Številka 45 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 31. decembra 1973 Cena 15 dinarjev Leto XXX 374. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amand-Inaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela RESOLUCIJO 0 družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 Na podlagi analiz izvajanja dosedanjega uresniče-^anja družbenega plana razvoja Jugoslavije in druž-benega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1971 do gospodarskih in družbenih gibanj v letu 1973, Razprav v družbenopolitičnih organizacijah in gospodarski zbornici in sklepov republiškega in enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije z dne 1 12. 1973, ob upoštevanju predloga zvezne resolucije bi medrepubliških dogovorov, sprejema skupščina SR jovenije resolucijo o družbenoekonomski politiki SR dvenije za leto 1974 kot najširši družbeni dogovor samoupravnih nosilcev razvoja v republiki o skupnih Slogah. Družbenoekonomska politika in okviri razvoja SR lovenije v letu 1974 povezujejo naloge izvajanja srednjeročnega plana s tekočimi gospodarskimi gibanji in socialno politiko, s čimer se uveljavlja načelo konti-niranega planiranja v praksi. Ob globoki preobrazbi Političnega, gospodarskega in družbenega življenja za eto 1974 so opredeljene predvsem tiste prioritetne nage, ki naj zagotovijo doseganje temeljnih ciljev sred-djeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1971-1975. I. 2 I. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA IN RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETIH 1971—1975 IN TEKOČIH GIBANJ V LETU 1973 1- Izvajanje srednjeročnega družbenega plana raz-^°ja SR Slovenije v letih 1971—1975 je bilo v prvih .®b letih pod vplivom mnogih zapletenih in dinamič-s , Procesov ter značilnosti, ki jih postavljajo že dojena stopnja razvitosti, vse večja soodvisnost vseh , bročij družbenega razvoja ter povečano sodelovanje Pogoji v mednarodni delitvi dela. Izvajanje razvojne politike je bilo izredno zahtev-> vendar je ustvarjeno družbeno in politično vzdušje 'dogočilo v letu 1973 uspešnejše reševanje nekaterih oblernov družbenoekonomskega razvoja. 2. V letih 1972 in 1973 je po štiriletnem obdobju v Zrrieroma visoke gospodarske rasti prišlo v SR Slo-J^iji do zmanjševanja stopnje rasti, ki je bilo še j ^Ptnejše v merilu Jugoslavije. Medtem ko je v ob-[ Id 1961—1965 znašala gospodarska rast okoli 8,2 “/o 197!°’ V obdobiu 1966—1970 pa okoli 7,3 °/o in v letu I977 8,4 0',°’ ie v 'etu 1972 doslegla komaj 6,1 °Jo, v letu v a Pa bo znašala po oceni v SR Sloveniji le 5,7 %>, fgoslaviji pa le okoli 4,9 °/o. Takšna gospodarska rast pomeni zaostajanje za rastjo v mnogih razvitejših deželah in ne omogoča s planom predvidenih sprememb v delitvi družbenega proizvoda, kot tudi ne zmanjševanja gospodarskega zaostajanja za razvitejšimi deželami. 3. Poleg zunanjih faktorjev in večkrat neustreznih rešitev v gospodarskem sistemu je na zmanjšanje gospodarske rasti v zadnjih letih vplivalo tudi še premajhno uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja kot so: nestimulativna delitev dohodka, strokovni kadri in raziskovalna dejavnost in s tem povezana optimalna uporaba znanja, modernizacija ip avtomatizacija proizvodnje, intenziviranje delovnega procesa in učinkovito vključevanje v mednarodno menjavo. V obdobju 1971—1973 se je rast produktivnosti dela zmanjšala za polovico v primerjavi z obdobjem 1966—1970 in je znašala le okoli 3 °/o, v letu 1973 pa celo samo okoli 2 °/o. 4. Zlasti za leto 1973 je značilen močnejši razmah integracijskih gibanj v SR Sloveniji. S tem se uresničuje pomembna razvojna usmeritev v oblikovanju sposobnih večjih nosilcev razvoja kot enakopravnih partnerjev v vse bolj razviti delitvi dela doma in v svetu, pri čemer pa še ni dovolj vertikalnih povezav od proizvodnje surovin do končnih izdelkov na podlagi skupnih dolgoročnih razvojnih programov. 5. V zadnjih letih znaša udeležba infrastrukturnih investicij v družbenem proizvodu 2,9 %>, kar je komaj polovica predvidene udeležbe za obdobje 1971—1975. To se odraža predvsem pri reševanju nekaterih problemov na prioritetnih razvojnih področjih (energetika, kmetijstvo in hrana, promet, surovine), ki postajajo vse pomembnejši omejitveni faktor razvoja. 6. Na manj razvitih območjih SR Slovenije je v letu 1972 prišlo do preobrata, ki se kaže v višji stopnji rasti družbenega proizvoda, predvsem pa v hitri rasti števila zaposlenih. Ob stimulacijskih ukrepih republike narašča zanimanje gospodarstva in bank za ta območja, izboljšujejo pa se tudi pogoji razvoja, zlasti na področju infrastrukture ter vzgoje in izobraževanja. Kljub temu pa na nekaterih ožjih območjih še niso zadovoljivo rešene najnujnejše razvojne potrebe. 7. Pri vključevanju v mednarodno tržišče uspešno poteka uresničevanje večine predvidenih nalog. Ob ugodnih zunanjih in notranjih pogojih je delež izvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu večji od predvidevanj. Prisotna pa je negativna tendenca naraščanja izvoza reprodukcijskega materiala, delež izvoza investicijske opreme pa se zmanjšuje. Ob ugodnih zunanjih in notranjih pogojih je delež izvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu povečan s 24 °/o na 29,2 °/o v letu 1972, kar je nad predvidevanji. Delež uvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu je od 35 °/o v letu 1970 padel na okoli 32 «/o v letu 1972. Regionalna struktura menjave se še ni izboljšala. Prav tako še ni izdelan s planom predvideni program sodelovanja z deželami v razvoju. Medtem ko slovensko gospodarstvo v primerjavi z Jugoslavijo premalo izkorišča tuje finančne kredite, pa so skupne naložbe s tujimi partnerji v okviru planskih predvidevanj. ^ 8. V politiki stabilizacije je bistven dosežek v letu 1973 predvsem zmanjšanje nelikvidnosti in izboljšanje razmerij v plačilni bilanci ter večja usklajenost globalne ponudbe in povpraševanja. V ospredju negativnih pojavov pa je še vedno naraščajoča stopnja inflacije kot posledica domačih vzrokov, ki so v sorazmerno nizki produktivnosti dela, v strukturnih problemih, v neustreznem funkcioniranju družbenoekonomskega sistema in gospodarske politike, in v zunanjih vplivih, zoper katere nismo razvili dovolj učinkovitih obrambnih mehanizmov. , 9. V letu 1973 je bilo uresničeno načelo, naj se rast vseh oblik porabe giblje počasneje od rasti družbenega proizvoda. Tako so v letošnjem letu realni osebni dohodki na zaposlenega celo nižji kot v lanskem letu, porast celotne skupne in splošne porabe je v skladu z družbenim dogovorom nižja od rasti družbenega proizvoda, investicije pa so realno pod lansko ravnijo. Reprodukcijska sposobnost gospodarstva ih s tem materialna osnova samoupravljanja se ni okrepila. Velik del ustvarjenega dohodka je bil uporabljen za začasen in trajen odpis terjatev, pomembnejši del je bil usmerjen v povečanje obratnih sredstev, del dohodka pa se je ob neekvivalentni menjavi prelival tudi "v tujino. Dosedanja gibanja kažejo, da bo reprodukcijska sposobnost gospodarstva v letošnjem letu porasla manj kot družbeni proizvod. Hkrati pa bodo nekateri sprejeti ukrepi delno olajšali položaj gospodarstva. Družbeni dogovor o splošni in skupni porabi za letošnje leto pomeni, da je bil v letu 1973 kljub začetnim težavam in pomanjkljivostim dosežen pomemben vsebinski napredek v financiranju splošne in skupne porabe. Dinamika rasti realnih osebnih dohodkov v zadnjih letih občutno zaostaja za planskimi predvidevanji. V letu 1973 se z zmanjšanjem realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 3% še povečuje nesorazmerje med gibanjem realnih osebnih dohodkov in produktivnostjo dela. To nesorazmerje je' značilno za SR Slovenijo že nekaj let. Zaostajanje V rasti realnih osebnih dohodkov in zmanjševanje deleža osebnih dohodkov v skupnih prejemkih prebivalstva že poraja ekonomske in socialne probleme, zlasti pa osebni dohodki izgubljajo svoj pomen kot stimulativni faktor za povečanje produktivnosti dela. Sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v pogojih visoke inflacije ni mogel v celoti pokazati svojih prednosti, potrdil pa je spoznanja, da mora. biti delitev dohodka usklajena z določenimi skupnimi družbenimi interesi in dogovorjenimi normami. Zastavljena socialna politika se uresničuje na nekaterih področjih v skladu s planskimi predvidevanji, na nekaterih pa počasneje, predvsem zaradi vpliva tekočih gospodarskih gibanj in pomanjkanja finančnih sredstev. 10. Kljub temu, da uresničevanje nekaterih ciljev ne poteka s predvideno dinamiko in kvaliteto, ni potrebno spremeniti temeljnih ciljev in nalog družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1971—1975. Konkretne planske naloge pa bo treba v postopkih samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja stalno preverjati, opredeljevati prioritete in po potrebi predlagati dopolnitve. Povečanim naporom združenega dela bo treba hkrati pridružiti tudi intenzivno in usklajeno oblikovanje ter učinkovito delovanje družbenoekonomskega sistema, dosledno zgrajenega na temeljih nove ustave, in podporo sistemsko usklajenih instrumentov tekoče ekonomske politike. n. teZiSče politike DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1974 Izhajajoč iz osnovnih ciljev družbenega plana razvoja SR Slovenije in Jugoslavije za obdobje od Ista 197i—1975 ter iz osnovnih problemov in tendenc v razvoju v zadnjih treh letih je težišče politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1974 usmerjeno na: — krepitev samoupravljanja kot osnovnega družbenoekonomskega odnosa z odločnim uresničevanje^1 ustavnih načel na vseh področjih političnega in družbenoekonomskega življenja; Temeljne organizacije združenega dela in vse oblike njihovega samoupravnega povezovanja, znotraj proizvodnje in med vsemi dejavnostmi združenega dela, morajo postati temeljne celice našega družbenoekonomskega sistema, v katerih neposredni proizvajalci odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Z odločnim uresničevanjem ustavnih načel na vseh sistemskih področjih je treba okrepiti materialno osnovo samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v združenem delu kot celoti, ki se kaže tudi v povečanem vplivu delavcev na sredstva banki zavarovalnic, trgovine itd. — pospešitev gospodarske rasti na osnovi uveljavitve kvalitetnih elementov gospodarjenja in razreševanja osnovnih strukturnih problemov; Pospešitev gospodarske rasti mora temeljiti na rash produktivnosti dela, na skladnejšem razmerju m®^ rastjo realnih osebnih dohodkov in rastjo produktiv noti dela, na izbdljšanju tehnične in tehnološke ravfl proizvodnje na osnovi povečanih gospodarskih inve' sticij v postopke, kadre in opremo in na nadaljnjeItl vključevanju v mednarodno delitev dela. Investicijski politika bo prvenstveno usmerjena v gradnjo energ®1' skih objektov, v del prometne infrastrukture, v razvN kmetijstva in preskrbe s hrano ter v avtomatizacijo 1 modernizacijo proizvodnje. Tudi izpolnjevanje prednostnih nalog na podroJj'1 družbenih dejavnosti, zlasti razvoj tistih dejavnos ’ ki neposredno vplivajo na napredek gospodarstva, h® zagotavljalo skladnejša razmerja v celotnem proces1! družbene reprodukcije. Prizadevati si bo treba za h daljnje skladno razvijanje SR Slovenije kot celote za učinkovito obvladovanje neupravičenih sociali razlik. — zagotavljanje večje stopnje stabilnosti s PoSpjn Sevanjem gospodarske rasti, s povečanjem ponudb® izboljšanjem njene' strukture, z obvladovanjem delitv nih odnosov v skladu s politiko stabilizacije in s Pr° .j, inflacijsko usmeritvijo in ukrepi na vseh podrocl ekonomske politike. III. RAZVOJ SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV IN PROIZVAJALNIH SIL A. Osrednje naloge družbenoekonomskega razvoj«1 pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja proizvaja1^ sil bodo v letu 1974 odločno uresničevanje ustav sprememb v praksi. 