev.	c. P.
^gzno, a vendar spodbudno
V Inženiringu je ustanovljena mladinska organizacija
^ne 3. 12. 1985 se je v tozdu Inženiring na ustanovni seji konstituirala sdinska organizacija. V svoje vrste je zajela vse mladince do 27. leta starala ■> povabili pa smo tudi nekaj starejših članov kolektiva, ki bodo s svojimi iz-u$njami pripomogli k njenemu delu.
2. redni seji si je mladina ure-
‘udi
_a svoje delovanje; v pripravi pa je
program aktivnosti z oceno
troškov delovanja.
Povezali smo se tudi z občinsko i9nferenco ZSMS Ljubljana J*'°ste-Polje, od katere smo prejeli Pernice za nadaljnje delovanje,
Ponudili pa so tudi pomoč in oblju-• 'b. da se bodo udeležili tudi ene
. ua se ooao uaeiezin mi ^od naslednjih rednih sej. Sodelovali smo tudi na seji občin-•7 konference ZSMS Ljubljana Moste-Polje, ki je bila 30. 1. 1986 v KUpščinski dvorani. Med drugim je v'*° podano tudi poročilo o delo-anju mladih v naši občini v prete-Kleni letu.
Ekonomski položaj mladih je vse ,ezj> in v glavnem ni odvisen od nji-°Vega dela. Ker so prezaposleni s
svojimi problemi, upada njihovo družbenopolitično angažiranje. In kar je zelo nevarno — izgubljajo perspektivo. V zadnjem času se pojavlja vedno več idejnih zablod, mladi bežijo tudi v razne iluzorne oblike zabave. Tudi v združenem delu bi morali zamenjati zastarele metode dela družbenopolitičnih organizacij. Mladinske organizacije bi morale biti m pobudnik nekaterih sporazumov in dogovorov.
Na primer v kadrovski politiki, o usposabljanju pripravnikov, strokovnem usposabljanju delavcev in podobno.
OO ZSMS Inženiring si je zadala nalogo, da bo k delu resno pristopila, kajti edino po tej poti bo naše delo uspešno in vzor našim naslednikom.	Tomaž Žibert
* Bolniški stalež v Gradisu
n
5
V zadnjih treh letih s je padlo število 5 bolezenskih izostankov
k
*
!
s
N
**
N
s
s
s
I
>
i
n
s
k
s
N
*
S
s
k
s
N
N
*
5
Izostanke delavcev zaradi bolezni spremljamo v Gradisu od leta 1982. Kljub občasnim pripombam s strani tozdov, o razhajanju njihovih interno izračunanih odstotkov bolezenskih izostankov od odstotkov, ki jih izračunamo v Kadrovsko-socialni službi Gradisa, so ti podatki dokaj natančen prikaz gibanja boleznin v Gradisu.
V spodnji tabeli prikazujemo gibanje odstotka bolniških izostankov v zadnjih štirih letih:
TOZD	1982 %	1983 %	1984 %	1985 %
GE Celje	8,57	8,93	7,95	6,20
Gradnje Ptuj	6,33	8,41	6,64	7,75
GE Jesenice	6,38	6,42	5,11	4,50
GE Koper	6,47	6,17	6,47	7,20
(GE Ljubljana)'	6,20	5,11	5,46	—
(GE Lj.-okolica)	5,78	4,00	4,43		
(Železokrivnica)	6,06	2,96	3,38	'		
GE Maribor	6,55	8,44	8,16	8,57
NG Maribor	4,91	7,03	6,92	4,54
GE Ravne	5,41	5,86	6,93	6,67
GO Ljubljana	—	—	—	4,08
KO Ljubljana	5,33	5,23	5,15	4,96
KO Maribor	7,55	10,38	9,11	8,38
LIO Š. Loka	5,79	5,68	5,47	5,92
OGP Ljubljana	6,26	5,83	5,20	6,16
SPO Ljubljana	5,66	5,65	4,76	3,94
PB Ljubljana	3,94	7,03	5,76	5,01
PB Maribor	3,30	2,93	1,98	3,39
DSSS	3,82	3,13	3,81	3,86
Inženiring	—	5,14	4,28	2,85
DS UDD	8,62	6,03	8,49	7,66
DS IB	6,96	6,53	6,82	4,91
Gradis skupaj	6,19	6,60	6,24	5,77
Iz tabele je razvidno, da v zadnjih treh letih v Gradisu kot celoti odstotek bolniškega staleža pada in znaša za lansko leto 5,77 odstotka. Pod tem odstotkom So Jesenice, NG Maribor, GO Ljubljana, KO Ljubljana, SPO, oba biroja, DSSS, Inženiring in Interna banka. V povprečju imajo tozdi ljubljanskega območja nižje odstotke bolezenskih izostankov, verjetno med drugim tudi zato, ker imamo v Ljubljani lastno obratno ambulanto in organizirano socialno službo.
Največ bolezenskih izostankov že vsa leta izkazujejo v GE Maribor in KO Maibor. Tako je bilo tudi lani. Vse to kaže, da bi tudi v Mariboru, pa če jim dodamo še Ptuj, nujno rabili organizirano so-cialno-zdravstveno službo.
V dvanajstih tozdih posebej evidentirajo tudi izostanke zaradi porodniških dopustov. Ta odstotek se — razen pri KO Ljubljana — giblje pod enim odstotkom. Skupen odstotek porodniških izostankov je bil lansko leto v Gradisu 0,51 odstotka glede na vse ure.
Marko Filač
Pred kratkim zgrajena športna igrišča, sedaj čajna kuhinja
Da v tozdu GE Koper posvečajo veliko skrb družbenem standardu delavcev kažeta naslednja dva primera. Na pobudi IO OO ZS so bila pred časom zgrajena športna igrišča, ki so poleg samskega doma in na katerih se rekreira precejšnje število delavcev.
Novejši primer j e bila otvoritev čajne kuhinje v delavskem samskem domu. Kuhinja predstavlja novo kvaliteto v prehrani delavcev doma, saj se v čajni kuhinji pripravlja zajtrk, zvečer pa se deli večerja, ki jo pripeljejo iz restavracije Luke Koper.	a. Bojanič
8 — GRADISOV VESTNIK
Gosta megla je močno ovirala tekmovalce na areški progi Cojzarica, saj se je komaj videlo od enih vrat do drugih
Člani ekipe KO Ljubljana. Lado Lesjak, ki je zasedel 24. mesto veleslalom^ moških od 34 do 42 let se je veselo fotografiral z drugouvrščeno Marto Mam in tretjeuvrščeno Majdo Pogačnik, obe v kategoriji veleslaloma deklet do 26
let
Janja Stanonik iz Škofje Loke je edina zmagovalka v obeh disciplinah — tekih in veleslalomu žensk od 26 do 34 let
Po uspešno končanem veleslalomu je bilo treba čimprej pogledati na semafor ter ugotoviti uvrstitev in doseženi čas
25. zimske športne igre Gradisa
GO Ljubljana je pretila šestletno tradicijo
Ravčanov
Športniki Gradisa smo se tudi letos polnoštevilno udeležili 25. jubilejnih zimskih športnih iger, ki so bile v soboto 15. februarja na smučiščih Areha-Organizacije letošnjih iger se je polotila osnovna organizacija zveze sindika-tov tozda GE Gradnje Ptuj pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora Mirana Ivanuša in pod pokroviteljstvom direktorja tozda Julija G jura-seka.
V meglenem vremenu je moči pomerilo nekaj manj kot 600 veleslalomistov in tekaičev na smučeh. Zaradi preobilice snega, ki je zapadel teden dni pred igrami, je bila tekaška proga mehka, na veleslalomski progi pa so se med vratci hitro naredile ogromne luknje tako, da so morali tehnični izvajalci iger, Smučarska šola Pohorje — SK Branik, za vsako kategorijo nekoliko premakniti progo. Megla je smučarje tako ovirala, da se ni videlo od enih vrat do drugih. Zato je bilo tudi precej izpadov in diskvalifikacij.