1. V naslednjem letu se bo nadaljevalo intenzivno delo pri uveljavljanju temeljnih organizacij združenega dela. V ta namen je potrebno premagovati tehnokrat-sko-birokratske odnose, ki so imeli oporo v klasični zasnovi in centralistični strukturi podjetja, in težnje za zgolj formalno organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in urejanje predstavniške demokracije. Izkoristiti in razširjati moramo dosežene praktične izkušnje pri oblikovanju temeljnih organizacij združenoga dela in uveljaviti teoretična dognanja na tem Področju. V družbenih dejavnostih moramo oblikovati temelj-ne organizacije združenega dela tako, da bo v njih zagotovljen neposreden vpliv delavcev v njih, uporabnikov njihovih storitev v okviru samoupravnih inte-resnih skupnosti in širše družbene skupnosti v programiranju, financiranju in izvajanju nalog na tem pod-r°čju ter s tem ustvariti pogoje za svobodno menjavo dela. 2. Temeljna organizacija združenega dela mora postati tudi osnova za vse oblike povezovanja gospodarstva od usklajevanja razvojnih procesov do integracij Posameznih faz reprodukcijskega procesa in oblikova-nja sestavljenih organizacij združenega dela, ustanav-Ijanje poslovnih skupnosti, zbornic in drugih asociacij. tej osnovi moramo pospeševati vertikalne integracije v Sloveniji in Jugoslaviji, pri čemer je treba raz-uijati lokalizem, regionalizme in druge oblike zapisuj a. Povezave morajo nastajati na dolgoročni skup-m razvojni usmeritvi z združevanjem proizvodnje su-r°vin. predelave, trgovine in prometa ob aktivni vlogi ank in s tesnim sodelovanjem raziskovalnih in strokovnih ustanov in tako prispevati k višji stopnji orga-mziranosti gospodarstva. Zlasti moramo pospešiti integracijo na posameznih Ohipleksih industrije, v gradbeništvu, na kmetijsko-Prehrambenem in gozdno-lesnem področju in nekaterih Iciurnih dejavnostih. Obenem moramo razvijati deli-v dela, specializacijo, dopolnjevanje asortimana, potovanje različnih faz proizvodnje in boljšo organi-Zacijo menjave. 3. Na gospodarskih področjih in družbenih dejav-stih posebnega družbenega pomena bo potrebno po-Pešeno ustanavljati in razvijati samoupravne interesne n uPnosti, v katerih bodo nosilci in porabniki storitev fposredno usklajevali medsebojne Interese ter pla-lrali in združevali delo in sredstva za njihov hitrejši razv0j. j, Na podlagi že sprejetih in predvidenih zakonov mo-arPo oblikovati samoupravne interesne skupnosti, in Cer na področju gospodarstva v elektrogospodarstvu, J^tnetu, gozdarstvu, vodnem gospodarstvu, varstvu dn ■ s*anovanjskem in komunalnem gospodarstvu ter javŽbenem informacijskem sistemu, v družbenih de-ob ?0sti^ Pa moramp ustanoviti oziroma preoblikovati Ust: 6^e sarnouPravne interesne skupnosti skladno z j avnirni spremembami na. področju vzgoje in izobra-a.,ania, raziskovalnega dela, kulture, telesne In teh-Pe kulture, otroškega varstva, socialnega varstva, Vajfystvenega varstva in zavarovanja, pokojninsko-in-dskega zavarovanja in zaposlovanja. cev 4 ^ornemben korak pri razširjanju vpliva delav-Pov na celotno družbeno reprodukcijo in pri krepitvi javezo^anja materialne proizvodnje in družbenih de-fl bo storjen v letu 1974 pri programiranju in hciranju skupne porabe, kjer težimo k ukinjevanju proračunskih odnosov in uveljavljanju ustavnega načela svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih. Skupna poraba bo financirana iz prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih bodo delavci izločali iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in svojih osebnih dohodkov, kar zahteva uveljavitev sistema bruto osebnih dohodkov. Samoupravne interesne skupnosti bodo morale oblikovati konkretne programe dela, storitev in nalog ter pregled s tem povezanih materialnih obveznosti, da bodo delavci in občani lahko kvalificirano in odgovorno odločali o financiranju družbenih dejavnosti. ' Splošna poraba v Sloveniji se bo v letu 1974 financirala iz davkov na poslovni uspeh temeljnih organizacij združenega dela in iz davkov občanov, vključno s prometnim davkom in nekaterimi drugimi davki in dohodki. Pri sprejemanju družbenega dogovora o davčnem sistemu v okviru SFRJ je potrebno težiti k takšnim pogojem gospodarjenja, ki bodo vzpodbujali gospodarstvo v iskanju in oblikovanju dolgoročnih rešitev in usmeritev. 5. V letu 1974 se moramo še odločneje zavzemati za uveljavitev takšne vloge republike na področju gospodarskega razvoja, kot je opredeljena v novem ustavnem sistemu. Izvršni svet skupščine SR Slovenije bo v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostjo za izvajanje razvojne in tekoče politike poleg dajanja pobud za samoupravne in družbene dogovore prispeval k uresničevanju konkretnih akcij in z ekonomskimi, kreditno-monetarnimi in davčnimi ukrepi. Odpravljen bo posebni račun za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, ta sredstva pa bodo prepuščena samoupravno organiziranem gospodarstvu. To bo omogočilo odločno odpravljanje ostankov državnega kapitala v republiki. Enako usmeritev je treba uresničevati v občinah. Zakonodajna dejavnost republike bo usmerjena predvsem v področja, ki so pomembna za uveljavitev novih sistemskih rešitev v družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosih na podlagi nove ustave: družbeno planiranje, samoupravne interesne skupnosti v družbenih in gospodarskih dejavnostih posebnega družbenega interesa, proračuni družbenopolitičnih skupnosti, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in drugo. 6. Učinkovito reševanje družbenoekonomskih problemov in oblikovanje usklajene politike razvoja je možno le z uveljavljanjem samoupravnega sistema družbenega planiranja, ki upošteva gospodarski, socialni in prostorski vidik razvoja. Na tej osnovi bo treba pravočasno pričeti z izdelavo družbenih planov za obdobje 1976—1980 in še naprej uresničevati in izpolnjevati dolgoročno projekcijo razvoja republike ter tako razvijati koncept kontinuiranemu planiranju. 7. SR Slovenija si bo posebej prizadevala za krepitev enotnega trga v okviru SFR Jugoslavije na podlagi poslovnega sodelovanja, skupnih vlaganj in drugih oblik povezovanja gospodarstva. Uresničevali bomo družbene dogovore o razvoju elektrogospodarstva, proizvodnji premoga, črne in barvaste metalurgije, bazične kemije, nekaterih kompleksov prometa, turizma in proizvodnje, ki bodo sprejeti v prvem trimesečju leta 1974. Še naprej je potrebno dosledno izvajati dogovor o razvoju kmetijstva, samoupravni sporazum o izkoriščanju kapacitet za proizvodnjo in prenos elektroenergije in obveznosti v zvezi z modernizacijo železnic. V letu 1974 je potrebno oblikovati medrepubliški sporazum o programu porabe tujih investicijskih sredstev in kreditov za obdobje do konca leta 1975 za nekatere nove investicijske projekte. SR Slovenija bo aktivno prispevala k ustvarjanju usklajene in dolgoročne razvojne politike SFRJ. Dajala bo pobude in predloge ter sodelovala pri dopolnjevanju in graditvi ustavnih rešitev na področju družbenoekonomskega sistema v federaciji. B. Naloge na področju gospodarstva 1. V gospodarstvu bo nujno intenzivneje uresničevati temeljne naloge politike razvoja, da bi nadoknadili zaostajanje na posameznih področjih in s tem zagotovili pogoje za hitrejše uresničevanje kvalitetnih in strukturnih sprememb, predvidenih z družbenim planom. Pospešitev gospodarske aktivnosti je osnovna naloga razvojne politike v letu 1974. Z njo so pogojene možnosti Uspešnejšega uresničevanja vseh drugih nalog družbenega razvoja. V letu 1974 je predvideno realno povečanje družbenega proizvoda za 6,5—7,5 %>, v tem na področju industrije za okoli 8 Vo. Takšen porast omogočajo v letu 1974 razpoložljive zmogljivosti in pričakovano povečanje povpraševanja na celotnem jugoslovanskem trgu. V SR Sloveniji naj bi v primerjavi z letom 1973 povečali realni obseg gospodarskih investicij v osnovna sredstva za 9 %>, obseg osebne potrošnje pa predvidoma za 5 °/o. Se naprej si bo treba prizadevati za intenzivnejšo usmeritev gospodarstva v menjavo s tujino, zlasti z deželami v razvoju. Skupen izvoz blaga naj bi se v letu 1974-nominalno povečal za okoli 13 °/o. Na nekaterih tržiščih je računati s poslabšanjem konjunkture in tudi z možnostjo recesij, povezanih z energetsko in surovinsko krizo ter monetarno nestabilnostjo. Pomemben pogoj za doseganje predvidene gospodarske rasti bo zagotovitev oskrbe gospodarstva z zadostnimi količinami energije, surovin in reprodukcijskega materiala. To bo terjalo učinkovitejše izkoriščanje zmogljivosti in večjo sprostitev uvoza. Pospešitev gospodarske rasti mora temeljiti predvsem na povečani produktivnosti dela. Zato bo treba uveljaviti spodbudnejše in skladnejše nagrajevanje po rezultatih dela in hitreje izboljševati življenjske in delovne pogoje delavcev in njihovih družin. Prizadevati si bo treba za izboljšanje tehnološke ravni proizvodnje in učinkovitejšo organizacijo poslovanja, za racionalnejše zaposlovanje in izboljšanje kadrovske strukture. Posebno skrb je treba posvetiti izobraževanju kadrov na vseh ravneh strokovnega dela in odločanja, predvsem v neposredni proizvodnji. Pri tem bo treba doseči neposrednejše sodelovanje ustreznih izobraževalnih ustanov. Izboljšanje tehnološke in organizacijske ravni proizvodnje predpostavlja tudi večja neposredna vlaganja gospodarstva v razvoj in raziskave. Za dvig produktivnosti in tesnejše sodelovanje z raziskovalnimi institucijami morajo samoupravno organizirano gospodarstvo in družbene dejavnosti pripraviti konkretne programe in vložiti maksimalne napore za njihovo uresničitev. Izvršni svet skupščine SR Slovenije in drugi dejavniki si morajo prizadevati, da bodo v okviru skupne politike federacije sprejeti ukrepi, ki bodo omogočali krepitev gospodarske rasti. Se posfebej si bo prizadeval za ustreznejšo sistemsko rešitev problemov, ki ovirajo modernizacijo proizvodnje, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in večanje produktivnosti, zlasti pa za dopolnitev zakonodaje s področja prenosa tujih tehnologij, za liberalizacijo uvoza opreme, ki je doma ne proizvajamo, in opreme, ki jo sicer proizvajamo doma, ni pa dovolj sodobna glede stopnje avtomatizacije iU ekonomičnosti, za večjo 'liberalizacijo uvoza reprodukcijskega materiala, za ugodnejše pogoje uvoza orodja in rezervnih delov ter za takšne rešitve v okviru družbenega dogovora o politiki cen, ki bodo vplivale na zmanjšanje disparitet med cenami repromateriala in končnih izdelkov. Dinamični tehnični in tehnološki razvoj ter spremenjene razmere na svetovnih trgih terjajo stalno preverjanje, dopolnjevanje in tudi oblikovanje novih dolgoročnejših razvojnih programov. Zato se bodo morale organizacije združenega dela, njihove asociacije in go" spodarska zbornica, hkrati z intenzivnejšim uresničevanjem nalog, ki izhajajo iz tekočih programov gospodarstva in smernic družbenega plana, osredotočiti tudi na oblikovanje nadaljnjih razvojnih programov in širših razvojnih izhodišč za posamezna gospodarska področja in_ panoge. Takšna aktivnost je potrebna tudi v zvezi z izdelavo družbenega plana razvoja za razdobje 1976—1980. Zaostajamo v razvoju nekaterih temeljnih področij, ki so osnova za razvoj celotnega gospodarstva. Reševanje strateških problemov na področju energije> prometa, prehrane in surovin bo zahtevalo precejšnjo koncentracijo sredstev in večje angažiranje tujih sredstev. Navedena področja bodo zato obravnavana v investicijski politiki v prihodnjem letu prioritetno, vendar selektivno, da bi hkrati zagotovili hitrejši razmak modernizacije in avtomatizacije ter reševanje še drugi*1 perečih problemov gospodarstva. Navedene narodno gospodarske prioritete bo treba dosledneje upoštevati tudi v kreditni politiki, ozirom8 samoupravnih sporazumih o poslovni politiki banK’ Posebna strokovna skupina, ki naj jo ustanovijo P°' slovne banke in gospodarska zbornica SRS, ob sodelovanju izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, njegovih organov in znanstvenih institucij bo izdelala Pugled investicijskih programov, ki se izvajajo in kateri priprave so v teku ter celovit pregled domačih in tuji sredstev za njihovo financiranje. To bo ena izrnt, osnov nosilcem razvojne in investicijske politike za laZ jo opredelitev in usklajevanje investicijske aktivno® s celotnimi finančnimi možnostmi.' 2. Na področju energetike se bo v letu 1974 nad8^ Ijevala gradnja elektroenergetskih objektov po sprej® tem programu. Zlasti pri ključnih objektih bo potrebo osredotočiti napore za hitrejše reševanje problemov, se javljajo v zvezi s pomanjkanjem kadrov pri proj®1^ tiranju, gradbeni montažni operativi in tudi v Pr*Pr0tj vah lokacijske dokumentacije. Hkrati bo treba izdela ^ dokončen program financiranja izgradnje tistih ene fjetskih objektov, ki bodo pokrivali potrebe do leta 19 ^ ih na tej podlagi skleniti dogovor o združevanju doda nih sredstev. V pripravi je medrepubliški dogovor o dolgor°^o nem razvoju elektrogospodarstva v Jugoslaviji, ki g8 ^ treba čimprej sprejeti. V tem okviru se bo treba Pr Z a pospešitev izgradnje 380 KW prenos: int®' devati za omrežja. Poslovno združenje za energetiko in bodoča g resna skupnost elektrogospodarstva, katero je potr® , pospešeno uveljaviti, morata pričeti z intenzivno P pravo novega dolgoročnega programa razvoja ener(fo0, tike SR Slovenije za razdobje do leta 1985 oziroma 1 ^ ki naj bi upošteval spremenjene razmere v svetovn energfetakem gospodarstvu in v zvezi s tem možn® šitve na podlagi domačih energetskih virov. Intenzivneje bo treba tudi ukrepati za racionalnejšo porabo energije in za preusmeritev porabe v skladu z razpoložljivimi energetskimi viri. Za predvideno porabo okoli 6000 GWh električne energije v letu 1974 bo treba poleg pogodbenih dobav ’z SR Bosne in Hercegovine v višini 410 GWh povečati Proizvodnjo v obstoječih zmogljivostih za 12%. Takšno Povečanje proizvodnje bo mogoče doseči ob normalnih hidroloških razmerah in boljšem izkoriščanju zmogljivosti obstoječih termoelektrarn. V ta namen naj združeno elektrogospodarstvo SR Slovenije pravočasno ukrene vse potrebno za boljše vzdrževanje, izboljšano kakovost ter skrajšanje časa remontov elektro-proiz-vodnih (zlasti termoenergetskih) in prenosnih naprav ustrezni usklajenosti s predvideno dinamiko porabe. ■Pako bi dosegli boljšo obratovalno pripravljenost in zkoristek obstoječih zmogljivosti. V zvezi s splošno energetsko situacijo bo treba pospešiti modernizacijo premogovnikov, manjkajoče, ko-'čine premoga pa s pogodbami pravočasno zagotoviti iz rugih virov izven SR Slovenije. Preučiti bo treba mož- hosti, da obveznosti glede izvoza lignita prenesemo v eto 1976, ko bo zaradi modernizacije možna večja pro-vodnja. Ponovno bo treba analizirati zaloge primarne Shergije v republiki. V letu 1974 je potrebno sprejeti dokončne usmeritve Slede možnosti izgradnje zmogljivosti za predelavo naf-e in oskrbe gospodarstva s plinom. V zvezi s tem s: bo reba prizadevati za zagotovitev dolgoročnih dobav Potrebnih količin surove nafte, naftnih derivatov in pli-hu. Nadaljevati je treba z načrtovanjem za izgradnjo Plinifikacije v SR Sloveniji. 3- V letu 1974 bo potrebno povečati aktivnost in a faznih področjih sprejeti potrebne ukrepe za obliko-anje ustrezne prometne politike, zlasti še nalog, ki jih Postavlja družbeni plan. St ekonomskimi in po potrebi drugimi ustreznimi ukrepi na enotnem tržišču bo foba doseči preusmeritev težkih tovorov s cest na že-ČZn}?e- Cestni promet bo treba razvijati predvsem na hajšib in srednjih razdaljah in tam, kjer ni druge pro-etne povezave. V blagovnem prometu moramo težiti členjenimi prometnimi storitvami od »vrat do vkr* ^'P°tnižkem prometu naj se železnica še bolj luči tudi v primestni promet. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti na področju prometne javnosti in njih povezavo v združeno skupnost, bodo asUci in uporabniki storitev neposredno usklajevali stv Seb°jne interese, programirali in združevali sred-U{-a 2a razv°jne naloge prometnega gospodarstva in hkovitejB reševali vprašanja usklađene prometne 'tike. Pri .tem mora dmeti aktivno vlogo gospodar-Ka zbornica SR Slovenije. tu.. ^ Pomorskem prometu bo treba zmanjšati udeležbo Ihdijskih storitev, kar zahteva ureditev nakupa jate'1 V cl.oma‘5il1 ladjedelnicah ali odpravo uvoznih da- 'etih v Pri nakupu. Pomorstvo mora v konjunkturnih zbrati velik del sredstev za enostavno reproduk- Cii vfUK uei sreasiev zt* ^iiumuvuu ske’ 7at° na^ se ustrezno spremeni politika amortizacij-stopnje. Izredno pereč problem v pomorstvu je po-^ nJkanje izšolanih kadrov. Treba bo zagotoviti ustrez-v .^?S°je za njihovo delo in s tem zmanjšati odhajanja hiemv!00' naPrej si b0 tret*3 prizadevati za spre-lusi bo Predpisov, predvsem carinskih, ki omejujejo dejavnost. l62n. letu 1974 se bo nadaljevala modernizacija že-jes lc’ Pri čemer bo poudarek na-modernizaciji proge a'«---Dobova in Koper—Šentilj in, nadomestitvi za-m in dotrajanih voznih sredstev. Potrebno bo urediti še odprto vprašanje stopnje amortizacije in zagotoviti izvajanje »Družbenega dogovora o pogojih oblikovanja in dolgoročnih kriterijih za ugotavljanje ravni cen v železniškem prometu«. V zvezi z izvajanjem programa modernizacije si bo treba prizadevati za najem dodatnih kreditov tujih in domačih bank ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti zagotoviti potrebno združevanje sredstev. Treba bo tudi pripraviti rešitve, ki bodo na ustreznejši način zamenjale dosedanjo intervencijsko vlogo republike. V okviru dolgoročnih načrtov gradnje cestne mreže se bo v letu 1974 nadaljevala in končala gradnja štiripasovnice Postojna—Razdrto, nadaljevala dela na avtocesti Hoče—Levec in začela rekonstrukcija obalne ceste. Sredstva udeležbe SR Slovenije za gradnjo hitrih cest, kakor tudi sredstva za gradnjo in vzdrževanje cest nasploh, je treba sistemsko urediti ter v skladu z načeli nove ustave zagotoviti stalne vire dohodkov za te namene.. V večjem obsegu se bo nadaljevala tudi modernizacija ostale cestne mreže in projektiranje mreže magistralnih cest. . V Luki Koper se bo nadaljevalo poglabljanje luških bazenov, gradnja obale in območja industrijske cone. V PTT prometu se bo nadaljevala gradnja in povečanje zmogljivosti telegrafskih in telefonskih central. No letališču Ljubljana-Brnik bo V letu 1974 razširjena ploščad za sprejem in odpravo letal in podaljšana vzletna steza. V te namene bo treba proučiti možnosti dodatnih finančnih intervencij poslovnih bank in SR Slovenije. Nadaljevali bomo s pripravami za gradnjo sekundarnega letališča B kategorije v Mariboru. 4. Zaskrbljujoče je stanje pri uresničevanju sred- njeročnega programa vodnega gospodarstva. Za uresničevanje plana bo treba v letu 1974 omogočiti uporabo večjih sredstev za urejanje vodnogospodarskih vprhšanj. V ta namen bo treba stopnje prispevka povečati tako, da bi zagotovili vsaj finančno izpolnitev plana. l Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti na področju vodnega gospodarstva bodo nosilci in uporabniki storitev neposredno usklajevali medsebojne interese, programirali in združevali sredstva za potrebe in razvojne naloge vodnega gospodarstva in učinkovitejše reševali vprašanja vodnogospodarske politike. 5. Kljub doseženim uspehom, zlasti v zasebnem sektorju, kmetijstvu v celoti še vedno zaostaja pri izvajanju nalog družbenega plana'. V letu 1974 bo zato potrebno vplivati na intenzivnejšo rast proizvodnje in modernizacijo kmetijstva z bolj organiziranimi napori na vseh področjih. Potrebna je intenzifikacija in smotrnejša izraba kmetijskih proizvodnih zmogljivosti ter večja vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Takšni so tudi cilji medrepubliškega dogovora o politiki razvoja kmetijstva in o ukrepih za njeno izvajanje. V SR Sloveniji je bil za uresničevanje sporazuma v organizacijah združenega dela, njihovih asociacijah ter družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih sprejet akcijski program, katerega izvedba in konkretizacija na vseh ravneh je podlaga usmeritvi v proizvodnji in razvoju v letu 1974. Vlaganja v kmetijstvo dobivajo eno od prioritetnih mest v nadaljnjem razvoju SR Slovenije, zato bo potrebno dograditi sistem razširjene reprodukcije, ki naj bi ompgočil izvedbo razvojnih programov kmetijskega gospodarstva, povečal skrb trgovine in predelovalne industrije za lastno surovinsko bazo. omogočil združevanje sredstev gospodarstva za skupne naložbe in ustreznejšo reproduktivno sposobnost kmetijstva. Zagotoviti je treba kontinuiteto v pogojih kreditiranja tekoče proizvodnje in razširjene reprodukcije na ustavnih osnovah. Za pospeševanje kooperacijske proizvodnje je treba zadržati obstoječe ukrepe za krepitev vloge hranilnokreditnih služb kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij. Obenem z odpravo dosedanjega proračunskega prispevka za pospeševanje določenih investicijskih namenov v družbenem sektorju kmetijstva naj se ta sistem nadomesti z odstopom anuitet iz kreditov državnega kapitala, naloženega v kmetijstvo, družbenemu sektorju kmetijstva SR Slovenije kot celoti. SR Slovenija bo poskrbela za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz medrepubliškega sporazuma glede oblikovanja dopolnilnih sredstev za razvoj kooperacijske proizvodnje, in sicer v višini 32 milijonov dinarjev (po cenah iz leta 1970). Poskrbljeno bo tudi za krepitev in sistemsko ureditev družbenega in materialnega položaja kmetijske pospeševalne službe. Nujni so določeni popravki na področju sistema in politike cen, kompenzacij ter liberalizacije tekoče blagovne menjave s tujino, zlasti glede uvoza reprodukcijskega materiala in opreme. Organizacije združenega dela morajo povečati napore za krepitev storilnosti dela, zmanjševanje stroškov in večanje dohodka ter v skladu z novo ustavo za boljšo samoupravno organiziranost v kmetijstvu in na vasi pospešiti napore za intenzifikacijo in modernizacijo ter preusmerjanje zasebnega kmetijstva na podlagi kooperacije. Pri tem se mora ob nadaljnji krepitvi kooperacije in tehnične opremljenosti kmetijstva podpirati razvoj različnih oblik združevanja v okviru proizvodnih skupnosti .(strojne, živinorejske, pašne, celovita obnova ipd.). Pri reševanju teh problemov morajo sodelovali tudi družbenopolitične skupnosti, katerih naloga je tudi pospešiti uresničevanje sprejete kmetijske zemljiške politike, zlasti na področju sanacije agrarno-posestne strukture in usposabljanja slabših kmetijskih zemljišč. Omogočiti bo potrebno uresničitev programa za pospeševanje živinorejske proizvodnje v hribovitih področjih s posebnim programom. Dosledno bo treba izpeljati načelo, da se zaščiti obdelovalna zemlja in da se zemljiškim skupnostim priznava posebna odškodnina za obdelovalna kmetijska zemljišča, kadar se,le-ta začno uporabljati za stavbne namene. 