Zaključek je bil v restavraciji • TGA v Kidričevem, kjer so, pred podelitvijo kolajn in pokalov v obliki smučke, nastopili člani folklorne skupine iz Markovec s štirimi plesi in na koncu še trije kurenti.
Preden zapišemo rezultate, je treba pohvaliti organizatorje letošnjih iger, saj je med vsemi tekmovalci prevladovalo mnenje, da so bile ravno letošnje igre ene izmed najboljše organiziranih v nekaj zadnjih letih.
VELESLALOM
Ženske do 26 let — posamezno: 1. Bernarda Lap — PB Ljubljana, 2. Marta Marn — KO Lj„ 3. Majda Pogačnik — KO Lj„ 4. Metka Hrpčič — GE Celje, 5. Karmen Tršek — PB Lj; Ekipno: 1. PB Lj^ 2. KO Lj., 3. GE Celje
Ženske od 26 do 34 let — posamezno:
1. Janja Stanonik — LIO, 2. Zlata Hribar — GOL, 3. Nuša Plešec — Inženiring, 4. Jadranka Bodner — GE Ravne, 5. Nada Simončič — GOL; ekipno: 1. GOL, 2. Inženiring, 3. GE Ravne
Ženske od 34 do 42 let — posamezno: 1. Vesna Gregorič — Inženiring, ^ Alenka Rojnik — GE Celje, 3. Zink2
Turnšek — GE Celje, 4. Breda Torkar-'
PB Lj., 5. Antonija Marinčič — SPO' ekipno: L GE Celje, 2. Inženiring, * , SPO
Ženske nad 41 let — posamezno: 1-! Joži Kocjančič — DSSS, 2. Ani Stupar ' DSSS, 3. Ida Markun - PB Lj., 4. Mili«3 Mirč — GOL, 5. Marjeta Dekleva ' SPO; ekipno: L DSSS, 2. PBLj., 3. GOL
Moški do 26 let — posamezno: J-Franc Šumnik — GE Ravne, 2. Nik° Rožič — GE Celje, 3. Darko Trobec ' Inženiring, 4. Janez Šubelj — GOL, ‘‘ Srečo Vidic — GE Jesenice; ekipno: L SPO, 2. GE Celje, 3. GOL
Moški od 26 do 34 let - 1. Lojze Polajnar - DSSS, 2. Miran Kert - GL Ravne, 3. Miran Sluga — GE Jesenice,4, Janez Mačič — GE Ravne, 5. Zdenk® Konečnik — GE Ravne; ekipno: 1. G*1 Ravne, 2. GOL, 3. SPO
Moški od 34 do 42 let — posamezno-1. Marjan Zupan — GE Jesenice, 2. Avgust Škrinjar — GE Ravne, 3. Peter Kr1' Stanič - PB Mb., 4. Brane Štrekelj " GOL, 5. Zmago Bračun - GOL; ekipno: 1. GOL, 2. GE Jesenice, 3. GL Ravne
Moški od 42 do 50 let — posamezno-1. Jože Zupan — GE Jesenice, 2. J°Zp Vrhovec — GOL, 3. Peter Rubin — GL Maribor, 4. Janez Tišler — DSSS, 5-Vinko Zobec — Inženiring; ekipno: »• DSSS, 2. GOL, 3. Inženiring
Moški nad 50 let — posamezno: 1-Anton Oman — LIO, 2. Ivan Grabner ' GE Ravne, 3. Ivo Krštinc — NG Maribor, 4. Danilo Bevc — NG Maribor, > Osvin Novak — PB Lj.; ekipno: 1. NV Maribor, 2. LIO, 3. GE Ravne.
SMUČARSKI teki
Ženske do 26 let — posamezno: 1. !>onja Albert — LIO, 2. Judita Jezeršek ~T LIO, 3. Slavica Vodušek — GE Grad-"Je. Ptuj, 4. Majda Lovša - SPO, 5. Anica Havle — GE Ravne; ekipno: 1. L|0, 2. GE Gradnje Ptuj, 3. SPO Zenske od 26 do 34 let — posamezno:
-	Janja Stanonik — LIO, 2. Jolanda Kacafura — GE Maribor, 3. Zlata Hribar — ^OL, 4. Dragica Lovro — GE Ravne, 5.
alerija Rižnik — GE Ravne; ekipno: 1.
Ravne, 2. GOL, 3. GE Maribor . Zenske od 34 do 42 let — posamezno: '■ Krista Štinjek — GE Ravne, 2. Marta ečnik — GE Ravne, 3. Marija Vošnik p KO Lj., 4. Alenka Rojnik — GE S6*)6, 5. Hedvika Laufer — GE Marici ekipno: 1. GE Ravne, 2. KO Mb., 3. GE Celje
ženske nad 42 let — posamezno: 1. Jerica Čermelj - DSSS, 2. Angela Ga-7rc - KO Mb., 3. Ani Stupar - DSSS,
-	Majda Horvat — PB Mb., 5. Slavka ^tanonik - LIO; ekipno: 1. DSSS, 2.
v,MB" 3- PB Mb-
Moški do 26 let — posamezno: 1. oran Zavolovšek — GE Ravne, 2. A‘°jz Moser - SPO, 3. Peter Klemen-rek - SPO, 4. Roman Očišnik - GE gradnje Ptuj, 5. Vili Klančar - KO Lj.; pk'Pno: 1. SPO, 2. GE Gradnje Ptuj, 3. ^ Maribor
Moški od 26 do 34 let — posamezno:
' Marko Jug — GOL, 2. Ljubo Šečerko P KO MB., 3. Janko Podčedenšek — . E Celje, 4. Lojze Polajnar — DSSS, 5. rUr'j Stancar - LIO; ekipno: 1. GE Ul?dnje Ptuj, 2. GOL, 3. LIO Moški od 34 do 42 let — posamezno: l. Branko Vranič - KO MB., 2. Andrej °rjak — GE Ravne, 3. Zvone Lešnik ,7 GE Ravne, 4. Alojz Kepic — GOL, 5.
Pahernik — KO MB.; ekipno: 1. p E Ravne, 2. KO MB., 3. GE Gradnje
I ^°ški od 42 do 50 let — posamezno: p' Janez Majcen — GE Gradnje Ptuj, 2.
ye Stanonik — LIO, 3. Janko Mravlja jT, G, 4. Jože Potočnik —LIO, 5. Tone petelj - DSSS; ekipno: 1. LIO, 2. GE Nadnje Ptuj, 3. GE Maribor
Moški nad 50 let — posamezno: 1. Ciril Oblak — LIO, 2: Ludvik Lihtcne-ger — GE Ravne, 3. Franc Valant — GE Jesenice, 4. Slavko Stanonik — LIO, 5. Martin Primožič — LIO; ekipno: L LIO,
2.	GE Ravne, 3. GE Jesenice Ekipni vrstni red veleslalom
moški in ženske: 1. GOL, 2. GE Ravne, 3. GE Celje, 4. DSSS, 5. SPO, 6. Inženiring, 7. LIO, 8. GE Maribor, 9. PB Maribor, 10. GE Jesenice, 11. KO Maribor, 12. NG Maribor, 13. GE Gradnje Ptuj, 14. PB Ljubljana, 15. KO Ljubljana, 16. OOP, 17. GE Koper, 18. Interna banka
Ekipni vrstni red teki moški in
ženske: 1. LIO, 2. GE Gradnje Ptuj,
3.	GE Ravne, 4. GOL, 5. KO Maribor, 6. GE Maribor, 7. DSSS, 8. GE Celje, 9. SPO, 10. Inženiring, 11. NG Maribor, 12. GE Jesenice, 13. PB Maribor, 14. PB Ljubljana, 15. KO Ljubljana, 16. GE Koper, 17. OGP, 18. Interna banka
Končni vrstni red 25. zimskih	
iger 1. GO Ljubljana	527
2. GE Ravne	553
3. DSSS Ljubljana	715
4. LIO Škofja Loka	731
5. GE Celje	733
6. SPO Ljubljana	835
7. GE Gradnja Ptuj	836
8.GE Maribor	848
9. KO Maribor	865
10. Inženiring Lj.	871
11. GE Jesenice	961
12. PB Maribor	967
13. GE NG Maribor	980
14. PB Ljubljana	1084
15. KO Ljubljana	1099
16. OGP Ljubljana	1203
17. GE Koper	1261
18. Interna banka Lj.	1283
Cveto Pavlin	
lil*
Alojz Kepiz iz Gradbene operative Ljubljana je bil četrti v tekih, kategorija moi 34 do 42 let
, "0ran Zavolšek iz GE Ravne je v teku zmagal v kategoriji moških do 26 let, kar po-ških o	da nas bo zastopal na republiških ŠIG Slovenije v Kranjski gori 22. in 23. tega
Direktor tozda GE Gradnje Ptuj, Julij Gjurasek, je pozdravil vse nastopajoče na zaključku, v restavraciji TGA v Kidričevem
Branko Vranič iz Kovinskih obratov Maribor je trenutno najboljši gradi-' sov tekač. Zmagal je v skupini od 34 do 42 let
Za šalo in dobro vzdušje že nekaj let skrbi Ivo Praprotnik iz GO Ljubljana. Tako jena Arehu v cilj prismučal že s tremi kolajnami okrog vratu. Mnogi so se spraševali, kje nek jih je dobil?
Na zaključku je nastopila tudi skupina »kopljašev« iz folklornega društva Markovci ter na koncu tudi kurenti. Bilo je to presenečenje za vse
Kolajne je podeljeval predsednik sindikata na Ptuju Vlado Torbici. Prejema jo za drugo mesto Avgust Škrinjar iz Raven (edini direktor, ki si je priboril kolajno), v ozadju pa je Peter Kri Stanič iz mariborskega biroja, tretjeuvrš-čeni v isti kategoriji, veleslalom moških od 34 do 42 let
Seja Odbora za investicije
Sprejeta so navodila in poslovnik odbora
Gradis je v dosedanjem in zlasti v zadnjem obdobju dosegel relativno visoko stopnjo razvoja industrializacije, predvsem z izgradnjo in modernizacijo proizvodnih objektov ter mehanoopremljenostjo. Omenjena visoka stopnja je pa relativna zaradi dveh nasprotij:
—	za nadaljnji razvoj so nujne investicije v osnovna sredstva v smislu izboljšav industrializacije proizvodnje in izgradnja njenih objektov ali z drugimi besedami — investicije v razširjeno reprodukcijo na osnovi utemeljenih investicijskih programov. Opuščanje te strategije pomeni samo stagniranje nadaljnjega razvoja,
—	današnja gospodarska kriza, ki najbolj vpliva na gradbeništvo pa zavira obračanje omenjenih vloženih sredstev v razvoj in s tem tudi nadaljnja vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo.
Ti dve nasprotji pa, kljub temu, ne smeta zavirati razvoja, temveč vsem, ki vplivajo na odločitve o investiranju v razširjeno reprodukcijo ter vsem, ki sodelujejo pri njenem poteku, nalagajo toliko večjo odgovornost.
Ta odgovornost, zakon o razširjeni reprodukciji in novi zakon o graditvi objektov pa je narekovala izdelavo Poslovnika o delu Odbora za investicije ter Navodil o evidentiranju in spremljanju investicij v GIP Gradisu, kljub temu, da so osnovne pristojnosti odbora opredeljene že v statutu delovne organizacije ter v samoupravnem sporazumu v združitvi v Gradis.
Poslovnik odbora ter zlasti navodila o evidentiranju investicij so toliko pomembnejša, ker se je sam odbor zaradi večjih odgovornosti bistveno strokovno tudi pojačal z investicijsko skupino.
Odbor za investicije je na svoji januarski seji vzel na znanje tudi informacijo o nakupu zemljišča za tozd Gradbena operatiava Ljubljana in tozd SPO v industrijski coni VP-245-I v Škofljici pri Ljubljani, kjer bodo postavili svojo bazo in proizvodnjo servisno dejavnost na osnovi naslednjih argumentov:
1. z realizacijo investicije kamnoloma Predole, katere nosilec je tozd Gradbena operativa Ljubljana, mora biti vzporedno realizirana tudi investicija centralne	betonarne
Gradisa za ljubljanski bazen.
2. SPO si je z odselitvijo Kovinskih obratov sicer zagotovil površine za preventivne in servisne delavnice, vendar pa ima celoten strojni park gradbeno mehanizacijo deponirano na začasnih najemniških površinah. Ta argument, ter tesna povezava s proizvodnimi storitvami mineralnih agregatov in betonov iz predvidene baze v Škofljici, so narekovale skupen nastop obeh tozdov pri nakupu 40.000 kvadratnih metrov zemljišča.
Realizacija te investicije je načrtovana do konca srednjeročnega obdobja 1986—1990.
Odbor je ponovno potrdil nujnost realizacije investicije industrijskih tirov Gradisa na območju tozda OGP in potrdil ključ financiranja manjkajočih sredstev iz samoupravnega sporazuma, ki ga je izdelal tozd Inženiring.
Podan je bil tudi pregled združevanja sredstev za gospodarske investicije po gospodarskem načrtu za leto 1985 ter sprejet predlog plana investicij za leto 1986 za tozd SPO, Inženiring in Delovno skupnost skupne službe.
Glede skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov 1986—90 so bili člani odbora mnenja, da je izdelano gradivo pomanjkljivo ter ga je treba izdelati v skladu s poslovnikom in navodili o evidentiranju in spremljanju investicij v Gradisu.
Božidar Kramar
Tozd GE Ravne v letošnjem letu
Vse je več majhnih gradbišč in gradišč izven regije
Že od vsega začetka dela naša temeljna organizacija GE Ravne v pretežni meri v dravski dolini in izjemoma, v težkih kriznih časih, tudi izven tega območja. Tako je tudi letos, saj Ravenčani imajo gradbišči na Jesenicah in na otoku Krku, na Koroškem pa v glavnem prevladujejo manjša in razdrobljeni gradbišča. Vse to seveda povečuje stroške poslovanja in zmanjšuje dohodek. Kljub temu bo planirani celotni prihodek večji, kot je bilo zapisano v planskih aktih za lansko leto.
Zaključni račun še ni v celoti narejen, vendar ocene kažejo, da bo celotni prihodek znašal 1,7 milijarde dinarjev, dohodek 480 milijonov dinarjev, za sklade pa bo ostalo 70 milijonov dinarjev. Na Ravnah ugotavljajo, da jih v zadnjih letih zmeraj bolj bremenijo družbena in gradi-sova režija, kar se predvsem pozna na osebnih dohodkih in skladih.
V	tozdu je zaposlenih nekaj več kot 400 delavcev, planiranih pa je bilo 425. Plan kadrov je težko doseči, ker se mladi ne odločajo za zaposlovanje v gradbeništvu, predvsem zaradi težkih pogojev dela in nizkih osebnih dohodkov, po drugi strani pa v zadnjem letu beležijo precej visoko migracijo svojih delavcev v druge panoge, kjer so osebni dohodki precej večji in pogoji dela dosti boljši.
Kot smo že uvodoma zapisali, se obseg dela na Koroškem stalno manjša, konkurenca je precejšnja, večjih objektov pa ni. Gre v glavnem za manjše objekte, ki zahtevajo večje število delovodij, sektorskih vodij, skladiščnikov in ostale grad-biščne režije ter večje stroške prevozov, prehrane in nastanitve, kar pa seveda povečuje stroške poslovanja.
Delo so poiskali izven regije. Delajo v železarni na' Jesenicah in na otoku Krku, že vrsto let pa v celjski Cinkarni in v Tovarni avtomobilov Maribor.
V	regiji imajo gradbišča v železarni Ravne, v rudniku Mežica, v tovarni usnja Slovenj Gradec, gradijo bloke v Črni, osnovno šolo v Podgori pri Slovenj Gradcu, sanirajo most na Ravnah in gradijo nekaj manjših
S seje odbora za informacije GIP Gradis
Višji honorarji za dopisnike Gradisovega vestnika
Člani Odbora za informacije so se sestali na seji 10. februarja. Obravnavali so vsebinsko zasnovo Gradisovega vestnika za letošnje leto in potrdili nove vrednosti honorarjev za dopisnike Gradisovega vestnika. Honorarji so v povprečju višji za nekaj več kot 60 odstotkov. Oglejmo si jih.