6. Hitra rast industrijske proizvodnje bo odločilnega pomena za doseganje dinamične rasti celotnega gospodarstva. Pojavi ekstenzivnostj v industrijski prbiz-vodnji v zadnjih letih še posebej terjajo izvajanje nakazanih smernic za povečanje produktivnosti in boljše izkoriščanje zmogljivosti. V sklbpu politike modernizacije je treba dati največji poudarek avtomatizaciji proizvodnih procesov, kjer še izrazito zaostajamo. Sredstva za modernizacijo je treba vlagati smotrno v področja, ki so programsko usklajena in razčiščena ter tržno perspektivna. Omenjena merila naj upoštevajo tudi poslovne banke pri dodeljevanju kreditov. Povečati je treba moralno in materialno spodbudo za racionalizacijo, za nove tehnološke dosežke in za ino^-vacije ter izboljšati patentno in dokumentacijsko službo v delovnih organizacijah in na republiški ravni. V letu 1974 je treba intenzivirati delo pri izpopolnjevanju sistemskih rešitev na področju standardizacije kvalitete proizvodov in tehničnih normativov ter predpisov o industrijski lastnini in tehnoloških inovacijah. Izpopolniti bo treba kreditiranje prodaje serijske in individualne investicijske opreme doma in v tujini ter trajnih potrošnih dobrin in tako omogočiti domačim proizvajalcem enakopravnejši položaj nasproti tujim. V te namene bo usmerjen tudi del kreditnega potenciala poslovnih bank. Odločilnega pomena za dinamičen razvoj celotne industrijske proizvodnje in gospodarstva so metalurgija, kovinska in elektro-predelovalna industrija. Problemi z vidika naše strukture proizvodnje in perspektive so osredotočeni zlasti na področju strojegradnje, motornih vozil in kovinskih konstrukcij. Tu bo potrebno doseči znatno večje rezultate pri povezovanju proizvodnje na temelju kooperacije delovnih organizacij v okviru skupnih programov nastopanja na trgu in oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom. Posebne probleme, ki zadevajo zlasti tekstilno industrijo, bo povzročila v skladu s sprejetimi skupščinskimi sklepi in priporočili predvidena postopna odprava nočnega dela. To bo poleg povečanih naporov samih delovnih organizacij za večjo avtomatizacijo proizvodnje in ustreznega sodelovanja poslovnih bank terjalo preučitev možnosti za odobritev začasnih olajšav tej industriji, hkrati pa aktivnost občin in drugih dejavni' kov za primerno zaposlitev presežka delavk. Poslovna interesna skupnost združenja kemičn6 industrije bo morala na osnovi svojega srednjeročnega programa pristopiti k hitrejšemu razvoju tega važnega surovinskega področja in se povezati glede razvojnih zasnov z ostalimi nosilci kemične industrije v Jugosla' viji, upoštevajoč spremenjene razmere na tem suro' vinskem sektorju v svetovnem merilu. Tudi na ostalih področjih industrije, kjer bo v Pr'' hodnje še vedno problematična oskrba s surovinami h1 polizdelki, bodo morale organizacije združenega del3 hitreje razreševati to vprašanje z združevanjem 111 skupnimi vlaganji ter povezovanjem v širšem jugosl0' vanskem prostoru. 7. Na področju gradbeništva še vedno obstaja P°' manjkanje specialnih materialov za zaključna dela. Te' mu so vzrok tudi neurejene razmere na področju ceP> kar bo treba rešiti v okviru družbenega dogovora h1 samoupravnega sporazumevanja o politiki cen. , V gradbeništvu predstavlja velik problem obrt^ način izvajanja zaključnih del in klasičen način P0^ ganja instalacij. Zalo naj gradbena in instalacijsh0 montažna podjetja pristopijo k modernizaciji teh d in k širšemu uvajanju instalacijskih sklopov v ProCf graditve. Zlasti v večjih organizacijah združenega de'a pa se je treba hitreje usmeriti na industrializacijo gfa nje v širšem smislu in usposabljanju gradbene opel3 tive za uvajanje industrijskega načina gradnje. 8. V gozdarstvu bo v letu 1874 trefba povečati obS®^ proizvodnje gozdnih sorlimentov in obseg gozdb0^ gojitvenih del. Po sprejemu novega republiškega * _ kona v gozdovih bo zlasti potrebno urediti samoupt3^ ne odnose pri skupnem gospodarjenju z družbeni111' \ zasebnimi'gozdovi. S samoupravnimi sporazumi novljene samoupravne interesne skupnosti za gozd3 ^ stvo se bodo vključile v usmerjanje gospodarjenj3 gozdovi, zlasti intenzivno pa bodo delovalo na podre ^ enostavne in razširjene gozdne reprodukcije. V zveZ'^ tern bo treba ustrezno izpolniti v družbenem P'° predvideno politiko SR Slovenije o združevanju sr . štev gozdnega in lesnega gospodarstva za razi*1’1 gozdno surovinske osnove. Predelovalno industrij0 ,tj treba oskrbeti uidi z uvoznimi surovinami in izkori* možnosti sodelovanja s tujino na trajnejših osnovah' ^ 9. Uresničevanje novega družbenoekonomskega ^ ložaja trgovine terja pospešeno uveljavljanje načel moupravnega združevanja dela in sredstev ter s°0 yanja s proizvodnimi in drugimi organizacijami zdru-zenega dela, samoupravnimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov. Potrebno je razvijati racionalne oblike Poslovanja, ki naj temelji na visokem prometu in normalnejših stroških posredovanja blaga od proizvodnje uo potrošnika, ter usmerjanje investicijskih vlaganj v Modernizacijo vseh faz blagovnega prometa, zlasti ti-sUh, kj so nujne za zadovoljivo založenost trga. V gospodarski zbornici SR Slovenije in združenjih oo treba pripraviti predloge za čimprejšnji sprejem družbenega dogovuiu o oblikovanju cen v trgovini, za ukinitev prometnega davka od plačil za storitve, za Premostitev problemov v zvezi s predpisi o zagotavlja-nju dolgoročnih obratnih sredstev do ravni povprečnih zalog in za enotno ureditev sistema potrošniškega kreditiranja za območje cdlotne države, kar je nujno za zgrajevanje enotnega jugoslovanskega trga. Na področju turizma bo v letu 1974 z družbenim ugovorom, katerega nosilec naj bo gospodarska zborni-ca SR Slovenije, ustrezno nadomeščen dosedanji sistem Pospeševanja razširjene reprodukcije. S sredstvi iz tega ira in z že angažiranimi sredstvi bo pričela gradnjo ho-eiskega kompleksa Bernardin in prvenstveno dograjčni uristični objekti v gorskih in zdraviliških krajih. Republika po poenostavila sistem družbene kontro-6 cen za gostinske storitve in si prizadevala za čim-Plejšnji sprejem družbenega dogovora o oblikovanju smlnih virov sredstev za financiranje turistične propa-Sonde ter pospeševanje graditve in vzdrževanja objek-°v Mladinskega in kmečkega turizma. Gospodarska zbornica SR Slovenije bo v letu 1974 skrbela tudi za rast števila strokovnih kadrov in za °l)šo programsko usmerjenost in povezanost strokov-dega šolstva s problematiko kadrov v turističnem gospodarstvu. . 10- V skladu s smernicami družbenega plana je eba intenzivneje pospeševati razvoj malega gospo-sfai:s.*'va> ki obsega razvejana področja proizvodnje in oritev, Z družbenimi dogovori in samoupravnimi spo-zumi bomo usmerjali razvoj vseh zvrsti malega go-Podarstva skladno z razvojnimi programi občin ter 2yijali samoupravne odnose, še zlasti na področju usebnega dela. 2 razvojnimi programi občin in krajevnih skup-f°sti je treba v urbanih naseljih težiti k večji organizi-ahosti servisnih organizacij, obrtno proizvodne obrate a usmerjati v poslovno tehnično sodelovanje z večjimi turile* ^rU2’oene proizvodnje. S temi programi naj bi hih' Vplivali na večj° pritegnitev družbenih in zaseb-2 “ sredstev za razvoj obrtnih in pogodbenih organi-teh ■ združeneSa dela in v zasebni obrti, pospeševali u dieni napredek in višjo raven strokovnosti in tako Varjali nove možnosti za zaposlovanje na celotnem drečju malega gospodarstva. V te namene bo tudi sP°darska zbornica ob sodelovanju upravnih organov PriPravila akcijski program, ki bo obsegal širše vidike °sPeševanja tega področja. S samoupravnimi sporazumi in z družbenimi do-°vori bo treba usklajevati družbene obveznosti in poli-c kreditiranja, poenostaviti poslovanje in vodenje Slovnih knjig ter omogočiti stimulativnejše razporeja-doh do^°d' naj rastejo realni osebni dohodki na zaposlenega za 3—4%. Predpostavka, da bo splošna raven cen in življenjskih stroškov porasla za 15 % pomeni, da bi nominalni osebni dohodki na zaposlenega porasli za 18,5 %>, sklad osebnih dohodkov pa za 21 %> ob porastu nominalnega družbenega proizvoda za 23°/o. Stopnja rasti nominalnih osebnih dohodkov naj bi torej znašala okoli 90 %> dejanske stopnje rasti no-rninalnega družbenega proizvoda. Tudi v primeru višje rasti cen — čeprav bodo vsa prizadevanja in ukrepi v republiki in federaciji morala biti usmerjena, da do tega ne pride — mora rast osebnih dohodkov spremljati i-ast življenjskih stroškov, ker je treba upoštevati ekonomski vidik osebnih dohodkov kot faktorja rasti Produktivnosti dela in povpraševanja. Tiste organizacije združenega dela, ki bodo dosegle večjo rast dohodka od poprečja, in ki imajo že sedaj osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca višje od republiškega poprečja, naj pri tem povečujejo osebne dohodke nekoliko počasneje, tako da bi se hitreje večala sredstva za razširjeno reprodukcijo. Sredstva za osebne dohodke se lahko povečujejo hitreje kot sredstva za razširitev materialne osnove dela le v primerih, ko zaradi objektivnih pogojev gospodarjenja dohodek raste počasneje, kljub fizični rasti produktivnosti dela. Toda tudi v takih primerih naj se ne zmanjša stopnja akumulacije pod spodnjo mejo, ki bo dogovorjena z novimi samoupravnimi sporazumi. Pri nadaljnjem razvoju samoupravnega sporazu-nrevanja na tem področju je treba izhajati iz načelne Predpostavke, da mora urejanje razmerij med osebnimi dohodki izhajati s stališča, da spadajo osebni dohodki med osnovne faktorje nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Zato naj organizacije združenega dela pri izvajanju politike delitve osebnih dohodkov zagotavljajo socialno in ekonomsko stabilnost delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, na drugi strani pa večjo diferenciacijo v osebnih dohodkih na Podlagi dela v okviru iste kategorije delovnih mest, kar je osnova za stimulacijo večje produktivnosti in kreativnosti. V ta okvir spada tud* odprava zgornje'? omejitve v osebnih dohodkih na višini 7.500 din, ob Upoštevanju načela, da delavci v temeljnih- organiza-oijah združenega dela na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov odločajo o tem. kako jo treba nagraditi ustvarjalno in visoko produktivno delo. Republiški svet sindikatov, republiški sekretariat za delo, zavod SR Slovenije za planiranje in republiški zavod za statistiko bodo na podlagi strokovnih analiz izdelali potrošno košarico minimalnih družbeno Priznanih življenjskih potrebščin, ki so podlaga za dogovarjanje o najnižjih osebnih dohodkih. 5. V letu 1974 naj se zaposlovanje ureja in izvaja v smeri produktivnega zaposlovanja in izboljšanja izobrazbene in poklicne strukture delavcev ter pospešenega zaposlovanja delavcev, ki se vračajo iz tujine. Za zaposlene delavce iz drugih republik in avtonom-Pih pokrajin je potrebno zagotoviti večjo skrb za zboljšanje njihovih življenjskih pogojev. 6. Politiki stabilizacije bo morala biti podrejena splošna poraba na vseh ravneh. Proračunu SR Slovenije za leto 1974 je potrebno zagotoviti sredstva za kritje vseh obveznosti, ki jih je republika dolžna financirati na podlagi ustave, veljav-n?h predpisov oziroma zakonov in aktov, ki so pred sprejemom na podlagi ustavnih sprememb. V letu 1974 bo iz republiškega proračuna financiranja nekaterih nalog preneseno na samoupravne interesne skupnosti, hkrati pa bodo z ukinitvijo posebnega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti vključene vanj nekatere nove obveznosti. Za kritje tako opredeljenih potreb in za izpolnjevanje nalog je treba republiškemu proračunu zagotoviti okoli 1647 Vnili-jonov dinarjev. Prispevek zveznemu proračunu bo povečan za 24%. Izjemoma bo republiški proračun financiral določene družbene intervencije, ki bodo posebej opredeljene in sprejete kot izjemne rešitve pri zagotavljanju financiranja posameznih področij gospodarstva in bodo v skladu z novo funkcijo republike na področju razširjene reprodukcije. 