Objavljena vrstica vesti ali poročila na 11 cicero (to je normalna širina našega stolpca) je 5 do 6 dinarjev, reportaže in intervjuji 6 do 8 dinarjev ter uvodniki, komentarji in kritike 8 do 10 dinarjev. Članki, ki jih pripravljajo strokovne službe se vrednoteijo s 30
do 50 odstotkov zgornjega honorarja. Fotografijo obračunamo po 500 dinarjev, karikature, ki obravnavajo gradisovo tematiko 900 dinarjev, ostale 500 dinarjev.
Višje so tudi nagrade za reševalce križanke. Prva nagrada sedaj prinese srečnemu dobitniku 700 dinarjev, druga 600, tretja 500, četrta 400 in peta nagrada 300 dinarjev.
Dogovorjeno je tudi bilo, da bomo honorarje med letom dvigovali, za isti odstotek, kot se bo dvigala akontacijska vrednost točke.	C. P.
mostičkov na cesti Šentvid — Šoš tanj, popravljajo strehe in okna v stanovanjski soseski na Javorniku itd. Skratka, kot sami povedo, vse tisto, kar včasih niso delali.
Trenutno imajo v tujini le devet delavcev in sicer v ZR Nemčiji.
In kako bo v letošnjem letu? Večina omenjenih objektov se bo nadaljevala tudi letos, tako da imajo na Ravnah večino del že zagotovljenih; Celotni prihodek so planirali v višin* 2,7 milijarde dinarjev, dohodek pa v višini 740 milijonov dinarjev. Teji*1* bo omogočilo, da v osebnih dohodkih ne bodo preveč zaostajali za osebnimi dohodki v regiji, s čimer h* ustavili migracijo svojih delavcev v druge panoge.
Za srednjeročno obdobje so p*a' nirali 2,5-odstotno rast. Večjih naložb ne bodo imeli. Niso planinah povečanja zaposlenih, temveč spremembo in dvig kvalifikacijska strukture, saj jim že sedaj primanjkuje kvalificiranih in visoko kvalifi" ciranih delavcev, kot tudi strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo, saj bodo le z večjim znanjem kos nalogam, ki jih čakajo v prihodnje.
Računajo, da bo prav v gradbeništvu kadrovski problem v prihodnje najbolj izrazit, saj delavci uhajajo v industrijo, šole pa ne dajejo pričakovanega, saj smo si s prehodom na usmerjeno izobraževanje naredil* slabo uslugo. Zato bo kadrovska služba imela v prihodnje veliko odgovornega dela.
Poleg že omenjenih težav v pridobivanju dohodka, je dodatni pf°' blem tudi v tem, omenjajo na Ravnah, da jih, tako kot ostale tozde v Gradisu, močno obremenjuje P°' krivanje izgub posameznim tozd o*11 (letos obem Kovinskim obraten*.-pred leti Kopru, tudi položaj v tuji**1 in v SPO ni rožnat), ki bodo v p*-1' hpdnje, smatrajo na Ravnah, le morali sami poskrbeti za boljše poslovanje, za stabilizacijsko obnašanj6, smotrnejšo organizacijo dela in pr6' strukturiranje proizvodnje in u6 samo čakati na solidarnost ostali*! tozdov, saj na tak način slabimo tud* tiste, ki dobro in uspešno poslujejo-
Za konec pa še to — Ravenčan6 moti, da se iz leta v leto zmanjšuj6 odstotek čistega dohodka, o katc' rem delavci lahko odločajo, kar p°' meni, da je odločanja o delitvi do hodka vse manj.	„
L. R„ C. P
!ZJU>*a
lveč zanimanja na Zagrebškem velesejmu zbuja prav gotovo gradisova
GMH
^gjelovali bomo na sejmih v Bolgariji, ČSSR in SZ
^•v^redstavite^^^agrebu
Udeležba Gradisa na letošnjih sejemskih prireditvah bo nekoliko manjša |v lanskem letu, ko smo praznovali 40-letnico, vseeno pa se bo naš znak P°javil na vseh pomembnih domačih gradbenih prireditvah in nekajkrat tudi na »ujem.
j, ^rva od tovrstnih prireditev bo v a8rebu od 21. do 27. aprila, tradi-°nalni Zagrebški velesejem. Sledi a spomladanski Beograjski, ki bo Ipiu ' d° 17. maja. Vsakoletna ude-
lek 3- na **ast na kjer že k kaJ let dosegamo zavidljive uspejo od 29. maja do 6. junija. Naj-D C1a domača sejemska prireditev bo v Zagrebu od 14. do 21. sep-ra?1.	:	tem bomo tudi na stalni
1>eir,tav' v Jugoslovanskem gradbe-Vj . centru zamenjali panoje z no-
S{9d ostalih manjših prireditev pa bomo verjetno udeležili še le-
snega sejma, razstave inovacije za stabilizacijo, nautika in še katerega, pač v odvisnosti od interesov tozdov za posamezno dejavnost.
Od prireditev v tujini bomo sodelovali na Mednarodnem strojnem sejmu v Plovdivu (Bolgarija), na sejmu strojegradnje v Brnu (ČSSR) ter dveh specializiranih razstavah v Sovjetski zvezi.
O podrobnostih naše predstavitve na omenjenih prireditvah, kaj bomo vse predstavili, pa več v prihodnjih številkah.
Matija Krnc
koordinirana akcija je dala rezultate
TOZ^^^KopeMcadruj^domačine
. Vrsto zadnjih let v Sloveniji ugotavljamo, da se vse manj, v nekate-r'b regijah pa skoraj nič, mladih ne odloča za učenje gradbenih pokli-'jev- Podobno je bilo tudi v Kopru, dokler se niso za usklajeno akcijo dogovorili predstavniki tozda GE Koper, Izobraževalnega centra j^radisa in koprskega Zavoda za zaposlovanje, vsi z istim ciljem — v J*.°Pru med domačini pridobiti skupino učencev za poklic gradbenika, k* bi se po končanem šolanju zaposlil v gradisovem tozdu GE Koper.
Skupini učencev iz Kopra in njihovim staršem je bil predstavljen ^adis, način izobraževanja in kadrovanja, štipendijska politika, šolska in delovna praksa, bilo pa je podanih tudi več drugih informacij o °zdu. Na koncu pogovora je bil prikazan tudi film o Gradisu.
Po tako široki in celoviti predstavitvi Gradisa in gradbeniških pokli-£\so se učenci odločili postati štipendisti Gradisa in se izučiti za te-
A. Bojanič
Več kot sto slušateljev — uporabnikov strojev
V KO Maribor uspešen seminar
V zimskih mesecih, ko je za gradbenike dela nekoliko manj, se tudi kovinarji oddahenjo. Seveda pa je tudi ta čas potrebno izkoristiti, zato mariborski Kovinski obrati že vrsto let organizirajo seminar za uporabnike njihovih strojev in naprav. Da so tovrstni seminarji potrebni in koristni, govori podatek, da se jih vsako leto udeleži več slušateljev. Letos jih je bilo več kot 100.
Predavanja, popestrena z dia projekcijami, imajo osnovni namen, da bi uporabnikom olajšali delo pri vzdrževanju asfaltnih baz, finišer-jevin drugih proizvodov ter jih istočasno seznanila tudi o sami tehnologiji. Predavatelji so v večini domači strokovnjaki, nekaj pa je tudi iz drugih DO, tistih pač, ki so kooperanti pri dobavi delov za posamezne proizvode.
Seveda pa tovrsten seminar ni pomemben le za uporabnike gradiso-vih proizvodov, temveč tudi za sam tozd, saj v razgovororih s posameznimi upravljale! strojev zvedo tudi marsikaj koristnega, kar lahko upoštevajo pri snovanju, projektiranju in izdelavi novih strojev.
Za samo poživitev seminarja pa je bil vsem udeležencem prikazan tudi film Gradisovih 40 let.
Matija Krnc
■ 0000000 W000000*f******* *********** ********** m
—	Torej odklanjate delo, niste še vsega naredili... A veste, da ste zreli za disciplinsko?
—	Ja, tovariš direktor... Sem pa delegat tam In tam, član tu in tu, predstavnik tu in tam..,
0000000000000000000000000000000000000000000000000000*00'.***********************
Do zaupanja s kvaliteto in spoštovanjem rokov
Ravenčani že osmo leto delajo v TAM-u Maribor
Več kot 30 delavcev tozda GE Ravne na Koroškem že osmo leto uspešno •>radi objekte za Tovarno avtomobilov Maribor. Poleg investicijske gradnje krbijo tudi za redna vzdrževalna dela in adaptacije že zgrajenih objektov. Trenutno gradijo enega večjih objemov za TAN — livarno alulitin.
Temelji objekta se, kljub zimskem času in obilnejšem sneženju, ki nas je zajelo sredi februarja, uspešno zaključujejo. Nekaj zastoja je le pri montaži jeklenega skeleta, vendar upajo, da to ne bo vplivalo na rok gradnje.
Investitor je s potekom del zadovoljen, tako da se v TAM-u za tozd GE Ravne odpirajo dodatne perspektive za pridobivanje ntjvih del. Tako so že začeli graditi hišice v počitniškem kompleksu, ki ga TAM ima na otoku Krku. Hišice morajo biti nared že za letošnjo poletno sezono. Zato bodo Ravenčani tudi tam morali zavihati rokave.
Da so dosegli tako zaupanje investitorja, so se Ravenčani morali iskazati v marsičem, predvsem pa s kvalitetnim in v zastavljenem roku opravljenem delu. Zato je vsa leta skupina, ki v TAM-u dela, sestavljena iz dobrih kvalificiranih kadrov, enako strokovno je tudi vodstvo gradbišča, kar je poglaviten faktor uspeha.
Tako kot sta zadovoljna investitor in izvajalec, pa niso zadovoljni delavci, ki delajo na tem gradbišču. Ne
moti jih toliko težko delo in bivanje v barakah, ampak jih vedno bolj skrbi njihov standard in socialna varnost.
Enotni so si v tem, da je osebni dohodek oz. prejemek že sestavljen iz skoraj polovice dodatkov (terenski dodatek, ločitveni dodatek, znižane dnevnice itd.) in je relativno visok napram izredno nizkem osnovnem osebnem dohodku, ki ga dobijo v času dopustov, boleznin in kar je še hujša tragedija: za izračun pokojnine se šteje le osnovni osebni dohodek, vsi dodatki pa se ne štejejo, kar pomeni, da je ob upokojitvi večina teh delavcev na robu socialne varnosti. Glede tega je gradbeni delavec precej prikrajšan v primerjavi z delavci v drugih panogah gospodarstva in prav zato se nam dogaja, da dobri kadri še vedno odhajajo iz gradbeništva drugam.
Zato je naloga in dolžnost vseh vodstvenih in družbenopolitičnih delavcev Gradisa, pravočasno rešiti ta problem in področje nagrajevanja .ustrezneje oblikovati, tako da bi zadostili tudi zahtevam proizvodnih delavcev.	Ludvik Rudolf
Kljub zimi se delo na gradbišču TAM ni ustavilo. Rok je treba spoštovati in zato tesarji, kljub snegu, opažajo temeljne vezi
2 Po telefonu
Halo, je tam nabava?
Čeprav smo šele sredi zime, pa dejavnosti v gradbeništvu ne pojenjajo. V mariborski enoti ta čas ne mirujejo na gradbiščih kljub obilici snega. Kako pa je s porabo oziroma nabavo gradbenega materiala? Poklicali smo vodjo nabave v tozdu Antona Goloba.
4 4 4 4 4 4'
4
>: m
4 4 4 4 4 >;
I
4
4 4
4 4 4'
4 4 . 4 4 4 4 ■4
I
4 4
£
■/####///###//#/##//##/###//##/####. Zanimivo bo tudi za gradbenike
Tone Golob
»Čeprav poraba materiala v tem času ni dosti manjša kot v sezoni, moram priznat, da pri nabavi ni nekih problemov. Materiala je v tem času dovolj in prepričan sem, da vsaj v prvem če-
trtletju ni pričakovati nekih motenj pri nabavi. Seveda pa je vsaka nova pošiljka opremljena z novo ceno. Na tem področju pa vlada na jugoslovanskem tržišču velik nered.
Zaloge nas sicer bremenijo, toda podražitve so takšne, da lahko pri pametni in preudarni nabavi privarčujemo velike vsote denarja. Tu ne gre za nekaj tisočakov, ampak za veliko večje vsote. Predvsem je v tem času pomembna povezava med vodstvom posameznih gradbišč in obratov, ki so največji porabniki materialov.
Dobro je sodelovanje z nabavno službo na ravni delovne organizacije, predvsem ko gre za večje količine cementa, železa in podobnih materialov.
No, trenutno res iščemo vodo-nepropustne betonske cevi za gradbišče Bohova, toda to je samo zaradi tega, ker je pri nas samo en proizvajalec teh cevi-Treba pa se bo končno le navaditi hitreje obračati zaloge materialov,«	Franjo Štromajer i:
V kratkem prve domače elektrarne na veter
Vse kaže. da bomo tudi v Jugoslaviji začeli izkoriščati vetrove in njihovo moč spreminjati v električno energijo. Na to se pripravljajo v tovarni jadralnih in motornih letal Jastreb v Vršcu, kjer naj bi izdelali, v sodelovanju s strojno fakulteto v Beogradu, prvo domače vetrno kolo za pridobivanje električne energije.
Prototip naj bi imel optimalno moč 70 do 100 kilovatov. Predvidevajo, da bodo to sodobno elektrarno na veter zgradili v letu dni. Gre za program gradnje domačih elektrogeneratorjev na veter. Lopate prvega domačega vetrnega kolesa bodo dolge 16 do 18 metrov, moč vetra pa bodo pretvarjale v električno energijo. Pogoj za to je veter več kot 100 dni na leto s hitrostjo vsaj 20 kilometrov na uro oziroma 5 metrov na sekundo. Take vremenske razmere imajo na primer v
Vojvodini, ki jeza tovrstna vetrna kole1 idealno območje, potem pa še v P'"1 navju, v dolini Morave in Vardarja' južnem Banatu ter ob jadranski obali-
V tujini so z izkoriščanjem vetra z precej daleč. V ZDA imajo že pribij 1500 megavatov različnih energets*1. naprav na veter, kar je na primer pre1 j več od moči HE Derdap. Tako so P°stanj generatorji na veter neizogiben doda' vir energije.
Od celotne sončne energije, kar je " seže Zemljo, se je v kinetično energ'1^ vetra spremeni komaj dva odstotka. ki P sta še vedno precej večja od vse energ1). kar je danes pridobivamo na Zetu1) Moč vseh vetrov na Zemlji pa bi zad® čala za pogon vseh strojev na našem P' netu.	p,
Po malici se je v baraki pri topli peči prav prijetno pogreti in posušil'
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije — Komisija za kulturo in SCT kot organizator
Razpisujeta natečaj za 8. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
Likovna in fotografska dela
■ V okviru 8. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije bomo or-S^nizirali razstavo likovnih in fotografskih del.
Pogoji natečaja so naslednji:
~~ dela naj bodo izvirna in nova, torej tista, ki še niso bila predstavljena na Prejšnjih kulturnih srečanjih,
~~ vsak udeleženec lahko sodeluje z največ 3 deli,
, ~~ vsebina likovnih del je svobodna, izberete pa lahko katerokoli slikar-s °’ kiparsko ali grafično tehniko,
~7 Pr‘ fotografijah (črnobelih in barvnih) naj bo upoštevana osnovna te-a'ika: gradbeništvo in gradbeni delavec,
~~ slike naj ne bodo večje od enega metra,
~~ grafike in fotografije naj nimajo paspartujev in naj ne bodo kaširane, ~~ fotografije naj bodo formata 30 x 40cm ali izvedene iz tega formata, 7~ rta hrbtni strani vsakega dela naj bo na vidnem mestu označeno: i ln>e ‘a priimek avtorja, naslov delovne organizacije, naslov dela, tehnika, e'° kdelave.
j i /Zmed poslanih likovnih in fotografskih prispevkov bo najkvalitetnejša j ‘zbrala tričlanska komisija, ki jo bo imenoval organizator.