7. Opredeljena politika na področju osebne, skupne in splošne porabe ter sistema in politike prispevkov in davkov bo vplivala na krepitev reproduktivne sposobnosti temeljnih organizacij združenega dela. Tako bi se ob predpostavljenem povečanju bruto dohodka (oz. družbenega proizvoda) za okoli 23%, povečanju bruto osebnih dohodkov na novih osnovah za okoli 21 »/o ter skupnih dajatev gospodarstva za družbene dejavnosti in proračune za okoli l'7 % poveča ostanek bruto dohodka za pogodbene obveznosti, amortizacijo in sklade za okoli 30%. Tudi v težjih pogojih gospodarjenja in pri višji rasti življenjskih stroškov si bo treba prizadevati za realno rast osebnih dohodkov in za uresničenje teh usmeritev v delitvi, 8. Ekonomski položaj združenega dela in rezultati aktivnosti za stabilizacijo v veliki meri zavisijo od nadaljnjega razvoja in medsebojne usklajenosti posameznih sistemskih področij, kakor tudi od uspešnega povezovanja sistema in tekoče ekonomske politike. Skupert družbeni dogovor o cenah na ravni federacije, ki bo predvidoma sprejet v začetku leta 1974, v katerem pa bodo oblikovani tako politika cen kot tudi družbeni mehanizmi oblikovanja cen, bi moral Zagotoviti vrnitev politike cen na osnovna izhodišča družbenoekonomske reforme. Dogovor mora vsebovati program, ukrepe in pogoje liberalizacije cen in prispevati k odpravljanju razmikov v cenah tam, kjer na to opozarjajo analize, zlasti med cenami reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov. Sistem cen . mora biti dejavnik skladnega razvoja domačega gospodarstva v njegovi ozki povezavi s svetovnim gospodarstvom. Neposredni družbeni posegi na področju cen naj bodo omejeni predvsem na področja, ki imajo monopolen položaj, pri čemer je treba tudi te cene urejati v povezavi s splošnim gibanjem cen, ki mora biti podrejeno sporazumevanju in dogovarjanju gospodarskih dejavnikov ob upoštevanju družbenoekonomskih zakonitosti, družbenega plana razvoja in dogovorjenih okvirov ekonomske politike. 9. Kreditno-monetarni sistem se mora v teku leta 1974 prilagoditi ustavnim spremembam. Kreditno monetarno politiko je treba koristiti v letu 1974 kot enega od osnovnih faktorjev obvladovanja potrošnje in antiinflacijske politike. Prekomerna rast denarne mase bi imela vpliv na rast cen, zato je treba zagotoviti gibanje količine denarja, ki odgovarja nominalnemu porastu družbenega proizvoda. Ločiti je treba kreiranje primarnega denarja in reguliranje denarne mase od selektivne kreditne politike, ki se mora uresničevati predvsem s samoupravnim usmerjanjem dela kreditnega potenciala poslovnih bank, ter odločno zrtianjševati obseg in narfiene administrativnega usmerjanja. V okviru nujnega obsega usmerjanja dela kreditnega potenciala poslovnih bank v letu 1974 je potrebno omogočiti usmerjanje na ravni republik in federacije v skladu z enotno kreditno-monetarno politiko. Postopno je treba znižati stopnjo obvezne rezerve poslovnih bank pri Narodni banki na raven, ki bo zagotavljala likvidnost bančnega sistema. Emisija knjižnega denarja se mora izvajati prvenstveno prek emisije kreditov poslovnih bank gospodarstvu. Sloneti mora na poslovnih odnosih v gospodarstvu in poslovnih ,bankah ter zagotavljati normalno oskrbovanje družbene reprodukcije s potrebno količino knjižnega denarja v obtoku. Krediti Narodne banke za likvidnost poslovnih bank morajo biti le izjemni in omejeni le na kratkoročne intervencije. 10. Nadaljnji napredek bo treba doseči pri razvijanju sistema ekonomskih, odnosov s tujino, za katerega so še vedno značilne prepogoste in ne vedno ustrezne državne intervencije. Sistem ekonomskih odnosov s tujino mora spodbujati dolgoročno poslovno usmerjenost temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela na tem področju. Zato se zavzemamo za prehod na razvitejši zunanjetrgovinski in devizni sistem, ki bo grajen na realnem tečaju dinarju kot merilu vrednosti v menjavi blaga in storitev s tujino in bo prispeval k obrambi pred mednarodnimi finančnimi in monetarnimi nihanji. Pri politiki valutnega tečaja dinarja ne bi smeli upoštevati zahtev, ki žele z zniževanjem -vrednosti dinarja stimulirati izvoz. Na deviznem trgu je treba uvesti terminske posle za zagotovitev možnosti dolgoročnega sistemskega zavarovanja valutnih rizikov za izvozne posle in za ureditev celotnega kompleksa pokrivanja tečajnih razlik. Dolgoročno se je treba usmeriti in stimulirati proizvodnjo za izvoz na vse višji stopnji predelave. Prav tako je 'treba spodbujati dejavnosti, ki omogočajo naraščanja deviznega priliva na neblagovni podlagi. V letu 1974 je treba uresničiti drugo fazo sprejetega programa liberalizacije, obenem pa omogočiti carinske ugodnosti pri nakupu opreme za rekonstrukcijo in modernizacijo izvozno predelovalne industrije ter uveljaviti brezcarinsko menjavo v okviru dolgoročnih proizvodnih kooperacij na podlagi recipročnosti med prizadetimi državami. * * • Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljnih organizacij združenega dela, prek njihovih asociacij, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih Organizacij in izvršnega sveta do republiške skupščine so odgovorni za nadaljnji razvoj in, za takojšnje oblikovanje lastnih akcijskih programov, s katerimi naj na svojem področju zagotovijo uresničevanje skupno dogovorjenih temeljnih ciljev in nalog, ki jih določa resolucija. Naloge ekonomske politike in ukrepi SR Slovenije za leto 1974, ki jih določa ta resolucija, bodo v okviru svojih pristojnosti izpolnile tudi občine. Delegati, zbrani na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije, so sprejeli v svojem priporočilu, ki je sestavni del tega dokumenta, izhodišča za temeljne naloge, ki naj bi jih izvajale občine ob upoštevanju svojih razvojnih specifičnosti. Organizacije združenega dela, njihove asociacije in družbenopolitične skupnosti morajo maksimalno mobilizirati svoje možnosti in rezerve za uresničevanje ciljev in nalog, opredeljenih v tej resoluciji. Zavod SR Slovenije za statistiko in služba družbenega knjigovodstva morata pravočasno zagotoviti odgovarjajoče podatke za spremljanje izvrševanja ciljev in nalog te resolucije: St. 30-34/73 Ljubljana, dne 26. decembra 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 375. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščina Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad člani posadke trgovske mornarice Razglaša se zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad člani posadke trgovske mornarice, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 24. oktobra 1973 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 26. decembra 1973. St. 50-17/73 Ljubljana, dne 26. decembra 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o zdravstvenem nadzorstvu nad člani posadke trgovske mornarice 1. člen Ta zakon ureja zdravstveno nadzorstvo nad člani posadke ladij, ki so vpisane v vpisnikih ladij v luški kapetaniji ^{oper, ter določa splošne in posebne zdravstvene pogoje za delo na ladji, ki jih mora izpol.nje' vati član posadke. 2. čleh Član posadke po tem zakonu je vsak, kdor opravlja na ladji kakršno koli delo in je vpisan v seznaih ladijske posadke. Za člane posadke se štejejo tudi dijaki in študenti pomorskih šol, dokler so na praksi na ladji. 3. člen Zdravstveno nadzorstvo nad člani posadke obsega ugotovitev zdravstvene sposobnosti za delo, ki naj £a član posadke opravlja na ladji. 4. člen Član posadke je zdravstveno sposoben za delo na ladji, če se z zdravstvenim pregledom ugotovi: 1. da ne boleha za kakršnokoli kronično ali go boleznijo, zaradi. katere bi bilo zanj delo na lani medicinsko kontraindicirano; 2. da ne boluje za boleznijo, ki bi utegnila na morju še poslabšati ali pa ogroziti zdravje in življenje drugih; 3. da nima telesnih hib, zaradi katerih bi bilo zanj tako delo neprimerno; 4. da razločuje barve in da ima sluh in vid take ostrine, ki omogoča uspešno opravljanje določenega dela na ladji. 5. člen Zdravstveni pregledi za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti članov posadke obsegajo: 1. predhodni zdravstveni pregled, 2. specialni 'zdravstveni pregled, 3. občasne zdravstvene preglede. % ' 6. člen S predhodnim zdravstvenim pregledom se ugo- , tavljajo splošni pogoji zdravstvenega, telesnega in duševnega stanja tistega, ki se želi zaposliti kot član Posadke, in njegova delovna sposobnost za delo na ladji. 7. člen Za delovno mesto na ladji, za katero se zahtevajo Posebni zdravstveni pogoji in psihofizične sposobnosti ali na katerih je nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare večja, se morajo pri delavcu pred vkrca-djem na ladjo opraviti poleg predhodnega zdravstve-doga pregleda še specialni zdravstveni pregledi. 8. člen Na občasni zdravstveni pregled mora član posadke: !■ po preteku dveh let od zadnjega zdravstvenega Pregleda; 2. če spremeni vrsto dela na ladji; 3. po nesreči, hudi bolezni, zdravstveni okvari ali Poškodbi, po brodolomu ali drugi nesreči ladje; 4. na zahtevo poveljnika ladje, če poveljnik misli, član posadke ne more več opravljati določenega dela na ladji, ali na zahtevo člana posadke ali organa, ki je pooblaščen za varstvo plovbe. 9. člen Za vse člane posadke je obvezna imunizacija pro-1 kozam, koleri, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu in Paratifusu in proti drugim nalezljivim boleznim, ki so oločene v mednarodnih konvencijah in pogodbah, obveznih za Jugoslavijo, prav tako pa tudi proti na-ez'jivim boleznim, za katere je v državi obvezna imu-n>zacija. 10. člen Zdravstveni pregledi in imunizacija se opravljajo organizacijah združenega dela zdravstvene dejavno-sti, ki jih določi republiški sekretariat za zdravstvo in s°cialno varstvo. V drugih socialističnih republikah SFRJ se oprav-lajo zdravstveni pregledi in imunizacija v zdravstve-bih organizacijah združenega dela, ki so določene za ravstvene preglede in imunizacijo mornarjev po bstreznih predpisih te republike. . Y tujini se opravljajo zdravstveni pregledi in imu-‘Zaeije samo izjemoma; opravlja jih tisti zdravstveni avod ali zdravnik, ki ga določi jugoslovanski diplo-ati konzularni predstavnik, kjer tega ni, pa la^VS^V^n' zavoju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove ne-^Podarske in neproizvodne investicije (Uradni list vFRj, št. 33/71, 23/72, 71/72 in 40/73), razen sredstev, P učanih kot depozit za investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji, ki so določena v odloku o občinah, katerih območja se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23-154/71), se uporabnikom družbenih sredstev vrnejo in sicer: — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1971, se vrnejo 1. julija 1976, — sredstva, vplačana kot depozit v I. polletju 1972, se vrnejo 1. julija 1977, — sredstva, vplačana kot depozit v II. polletju 1972, se vrnejo 1. januarja 1978, — sredstva, vplačana kot depozit v I. polletju 1973, se vrnejo 1. julijrf 1978, — sredstva, vplačana kot depozit v II. polletju 1973, se vrnejo 1. januarja 1979, — sredstva, vplačana kot depozit v I. polletju 1974, se vrnejo 1. julija 1979, — sredstva, vplačana kot depozit v II. polletju 1974, se vrnejo 1. januarja 1980, — sredstva, vplačana kot depozit v I. polletju 1975, se vrnejo 1. julija 1980, — sredstva, vplačana kot depozit v II. polletju 1975, se vrnejo 1. januarja 1981. Sredstva, vplačana kot depozit za investicije na manj razvitih območjih SR Slovenije, se uporabnikom družbenih sredstev vrnejo: — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1971, se vrnejo 1. januarja 1974, — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1972, se vrnejo 1. januarja 1975, — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1973, se vrnejo 1. januarja 1976, — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1974, se vrnejo 1. januarja 1977, — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1975, se vrnejo 1. januarja 1978. Za sredstva, vplačana kot depozit, se uporabnikom družbenih sredstev obračunajo obresti po obrestni meri 3 %> na leto za nazaj do 19. julija 1973. Obračunane obresti se pripišejo depozitu. Sredstva depozita se po 20. juliju 1973 ne obrestujejo.« 2. člen 3. alinea prve točke 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »dejavnost družbenih in državnih služb (področje 0 nomenklature) in sicer organizacije rdečega križa (iz skupine 011-20), narodna banka Slovenije (podskupina 013-11), služba družbenega knjigovodstva — Centrala za SR Slovenijo in podružnice (podskupini 013-42 in 013-45), pravosodje (skupina 015-30) in organi za notranje zadeve (skupina 015-40) ter dejavnosti družbenih organizacij (skupina 011-00), ki financirajo investicije s sredstvi zbranimi s članarinami občanov — članov organizacij.« 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 384. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o starostnem zavarovanju kmetov Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 26. decembra 1973. St. 191-28/73 Ljubljana, dne 26. decembra 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o starostnem zavarovanju kmetov 1. člen - V zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS, št. 13-133/72 in 26-243/73) se 56. člen spremeni tako, da se glasi: »SR Slovenija zagotovi skupnosti kritje vseh izdatkov, ki jih ima skupnost zaradi posebnih ugodnosti, priznanih s tem zakonom kmetom — borcem glede pravice do starostne pokojnine in do varstvenega dodatka.« 2. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1974. 385. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 59. členom zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 36/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 13. decembra 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o uporabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev I Devizna kvota od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev (v nadaljnjem besedilu devizna kvota), ki pripada SR Sloveniji po določbah drugega odstavka 59. člena zagona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 36/72) ter odloka o višini in načinu določanja devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev (Uradni list SFRJ. št. 69/72), se daje na razpolago narodni banki Slovenije. / II Narodna banka Slovenije uporabi devizno kvoto za potrebe organizacij združenega dela s področja gospodarstva, predvsem za reševanje problematike zaposlovanja na manj razvitih območjih, za razvoj posameznih dejavnosti v skladu z družbenim planom razvoja SR Slovenije ter za potrebe organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, ki v pretežni meri pospešujejo razvoj gospodarstva, in sicer zlasti za uvoz opreme. Del devizne kvote uporabi narodna banka Slovenije za potrebe republiških organov, zavodov, družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilno-pravnih oseb v skladu z ustreznim vsakoletnim odlokom o razdelitvi deviz. III Od devizne kvote, ki odpade na SR Slovenijo za leto 1973, se za potrebe republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb, v SR Sloveniji v letu 1973 uporabi znesek, ki ga glede na obstoječ6 potrebe sporazumno določita narodna banka Sloveni)6 in republiški sekretariat za finance. IV Guverner narodne banke Slovenije izda v soglasju z republiškim sekretarjem za finance navodilo o odobravanju sredstev iz devizne kvote. V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 43-13/73 Ljubljana, dne 26 decembra 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. 386. Na podlagi tretjega odstavita 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije in v zvezi z 52. členom z8' kona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 l8 43/70) je skupščina SR Slovenije na seji republiške#8 zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti d«6 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju republiških potreb v prven* trimesečju 1974 I Potrebe republiških organov in drugih uporabu^ kov proračunskih sredstev se v prvem trimesečju 1’’ do sprejetja proračuna SR Slovenije za leto 1974 nancirajo na podlagi proračuna za leto 1973. II Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ ^ višine 25 % izdatkov proračuna SR Slovenije za le 1973 in po njegovih splošnih določbah. Izdatki po tem odloku so sestavni del proraču SR Slovenije za leto 1974 in se morajo pokazati v ™ govem zaključnem računu za leto 1974. IV Ta odlok začne veljati 1. januarja 1974. St. 402-173/73 Ljubljana, dne 26. decembra 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 387. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amand-^ja k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni Hst SRS, št. 22/66) je skupščina SR Slo-na seji republiškega zbora dne 13. decembra 913 in na seji gospodarskega zbora dne 26. decembra iSlS sprejela ODLOK 0 Potrditvi rebalansa finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1973 Rebalans finančnega načrta vodnega sklada SR. e veni j e za leto 1973, ki ga je sprejel upravni odbor odnega sklada SR Slovenije na seji 19. novembra '‘3 in ki izkazuje dohodke v višini 93,500.000 dinar-ev in izdatke v enaki višini, se potrdi. St. 400-21/73 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Skupščina Socialistične reptiblike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 2gavcu (Franca) Francu se kazen 2 let strogega zapora zniža za 3 mesece. 3. člen Izrečena kazen strogega zapora se spremeni v kazen zapora in zniža, izvršitev te kazni pa se pogojno odloži r Možini (Franca) Francu se kazen 1 leta in 3 mesece strogega zapora spremeni v kazen zapora in zniža za 3 mesece, izvršitev tako spremenjene in znižane kazni pa se pogojno odloži za dobo 3 let. 4. člen Izvršitev kazni se pogojno odloži: Ambrožiču (Janeza) Ludviku se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za dobo treh let. Auerju (Marte) Gabrijelu se kazen 3 mesece zapora pogojno odloži za dobo treh let. Ebnerju (Jakoba) Leopoldu se kazen 20 dni zapora pogojno odloži za dobo enega leta. Gruber (Franca) Elizabeti se kazen 1 leta zapora pogojno odloži za dobo treh let. Juriču (Štefana) Dragu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta. Maherju (Slavka) Srečku se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo enega letal Rožiču (Franca) Stanislavu se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za dobo dveh let. S m r a j c u (Janeza) Stanku se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo dveh let. T u b i č u (Sabana) Hasanu se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo dveh let. Vadiju (Jurija) Jožetu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo dveh let. Vesel (Jožeta) Jožici se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo dveh let. 388. Ust- podlagi 7. alinee 2. točke amandmaja LI k k dVl Socialistične republike Slovenije, 11. člena za-i 0 Pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika, Slov'3 . Prec*sec*stvo skupščine Socialistične republike ODLOK 0 Pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1974 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 26-2/73 Ljubljana, dne 28. decembra 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. Neprestani del kazni se odpusti: Zelenku (Vida) Vidu se odpusti neprestani del R<*zni. 2. člen Razen se zniža: E m e r u (Ignaca) Ignacu se kazen 3 leta strogega ap°ra zniža za eno leto. str ^ a i z e r j u (Jakoba) Milanu se kazen štiri leta °8ega zapora zniža za eno leto. 7 ” 0 * 111 a n u (Karla) Dragu se kazen dve leti in osecev zapora zniža za 7 mesecev. Se a m n i k a r j u (Alojza) Antonu se kazen 10 me-v zapora zniža za 4 mesece. ontez (Jožeta) Olgi se kazen 10 mesecev za-Pora zniža za 3 mesece. 0Scu (Marije) Stanetu se kazen 1 leto in 8 dohodkov 32,410.000 2 Posebni občinski davek od plačil za storitve 85 <>/o dohodkov 2,230.000 3 Upravne takse 100 °/o dohodkov 5,641.000 3 Sodne takse — udeležba na repub. sodnih taksah 5,791.000 3 Komunalne takse 2,500.000 6 Drugi dohodki Skupaj dohodki 134,495.000 Glavni namen Razpored dohodkov Skupaj din 01 Izobraževanje in vzgoja 2,568.000 02 Znanstvena dejavnost 2,200.000 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 32,812.500 05 Zdravstveno varstvo 393.000 06 Komunalna dejavnost 25,587.000 07 Delo državnih organov 40,825.000 08 Narodna obramba 5,223.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,562.000 14 Negospodarske investicije 16,411.000 17 Proračunske obveznosti iz preteklih let 1,357.000 18 Rezervni sklad 1,330.000 19 Nerazporejeni dohodki: — tekoča proračunska rezerva 2,053.000 — izločeno iz proračunske porabe 173.500 Skupaj izdatki 134,495.000 Pregled in razpored dohodkov posebnega računa proračuna mesta Ljubljane za leto 1973 Vrsta doh. Dohodki Skupaj din 1 Prenesena sredstva 2 Dohodki ukinjenih mestnih skladov 3 Dohodki za izgradnjo prizidka sodnega poslopja v Ljubljani 4 Dohodki za investicije 5 Drugi dohodki Skupaj dohodki 27,133.790 499.160 1,844.700 26,361.500 2,319.850 58,159.000 'izd*3 Razpored dohodkov Skupaj din 1 Izgradnja centralnega kopališča 29,950.000 2 Program dolgoročnega razvoja Ljubljane 4,280.000 3 Reševanje prostorskih problemov državnih organov 6,787.000 4 Obveznosti iz anuitet 2,971.000 5 Avtomatska obdelava podatkov 3,595.000 6 Vzdrževalna dela na Ljubljanskem gradu 2,607.000 7 Vzdrževalna dela na srednjih šf" h in domovih 2.000.000 8 Ureditev parkirnih prostorov 1,770.000 9 Regulacija Malega grabna 800.000 10 Semaforizacija 714.000 11 Izgradnja sodnega prizidka 540.000 12 Vzdrževanje športnih objektov 294.000 13 Urbanistične študije 341.000 14 Rezervni sklad 230.000 15 Drugi izdatki 890.000 15a Prispevek za gradnjo Mestnega gledališča 480.000 Skupaj izdatki 58,159.000 1028. Na podlagi 1. člena zakona o obdayčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, St. 33-316/72) in 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54/72 in 7/73) se drugi odstavek 2. točke opombe tarifne številke 1 črta. 2. člen Tarifna številka 2 se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: dinarjev za Hter od alkoholnih pijač 1. naravno vino, razen penečega 1,50 2. peneče vino 2,80 3. naravna žganja in medice 4,50 ,4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: — nad 12 do 15 dinarjev 6,10 — nad 15 dinarjev 9,30 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter: — nad 17 do 24 dinarjev 18,10 — nad 24 dinarjev 25,00 I v •/» ođ vrednosti 6. pivo 25 °/o 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 43 °/o 3. člen Tarifna številka 3 se črta. 4. člen V tarifni številki 6 pod III — ostale stroke — se točka 12 črta, točki 13 in 14 postaneta 12. in 13. točka. V opombi te tarifne številke se črtajo besede: “Prepisovanje in razmnoževanje, kopiranje« in dodata besedi »storitve fotografov.« 5. člen . Tarifne številke 9, 10 in 13 se črtajo. 