. Organizator si pridržuje pravico razstavljati likovna dela s kulturnega econja še v kakšnem drugem kraju SRS, vendar se mora o tem dogovoriti z Sakim avtorjem posebej.
r Organizator bo obvestil vse avtorje o tem, kje in kdaj lahko po končani Zstavi prevzamejo svoja dela.
L Natečaj za tapiserije
P V okviru 8. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije bomo or-ar}izirali tudi razstavo tapiserij.
Pogoji natečaja so naslednji:
n ~~ dela morajo biti izvirna in nova (torej tista, ki še niso bila predstavljena Predhodnih kulturnih srečanjih),
j, ~~ vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema tapiserijama, ki naj 0X1(1 manjši od metra in pol, r~ vsebina in tehnika tapiserij sta svobodni.
,. ■ Izmed poslanih tapiserij bo najkvalitetnejše izbrala tričlanska komisija, 1° bo imenoval organizator.
*L Natečaj za literarna dela
P Ala natečaj za literarna dela se lahko prijavijo:
~~ avtorji proze ali poezije,
^ dramske skupine z recitalom ali krajšim gledališkim delom.
■" P ogoji natečaja so naslednji:
„ avtorji literarnih del lahko pošljejo tekste v kateremkoli jeziku jugoslo-nskih narodov in narodnosti,
~~~ dela za natečaj morajo poslati v treh tipkanih izvodih, no~~'i sodelujejo lahko največ s tremi pesmimi ali d verna črticama oz. krajšima Velania ali potopisom ali daljšim proznim delom oz. odlomkom iz njega, vsak avtor naj sporoči, ali bo svoje delo predstavil sam, ali pa želi, da ga edstavi recitator (v nasprotnem primeru njegovo delo ne bo predstavljeno),
' ■ Psa literarna dela bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval ŠGriizator, pregledala pa bo tudi način predstavitve na literarnem večeru. „ ' Avtorji literarnih del in dramske skupine naj v prijavi navedejo ob pro-niu>lU biografske podatke in podatke o dosedanjem umetniškem delova-
- Natečaj za pevce, instrumentaliste in folklorne sku-
Vokalno področje
• Prijavijo se lahko:
~~ najmanj kvartet (moški ali ženski),
~~ moški, žtnski ali mešani pevski zbor
^ Pogoji natečaja so naslednji:
ik~" vsaka pevska skupina naj v svojem programu prijavi vsaj pet pesmi, od erih naj označi tri, s katerimi bi želela nastopiti na kulturnem srečanju, s, ~ organizator si pridržuje pravico do končne izbire programa, da ne bi na-Pdo več zborov z istim programom,
sC'' Prijava naj vsebuje ob programu in avtorjih skladb še biografijo pevske Pme in podatke o umetniškem vodji,
— organizator bo o eventuelni skupni pesmi in o dokončnem izboru programa obvestil vse prijavljene do 15. 4. 1986.
b) Instrumentalno področje
I. Prijavijo se lahko:
—	pihalne godbe,
—	instrumentalni ansambli -glasbe
izvajalci klasične ali narodno-zabavne
2. Pogoji natečaja:
—	vsaka skupina lahko prijavi pet kompozicij (naslov dela in ime avtorja oz. aranžerja) in označite tiste tri, ki bi jih želeli izvajati na kulturnem srečanju.
—	organizator si pridržuje pravico do končne izbire programa, da ne bi več skupin nastopilo z istim programom,
—	prijava naj vsebuje ob programu še biografijo ansambla in podatke o umetniškem vodji.
c) Folklorno področje
1.	Folklorne skupine naj prijavijo program dveh narodnih plesov, ki jih želijo predstaviti na kulturnem srečanju.
2.	Prijava naj vsebuje biografijo folklorne skupine, podatke o umetniškem vodji in minimalne tehnične pogoje za izvedbo plesa (garderobe, površino odra, itd.).
Prijave za vse v natečaju naštete zvrsti kulturne dejavnosti pošljite na naslov:
Organizacijski odbor 8. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije SCT, Titova 38 61000 LJUBLJANA
ROK PRIJAV: 1. 3. 1986 DOSTAVA MATERIALA: 14. 3. 1986
Prijavi se lahko skupina ali vsak posameznik sam, vendar mora prijavnico potrditi odgovorna oseba v OO sindikatu DO, kjer je zaposlen oz. vzgojno izobraževalna organizacija.
Prijave oz. dostavljeni material po navedenem roku žal ne bomo mogli sprejeti, zato navedeni rok strogo upoštevajte!
Obvestila o sklepih žirij bodo udeležencem poslana najkasneje do 15. 4 1986.
Organizator se obvezuje, da bo izdal katalog z objavo vseh sodelujočih nd 8. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije.
Za vsa pojasnila lahko pokličete po telefonu (061) 311-444 tov. Bran Borštnik, ali (061) 314-466 Marina Muršič.
Prijave bo v Gradisu zbiral Milenko Nikič. Pokličete ga lahka po telefonu (061) 441-422.
*%%%%%% II
j Abrahami!
j Prišel je pote Abraham, t te popeljal v svoj hram.
^ Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, j pri nas si deležen večnega poletja!
£ Računalnik nam je tudi za ta mesec izpisal imena in priimke dvanaj-^ stih naših delavcev, ki februarja bodo ali pa so že praznovali 50. rojstni £ dan. To so:
/	— Blaž Čupič — GE Celje
£	— Mehmed kadim- — Gradbena operativa Ljubljana
£	— Štefan Kralj — GE Maribor
^	— Branko Markovič — GE Maribor
<	— Adžija Bajramoski — GE Jesenice
^	— Trivo Jazič — Gradbena opdrativa Ljubljana
/	— Smajil Kendič — Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana
£	— Marija Fajfar — GE Jesenice
*	— Norija Agič — Gradbena operativa Ljubljana
£	— Franjo Kos — GE Jesenice
£	— Jožica Topolnik — GE Nizke gradnje Maribor
£	— Zaim Polič — GE Nizke gradnje Maribor
£ Vsem 50-letnikom iskreno čestitamo!	C. P.
■ 0*0WM0MgMMM*tW0MMMMW**MM0M*š0*M**00********** ■
000000000000000000000000000000000000

Ob smučini...	£
\
*
Zdrav duh v zdravem telesu
Nekaj drobnih šal iz naših 25. zimskih športnih iger
—	Že smo se navadili, da ima Jeršanov Nejc na vsakih zimskih J
igrah nov smučarski ali pa vsaj posmučarski komplet. Tudi letos nas je * presenetil z novo bundo, na kateri se je bleščala »puma« znak sve- £ tovno znanega izdelovalca športne konfekcije. Z ozirom na to, da # odhaja v kratkem na drugo delovno dolžnost, se sindikalisti boj’,o, da £ bo Nejc zamenjal plamenice v sindikalnem grbu s PUMO...	J
—	Na naših igrah smo že vajeni stav, ki jih posamezniki sklepajo *
med sabo. Pri tem prednjači Izidorjev Krunič iz Maribora, ki tako baje J psihično še pred tekmo »uniči« nasprotnika. Njegov večni tekmec na 4 tekaški progi, mariborsko-koroški Ljubljančan, Tonček Zaletel, je £ tokrat dobil stavo, »Janževca« pa sta verjetno spila kar skupaj, saj je t bil Tonček hitrejši samo za 1 (beri eno) sekundo...	£
—	Folklorna skupina iz Markovcev je presenetila celo organiza- J torja letošnjih zimskih športnih iger Gradnje Ptuj. Še pred razglasi- J tvijo uradnih (o neuradnih se je šušljalo že prej) so v dvorano priž- ^ vonldjali trije, tudi za te kraje, kar veliki kurenti. Vsi so bili prijetno J presenečeni, le organizator si je verjetno želel, da bi bila boljša kombi- ^ nacija — en kurent ter dva diplomirana inženirja...
—	Važno je sodelovanje in ne zmaga, si je mislil tudi predsednik J
DS Gradisa Črtomir Božič in se z mavcem na nogi podal le na zaklju- / ček v Kidričevo. Tam si je zaželel pesem »Zora je svanula...«. Muzi- ^ kant j e so mu to željo seveda rade volje ustregli, čeprav niso vedeli, da * je Črto zaposlen v mariborski Gradbeni enoti...	£
—	Še ena pesem iz repertoarja ansambla Zrelo klasje, ki je zabaval j
gradisovce, je vzdignila obilo prahu. Pesem »Dečko ajde oladi...« je J bila baje kriva, da na zaključek športnih iger ni prišel Karl Schwar- J zbartl...	S
—	Ko so videli predsednika DS Gradisa z berglami in mavcem na * nogi, so nekateri zlobno menili, da sedaj samoupravljanje pri nas £ šepa. Potolažil jih je sam predsednik, ki meni, da tako trdno, »na treh # nogah«, Še nikoli ni stal...
—	Nekdo je zlonamerno med tekmovalce vnesel novico, da bo or- £
ganizator letnih iger tozd Koper. Če na obali nimajo teh možnosti, pa £ naj organizirajo vsaj svečan zaključek... so pritrjevali oni »pravi £ športniki«...	^
—	Zaključna svečanost je bila taka, kakršno si je vsak udeležencev 2
le želel. Prijazni Ptujčani so na enostaven način pričarali pravo do- J mače vzdušje, ki se je zavleklo krepko čez polnoč. Poskrbljeno je bilo J pravzaprav za vse. Hvala organizatorjem. Hvale vredna je bila tudi £ ideja o obliki lesenih pokalov. Lesena krivina smučke z znakom G ra- J disa ter napisom Ptuj 86, je razveselila marsikoga. Razveselila je tudi £ nas, ker smo menili, da se bo z izdelavo teh izdelkov izkopalo iz velikih J težav tudi njihovo mizarstvo. Pa smo bili kar razočarani, ko smo izve- £ deli, da jih niso izdelali v njihovem mizarstvu, ampak jih je izdela nek * privatnik, ki baje nima nobenih težav. Čudno, kajne?...	£
Zbral in zabeležil £ Franjo Štromajer J 0
Razcvet teka na smučeh v Kovinskih obratih Maribor
Zimski šport je doživel v Kovinskih obratih Maribor pravo renesans®' Športniki tega tozda so bili in so še znani predvsem po dobrih rezultatih * streljanju, sedaj pa so bolj aktivni tudi v zismkih športih. V pripravah na n®1' ske športne igre Gradisa je sodelovalo kar 50 delavcev tozda Kovinski obra Maribor. Vodstvo tozda kaže precej razumevanja za takšno aktivnost zav®j dajoč se, da družabnost in športno udejstvovanje članov tozda prispeva sv®) delež k produktivnosti in pripadnosti delovni organizaciji.
Med zimskimi športi je najbolj bere je bil s časom 28,00 minut šesti-prodorna tekaška sekcija, ki šteje 20 Miro Kramberger s časom 30,1 aktivnih članov. Želja tekačev pa je,	minute sedmi in Jurij Pahernik ’
da bi se ta zvrst zimskega belega časom 30,12 osmi. športa čimbolj razvila in da bi po- Najboljši tekač na smučeh v K®' stala množično zastopana med vinskih obratih Maribor, Brank® člani kolektiva.	Vranič, je na isti progi tekmoval'
V	svojih vrstah imajo nekaj do- skupini teritorijalcev in dosegel
brih tekačev, ki občasno nastopajo zelo močni konkurenci (vojska, v® na priložnostnih tekmovanjih. Tako jaški oficirji, milica, rezervisti, te® so se v pripravah na zimske igre	torialne obrambe) in v pogojih te*
Gradisa na smučiščih Osankarice,	movanja, ki so predvideni za telit®*
udeležili 8. tradicionalnega teka v rialno obrambo (vojaška teka«* spomin na legendami pohorski ba- oprema in obleka) odlično šest taljon.	mesto s časom 28,20.	.J
V	skupini žensk nad 35 let starosti Z doseženim so v Kovinskih ot» so imeli prvo in drugo uvrščeno. tih Maribor prav gotovo zadovol]^
Zmagovalka Elica Gaberc je pretekla 7 kilometrov v času 33,15 minute, drugouvrščena Marija Vošnik je na isti progi dosegla čas 33,48 minute.
Tudi proga za moške je bila dolga 7 kilometrov.
Solidne rezultate so dosegli v skupini nad 35 let starosti. Marjan Ga-
in zato upajo, da bodo ravno ti rez tari vabljivi tudi za ostale delavce, (J katere želijo, da se jim pridružijo-ta namen in z željo, da bi jim se ljučili tudi tekači iz drugih tozd® * pripravljajo odprto tekaško prv® ( stvo tozda z geslom — zdrav duh zdravem telesu.
A. Hraščanec
Stane Mrak
V četrtek 12. 12. 1985 zjutraj ob pj hodu na delo smo nemo zrli v črno zas^ vo, ki nam je naznanjala smrt enega članov našega kolektiva. Nikakor nis*®J mogli razumeti, da je ponoči preminil ® : sodelavec Stane Mrak s katerim sna® včeraj delali.	jvll
Stane se je zaposlil v našem kolek' že kot šestnajstletnik leta 1949. Žel® ^ je izučiti za mizarja in je kot učenec y disa obiskoval tedanjo obrtno =® J Takoj ko je le-to končal leta 1952 P® J že pričel delati v naši sredini vse do sv nenadne in prerane smrti.
Stane je bil zelo priljubljen in spO’ , van. Nobeno delo mu ni bilo pretez ^ Vsako delo je opravljal z veliko volj® veseljem.	,j6li
Vedno tih in skromen, pripraVij-pomagati vsakomur nam boš ostal v t nem spominu.	n
Sodelavci tf
LIO Škofja L®
Iz vojske nam pišejo
Po daljšem premoru sta se nam ponovno javila dva delavca Gradisa, ki se trenutno nahajata v JLA.
Mile Maleš služi vojaški rok v Nik-šiču. Tudi on pošilja pozdrave vsem v Gradisu, v prvi vrsti pa sodelavcem v tozdu GE Nizke gradnje Maribor. Pišete mu lahko na naslov
Mile Maleš V. P. 6523/8 81400 Nikšič
Marko Koltalovič pozdravlja vse Gradisovce še posebej pa delavce tozda' GE Ravne na Koroškem. Zahvaljuje se za redno pošiljanje Gradisovega vestnika, ki mu pomeni pomembno vez z delovno organizacijo. Pišete mu lahko na naslov
Marko Kokalovič V. P. 4036/13 91207 Skopski Petrovac
Na Pohorju
Tudi najmlajši na smučarskem tečaju
Že šesto leto v Gradisu organiziramo smučarske tečaje za naše delavce in člane njihovih družin. Dva tečaja sta bila v Gozd Martuljku oziroma Kranjski gori, po eden pa na Pohorju in Rogli.
Tokrat smo za spremembo za izjave prosili naše najmlajše, ki s° veselo vijugali na pobočjih Pohorja.
Matjaž Škerlak: »Letos obiskujem nadaljevalni tečaj. Že lansko leto, ko sem se udeležil začetnega tečaja, sem sklenil, da poizkusim tudi letos. Ni mi žal. Tečaj je dobro organiziran, zanj Pa me je navdušil oče, ki pravi, da je v življenju treba znat dobro ■vijugati1.«
Mateja Goričan: »S snegom sicer nimamo sreče (ko to prebirate ga je že preveč), pa smo se
kljub temu naučili kar precej smučarskih veščin. Veselim se že zaključnega tekmovanja, ki bo pokazalo, kaj smo se naučili.«
Maja Laufer: Namesto Maje (sicer je baje zgovorna punčka) je odgovorila kar njena (bolj zgovorna) mama. Dejala je, da je zelo zadovoljna in vesela, ker obiskuje gradisov smučarski tečaj. Maja baje že komaj čaka, da se na belih strminah pomeri z mamo, ki je sicer dolgoletna stalna članica smučarske reprezentance mariborske enote.
Tine Kacafura: »Mamica je sicer navdušena .tekačica1, jaz pa se bolj navdušujem za vožnjo po strminah. Sigurno mi bo ta dobro organiziran tečaj koristil. Želim si, da bi tudi drugo leto organizirali pri Gradisu podoben tečaj.«
Franjo Štromajer
Zmaga RajkalvičaizGOL-a
Končalo se je še eno šahovsko prvenstvo Gradisa, ki je bilo 8. feburajar v Ljubljani. Organizacijo je prevzel ter jo odlično izpeljal tozdGradbena ope-rativa Ljubljana. Prvenstva se je udeležilo 18 šahistov, prevladovali pa so Sajasti iz Ljubljane in Maribora.
Pokal in prvo mesto je pripadlo Rajku Iviču iz Gradbene operative Ljubljana, drugo, tretje in četrto mesto pa so osvojili šahisti iz GE Maribor in sicer: Zlatko Hevir,
Maksimilijan Dular in Štefan Ba-lajc, peti je bil Sveto Galič iz SPO, šesti Sreto Zakič iz GOL, sedmi Sičo Jovičevič iz GE Maribor in osmi Zdravko Dakič iz Kovinskih obratov Ljubljana. Teh osem šahistov nas bo tudi zastopalo na letnih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije.
Ob odlični organizaciji turnirja je treba omeniti pasivnost Konference sindikata Gradisa, ki bi morala biti
Gradbena opera tiva Ljubljana.
vsaj pokrovitelj prvenstva, pa ni bilo tako. Zato je celotno organizacijo in stroške, ki niso bili majhni, prevzela
Drug problem pa je v tem, da šahovska prvenstva organizirata samo dva tozda v Gradisu — GE Maribor in GO Ljubljana, kar ni dobro tudi glede popularizacije šaha v ostalih tozdih. Na Konferenci sindikata se bi bilo treba dogovoriti, tako kot za letne in zimske igre, kateri tozd bo organiziral šahovsko prvenstvo v posameznem letu, šahisti iz Ljubljane in Maribora pa smo pripravljeni pomagati pri organizaciji, če bi bilo to seveda potrebno.
Na koncu se zahvaljujem sindikatu, delavskemu svetu in vodstvu tozda Gradbena operativa Ljubljana za materialno in moralno podporo pri organizaciji turnirja, vsem šahistom pa na izredno fer igri.
R. I.
in 23. februarja
Zimski Šig je prestavljen v Kranjsko goro
komisija za šport in rekreacijo pri Republiškemu odboru sindikata grad-en>h delavcev Slovenije ima ob vsakem začetku leta obilo dela z razpisi za Posamezna tekmovanja v vseh zvrsteh delovanja. Najprej seveda z zimskimi Porti in takoj za njimi še z letnimi.
čeprav so bili dogovori za letoš-Ja tekmovanja opravljeni pravoča-n°> pa tudi letos ni šlo povsem brez ^pletov. Tokrat ne zaradi snežnih azmer, temveč zaradi nerazumljiva ravnanja upravljalcev RTC 2°8le, ki so si s svojimi »astronom-,^'mi« cenami zadali za cilj, da de-. Vskih iger ne marajo na njihovih tenih. Kdo bi si lahko sicer dru-8ače razlagal njihov zagovor, da bi s
svojo prisotnostjo motili! njihove goste, kaj delavci gradbeništva v tistih dneh ne bi bili njihovi gostje?!
Pa opustimo tovrstna razmišljanja, ki so obsojanja vredna in se raje osredotočimo na začetne misli o ŠIG. Le-te bodo torej ponovno v Kranjski gori in ne na Rogli kot je bilo prvotno predvideno v organizaciji GOP Obnove iz Celja. V soboto 22. februarja se bodo najprej pome-
rili v veleslalomu in nato v nedeljo še v tekih. Za obe disciplini se je prijavilo več kot 1500 tekmovalcev iz 72 delovnih organizacij, med katerimi bo tudi zastopstvo Gradisa.
Aktivnosti so zastavili tudi v letnih športih, saj se predtekmovanja začno že konec marca. O posameznih datumih kje in kdaj bodo tekmovanja, smo že zapisali v decembrski številki, kako potekajo priprave za predtekmovanja in finalni del pa v prihodnjih številkah.
Matija Krnc
GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot.
Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bolarič in Tatjana Savinšek.
Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov.
, Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) V>441-422 int. 232 in 220.__________________________________________________________________________________
( ^
Nagradna križanka
Pri žrebanju januarske nagradne križanke smo upoštevali vse rešitve, prispele do 14. februarja letos. Pravilna rešitev se glasi: nova, start, stanovanja, Oran, stan, očim, stava, rja, Gierek, enka, raca, jantar, tu, ana-kruza, mel, kri, arena, Joe, jopa, Naum, kiks, Altaj, Ada Kale, estet, opica, Karmel, parket, Voltaire, RAI, Ljerka, sled, srna, Ero, rok, Ni, Tokaj, Irene, ten, Inari, kapar, Aca.
Sreča je bila naklonjena naslednjim reševalcem križanke:
1.	nagrada — Miodrag Dordevič, tozd Kovinski obrati Lj. (500 din)
2.	nagrada — Kristina Štinjek, tozd GE Ravne (400 din)
3.	nagrada — Viktor Mernik, tozd GE Maribor (300 din)
4.	nagrada — Jelka Bricelj, Interna banka Ljubljana (200 din)
5.	nagrada — Joži Slak, tozd Kovinski obrati Lj. (100 din)
Dobitnikom čestitamo!
Rešitve februarske nagradne križanke pošljite do 10. marca na naslov: GIP Gradis, Šmartinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Nagradna križanka.
P<yor!
Za februarsko križanko že veljajo nove višine nagrad. Objavljamo jih na 10. strani._________________^
1
^_
je skupno s kom last nik česa
gorovje na arab. polotoku
............._.................
U. mesec
kraj
pri
sevnici
NAGRADNA KRIŽANKA
predlog
oseba ki
klade za sekanje drv
politična
partija
pesnik jadra nu (jacpues)
franc
otok v
nektjanji
turski
velikaš
hribar
pesnica
negri
otok v jadranu
vladar, kralj, cesar
apetit,
tek
uskok
valjevo
grška
muza
epskega
pesnista
pripadnik
nekdanje
ruske
iva_n
tavčar
ilustrator kos
luka na
severu
mozambika
vpiši lel
del
gobe
razkroj organske snovi
gospo-
dinjsko
strgalo
ekspert za nauk o okoljuj
flosar
franc, igralka ( sylvie )
zidje
„ dlaka" pri
klasu
akademija
za
likovno
umetnost
žoga
izven
igrišča
indust-
rijska
rastlina
zavitek, paket
igralka
lollo-
brig
duša n povih
pojav
pri
rani
enozložna
beseda
brez
naglasa
slovenski
kitarist
(stanko)
izdelo-
,»,h
rešet
samostojen del večje celote
ekspert za kemijo
alpinist čop
A
KH/IDip
galerija
na
dunaju
rudnik
v
bosni
„ ime sadistke kušnir
nenasit n ost
grški
rezultat
tona
ljublj. aerodrom
(ljudsko) P°l°tok
jme
režiserja
claira
vzdevek eisen-h overja
pevec
arhar
rastlinski
poganjek
hčerin m oz
nemška
reka
veda o atomih
živčno
vlakno,
nitka
mala
evropska
država
izcejena
snov
okrasna
ptica
kovanje
novih
besed
zaloigra
antično
prero-
čišče
vele -trgovina
karlovac
V
trstu