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uPorablja od 1. januarja 1974. St. 9/187-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr- Majda Strobl 1. r. Rajko Dobrota 1. r. 1029. Skupščine občin Ljubljane, temeljna izobraževalna skupnost, sklad za otroško varstvo pri TIS, kulturna skupnost Ljubljana ter skupščina mesta Ljubljane sprejemajo j ANEKS K DRUŽBENEMU DOGOVORU ® omejitvi porasta globalnih sredstev temeljne izobra-evalne skupnosti, sklada za otroško varstvo pri TIS er kulturne skupnosti v Ljubljani in o uporabi sredstev, zbranih iz dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 in davka na posest osebnih avtomobilov 1. člen Sredstva 1,150.000 din, ki so v prvi točki 3. člena ružbenega dogovora rezervirana, pripadajo kulturni kupnosti Ljubljana in se prenesejo na njen žiro ra-{un. • 2. člen Ta aneks je sprejet, ko ga podpišejo vsi podpis-'ki v enakem besedilu. Veljati začne naslednji dan P° objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-10/73-1 Ljubljana, dne 22. novembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Predsednik Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. St. 402-07/73 Ljubljana, dne 14. novembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Center Predsednik Anton Kolar 1. r. St. 010/6-73/1 Ljubljana, dne 13. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Predsednik Polde Maček 1. r. St. 3/1-020-13/73 Ljubljana, dne 19. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Šiška Predsednik Danilo Sbrizaj 1. r. St. 400-22'73 Ljubljana, dne 27. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik Slavko Korbar, dipl. inž. L r. St. 271/1-73 Ljubljana, 27. novembra 1973. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana Predsednik skupščine Marija Mesarič 1. r. St. 025-3/34-73 Ljubljana, dne 20. decembra 1973. Kulturna skupnost Ljubljana Predsednik skupščine Tone Pavček, dipl. iur. 1. r. St. 271/2-73 Ljubljana, dne 27. novembra 1973. Sklad za otroško varstvo pri TIS Ljubljana Predsednik Mirko Damjan 1. r. St. 9 128-73-3 Ljubljana, dne 22. novembra 1973. Skupščina mesta Ljubljane Predsednik Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1030. V izvajanju resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5-10/72) ter na podlagi 1. in 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, šfc 16-119/67), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) in 21., 22. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list ŠRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela I ODLOK o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1. člen Da zagotovi smotem urbanistični razvoj svojega območja v skladu s programom razvoja komunalno-stanovanjske graditve, sprejetih srednjeročnih programov stanovanjske graditve v občinah na območju mesta Ljubljane in v skladu s politiko razvoja stanovanjskega gospodarstva, določa skupščina mesta Ljub- Ijane izbor zemljišč za uresničitev srednjeročnega programa usmerjene stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljane. 2. člen f Izbrana zemljišča za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljane so naslednji zazidalni otoki: a) Na območju občine Ljubljana Bežigrad: — BS 3 — Bežigrad — BS 7 — Bežigrad b) Na območju občine Ljubljana Center: — CS 1 — Vodmat — CS 6 — Ob Koblarjevi c) Na območju občine Ljubljana Moste-Polje: — MS 3/2 in MS 112/1 — Stepanjsko naselje — MS 12/1 — Nove Jarše — MS 12/2 — Nove Jarše — MS 6 — Slape 1 — MŠ 11 — Zalog d) Na območju občine Ljubljana Šiška: — SS 7/1 — Dravlje — SS 8/2 — Dravlje — SS 9 — Koseze — SS 10 — Draveljska gmajna e) Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik: — VS 1 — Trnovo — VS 103 — Murgle — VS 4 — Bonifacija Za vsa navedena območja zazidalnih otokov se morajo izdelati zazidalni načrti časovno usklajeno s sprejetimi programi stanovanjske graditve. 3. člen Samoupravni interesni skupnosti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter drugi dejavniki določeni z družbenimi dogovori bodo pri uresničevanju programov stanovanjske graditve na izbranih območjih upoštevali predvsem tale merila in pogoje: — da bo gradnja stanovanj v skladu s sprejetimi merili stanovanjskega standarda, — da bo prodajna cen? ms stanovanjske površine v mejah družbeno dogovorjenih cen, — da bo razmerje med številom stanovanj v blokovni gradnji in številom stanovanj v individualni gradnji najmanj 70 : 30, — da bo posebna skrb namenjena graditvi čim večjega števila najemnih stanovanj, — da je financiranje v skladu z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, — da bo zagotovljena dograditev čimvečjega števila stanovanj na leto in kontinuiteta gradnje v okviru zazidalnega otoka, — da bo zagotovljena izgradnja vseh objektov družbenega standarda (šole, vzgojno varstveni zavodi, objekti zdravstva, trgovine, igrišča, zelenice in ostalo) no sprejetem zazidalnem načrtu. 4. člen Komunalne delovne organizacije in skladi za odkup, pripravo in urejanje stavbnih zemljišč morajo programe svojega dela uskladiti s programi stanovanjske graditve. 5. člen Za izvrševanje določil tega odloka skrbijo občinske in mestna skupščina vsaka v okviru svojih pri' stojnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/185-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Rajko Dobrota 1. r. 1031. Na podlagi 27. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-126/70) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela * SKLEP o potrditvi statuta Ljubljanskega geodetskega biroja« Ljubljana, Cankarjeva 1 1 Skupščina mesta Ljubljane potrjuje statut Ljubljanskega geodetskega biroja. I 2 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/184-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1032. Na podlagi 6. člena in drugega odstavka 23. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) in 24' člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupm seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOČBO o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi »Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana«, ki ®e v prečiščenem besedilu glasi: 1 Poslovanje izobraževalne organizacije »Zavod tehnično izobraževanje Ljubljana« (v nadaljnjem b sedilu: zavod), ki jo je ustanovil Okrajni odbor lju“ ske tehnike z odločbo št. 714/58 z dne 12/11-1958 iri za katerega je mestni svet Ljubljane prevzel ustanoviteljske pravice z odločbo št. 030-11/65 z dne 20. februarja 1965, se uskladi z določili zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organiza-cij. ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Urad-ui list SRS, št. 4-19/71) in nadaljuje s poslovanjem skladno z določili navedenega zakona. 2 Ime zavoda je: Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. Sedež zavoda je v Ljubljani, Lepi pot 6. 3 Zavod je pravna oseba in je vpisan v register zavodov pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljub-tani pod št. Rgz II-156/1. 4 Zavod je samoupravna izobraževalna organizacija, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena. 5 Naloge zavoda so: — ugotavljati in proučevati izobraževalne potrebe v delovnih organizacijah, ki omogočajo delavcem, da sl pridobijo poklicno izobrazbo, stalno izpopolnjujejo strokovna, splošna in družbena znanja, potrebna za delo in samoupravljanje, in da se specializirajo ali Prekvalificirajo glede na spremembo v organizaciji dela ter v tehnologiji; — programirati izobraževalne dejavnosti, ki omo-§°čajo delavcem poklicno izobraževanje, strokovno iz-Popolnjevanje, specializacijo ali prekvalifikacijo in druge oblike dopolnilnega izobraževanja glede na poklicne, razvojne in družbeno ekonomske potrebe; — proučiti, programirati in razvijati interdisciplinarno izobraževanje s tehničnega področja za potrebe strokovnega kadra profilov tehnik, inženir, dipl. inženir ip njem ustreznih poklicev; — spremljati, razvijati in posredovati sodobna spoznanja s področja tehnične kulture; — programiranjem in načrtovanjem materialnega ter strokovnega razvoja za srednje in dolgoročno razdobje zagotavljati možnosti za sistematično trajno iz-Pkraževanje; ■— na osnovi zakonov o varstvu pri delu vzgajati, izobraževati, preverjati in opravljati druge naloge s Področja varstva pri delu; — samostojno ali v dogovoru z delovnimi organizacijami organizirati in izvajati izobraževanje za njihove potrebe; — razvijati in uvajati oblike izobraževanja, ki zagotavljajo funkcionalno povezovanje izobraževanja ^Seh kategorij zaposlenih od vodij in nosilcev strokovnih nalog do neposrednih proizvajalcev; — posredovati nove vsebine, oblike, metode in sodstva pri izobraževanju odraslih, zlasti na področ-1p strokovnega izobraževanja, nuditi andragoško po- izobraževalnim in gospodarskim organizacijam, z*asti pri usposabljanju organizatorjev izobraževanja, kistruktorjev in priučevalcev praktičnega dela, predavateljev itd,; — posredovati informacije o inovacijah s področja danosti in tehnike; — vrednotiti učinek izobraževanja, ki ga organizira in izvaja ter na željo delovnih organizacij ugotavlja učinek izobraževanja, .ki so ga same izvedle; — ocenjevati delovna mesta v delovnih organizacijah glede na potrebe po strokovni izobrazbi, dodatnih funkcionalnih zunanjih in delovnih izkušnjah; — za potrebe izobraževanja pripravljati ustrezne didaktične pripomočke; — proučevati in raziskovati probleme, povezane s strokovnim in tehničnim izobraževanjem, še posebej s področja varstva pri delu; — razvijati, uvajati in posredovati izobraževalnim institucijam poenoteno dokumentacijo o izobraževanju odraslih; — ob izobraževanju seznanjati s proizvodi in opremo, ki omogoča hitrejšo in cenejšo modernizacijo ali učinkovitejšo organizacijo dela v delovnih organizaciji ali panogi; — izvajati druge posebne naloge, povezane z vzgojno izobraževalnim delom za potrebe v delovnih ali drugih organizacijah, ki so določene v delovnem načrtu zavoda. 6 Zavod lahko izdaja spričevalo s splošno priznano veljavnostjo za verificirane izobraževalne dejavnosti. 7 i Zavod ima svoj statut. Statut določa naloge, notranjo organizacijo, način volitev in odpoklic članov samoupravnih organov, načela medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, sklada in način financiranja. K statutu zavoda daje soglasje skupščina mesta Ljubljane. 8 Pri obravnavanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo v organih upravljanja zavoda poleg članov delovne skunposti tudi predstavniki skupščine mesta Ljubljane, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter uporabnikov zavodovih storitev in drugih zainteresiranih organizacij. V skladu z določili prejšnjega jo v organ upravljanja: — ustanovitelj — mestni svet ZSS — mestna konferenca SZDL — mestna konferenca ZKS — mestna konferenca ZM — Zavod za šolstvo SRS — organizacijska enota Ljubljana — Gospodarska zbornica SRS — uporabniki storitev (delovne organizacije) 9 Zavod gospodari s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje, ali ki si ga pridobi s svojim poslovanjem. 10 Sredstva zavoda so: — sredstva, ki jih zagotavljajo z družbenimi dogovori in pogodbami družbenopolitične skupnosti, de- odstavka imenuje- 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 1 predstavnika 5 predstavnikov lovne in druge organizacije, interesne skupnosti ter občani, ki se izobražujejo: — druga sredstva. 11 Direktorja zavoda imenuje skupščina mesta Ljubljane, potem ko dobi mnenje delovne skupnosti zavoda. ' 12 Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/188-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. I. r. 1033. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, 'št, 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov mestne skupščine v prireditveni odbor Bienala industrijskega oblikovanja Za predstavnike mestne skupščine v prireditvenem odboru Bienala industrijskega oblikovanja se imenujejo Stane Bernik, Marijan Gnamuš, dipl. inž., Miha Košak, dipl. inž., Niko Kralj, dipl. inž., Matija Murko, Branko Uršič,, dipl. inž. St. 9/189-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1034. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Sole za medicinske sestre — babice v Ljubljani Za predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Sole za medicinske sestre — babice v Ljubljani se imenuje Demetrij Štaut. St. 9/190-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1035. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela SKLEP o razrešitvi ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani Zora Maležič, dipl. inž., , se z dnem 31. decembra 1973 razreši dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani. St. 9/191-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane , Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1036. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dn® 27. decembra 1973 sprejela SKLEP o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani Za vršilca dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stro* ko v Ljubljani se imenuje Marjan Kocjan, dipl. inž. St. 9/192-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1037. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78-in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SR®; št. 1V70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupu' seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v sve| Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubijo®' Za predstavnika družbene skupnosti v svetu P°' klicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani ge imenuje Boris B u r d y h. Št. 9/193-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1038. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela N SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani Za predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani se imenuje Erna Fras. St. 9/194-73-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik ( skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1039. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. ^lena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 56. seji dne 24. oktobra 1973 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacijo. ki ponazarja lokacijo RTP Fužine in priključni daljnovod, ter predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane 1 Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja tekači j o RTP Fužine in priključni daljnovod, ki jo je Pod št. projekta 11753/71 v decembru 1972 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določi-tetn prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. • 2 Predlog urbanistične dokumentacije iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1 ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 24. decembra 1973 do 24. januarja 1974. St. 9/180-73 Ljubljana, dne 24. oktobra 1973. Kulturna skupnost Ljubljana 1040. Na podlagi 63. člena začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane je začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane na svoji 10. redni seji dne 20. decembra 1973 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1973 1 Sklep o finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 19-514/73) se dopolni tako, da se na koncu 1. točke doda besedilo: »Skupni dohodek kulturne skupnosti Ljubljane v letu 1973 znaša 63,968.500 din.« 2 Na koncu 3. točke in 4. točke se doda besedilo: »in do 31. 12. 1973«. 3 V 5. točki sklepa o finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1973 se za besedo »oktober« doda »in december« tako, da se besedilo glasi: »Zaradi omejenega dotoka sredstev kulturne skupnosti Ljubljane prejemajo organizacije združenega dela iz 3. točke tega sklepa in ZKPO za 3°/o zmanjšane dotacije. Obračun zadržanih 3% se opravi ob nakazilu dvanajstine za oktober in december 1973, kolikor bo dotok finančnih sredstev zadosten. Za odločitev o odpravi omejitve je pooblaščen izvršilni odbor. 4 Ta sklep in finančni načrt je treba objaviti v Uradnem listu SRS, veljati pa prične takoj. Ljubljana, dne 21. decembra 1973. Predsednik začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane Tone Pavček 1. r. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta 'Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. Finančni načrt kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1973 Dohodki din 1. 10°/o posebni rep. maloprodajni davek 13,000.000 2. odstop, rep. prispevek od avtorskih pravic ‘ 9,900.000 3. pogodbeni znesek — v proračunu SRS 22,900.000 skupaj — republiški viri 25,100.000 4. iz proračuna mesta Ljubljane 26,412.000 5. iz proračunov občin Ljubljane, in sicer: 2,941.500 — Bežigrad 561.000 — Center 592.500 — Moste-Polje 601.500 — Šiška 630.000 — Vlč-Rudnik 556.500 6. dodatno iz proračunov občin in mesta 1,101.000 skupaj — mesto in občine 7. dodatni davki 30,454.500 7,264.000 skupaj 1—7 62,818.500 8. poravnava primanjkljaja po 4. tč. d. d. 1.150.000 skupaj 1—8 63,968.500 Izdatki din 1. programi redne dejavnosti zavodov 54,596.700 2. skupni program ZKPO 2.161.100 3. kulturne akcije 3,496.000 4. delo organov in strokovne službe KSL 774.700 5. ureditev prostorov strok, službe KSL 180.000 6. svet za informiranje in propagando 50.000 7. obvezna rezerva 629.000 8. posebna rezerva . 931.000 skupaj 1—8 62,818.500 9. poravnava obveznosti iz preteklega leta 1.150.000 skupaj 1—9 ____ 63,968.500 SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 1041. Na podlagi 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni Ust SFRJ, št. 31/64) in na podlagi 25. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27^70) je skupščina občine . Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Brežice za leto 1973 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu in glasi: Proračun občine Brežice za leto 1973 obsega: din — dohodke v znesku 18,959 634 — razporejene dohodke v znesku 18.797.539 — vložena sredstva v rezervni sklad 162.095 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-22/73-1 Brežice, dne 22. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. Bilanca dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Brežice za leto 1973 dohodka Dohodki Znesek Štev. glav. namena Razpored dohodkov znesek 1 2 3 5 6 Davki iz osebnega dohodka Davki — ostali Takse Dohodki po posebnih zveznih predpisih Dohodki organov in razni 9,248.582 7,455.875 1,100.120 150.000 03 04 05 06 07 08 Kulturnoprosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Narodna obramba 1,249.922 2,705.806 1,800.000 259.000 6,623.641 220.000 7 9 drugi dohodki Dopolnilna sredstva Prenesena sredstva 220.193 544.050 240.814 '12 13 Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 470.000 780-000 2,660.000 1,540.000 488.500 162.095 14 16 17 18 Negospodarske investicije Gospodarski posegi Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Vlaganje v rezervni sklad Skupaj 18,959.634 Skupaj 18,959.634 1042. Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 97. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Brežice v I. trimesečju 1974 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih porabnikov Proračunskih sredstev se v I. trimesečju 1974 financirajo vse do sprejema proračuna za leto 1974 na podlagi proračuna za leto 1973. 2. člen Izdatki proračuna nc smejo v I. trimesečju 1974 Presegati 25 »/o skupnih izdatkov občinskega proraču-na v letu 1973. 3. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na Podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine Brežice za leto 1974 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1974. 4. člen Skupščina občine pooblašča svet za finance, da v Primeru neenakomernega priliva proračunskih dohodkov lahko za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov najame iz rezervnega sklada proračuna ustrezna posojila. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa 'se od 1. januarja 1974. St. 400-21/73-1 Brežice, dne 22. decembi'a 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 1043. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na Promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72) in 133. člena statuta o&čine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na seji občin-skega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1973 sprejela rahljala v kmetijske namene; občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s "kmetijsko dejavnostjo in mu je kmetijstvo edini vir preživljanja.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan op objavi v Uradnem listu SRS. , St. 421-15/73 ^ Brežice, dne 22.- decembra 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 1044. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen x V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55-1135/72) se: tar. št. 2 spremeni in pravilno glasi: od alkoholnih pijač: mer” 1 * 3 1. naravnega vina 1,20 2. penečega vina 2,80 3. naravnega žganja 4,50 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: — nad 12 do 15 din 6,10 — nad 15 dinarjev 9,30 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: — nad 17 do 24 dinarjev 19,50 — nad 24 dinarjev 30,00 v "/o vrednosti •6. piva 30 o/o 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 43 %> 2. člen Tar. št. 3 se v celoti črta. ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin 1. člen 3. člen odloka o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 42/72) se spremeni in Pravilno glasi: »Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o oavku na promet nepremičnin se davek na promet Nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organiza-r>ja, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zem-hsče ali gradbeni objekt kmetijski organizaciji zdru-ePega dela, če se bo ta nepremičnina izključno upo- 3. člen V 1. točki opombe v tar. št. 6 se črta beseda »potočni«, za »žaganje drv« se pika nadomesti z vejico in doda »kemične čistilnice, fotografi«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 421-15/73-1 Brežice, dne 22. decembra 1973. Predsednik skupščine' občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 1045, Na podlagi drugega odstavka 26. člena, 27. člena in drugega odstayka 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67) in 46. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70') je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen 3. člen odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 18-496/73) se spremeni in pravilno glasi: »Poleg sredstev določenih v 2. členu tega odloka se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja še: — 40 Vo davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti; — 47 °/o davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev od avtorskih pravic in patentov; — 470/0 davka iz skupnega dohodka občanov; — 44% davka na promet proizvodov; — 140/0 dodatnih davkov (skupnega dohodka občanov in davka na posest osebnih avtomobilov).« 2. člen 4. in 5. člen se v celoti črta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 402-16/73 Brežice, dne 22. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 1046. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/69 in 43/70) in 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2/71) je skupščina občine Celje na skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Celje za leto 1973 1. člen V odloku o proračunu občine Celje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12/73 in 20/73) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1973 znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — za sklad prispevka za uporabo mestnih zemljišč din 74.308.600 66.258.610 1.599.990 6.450.000 2. člen V smislu prejšnjega člena spremenjen pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-10/73-1 - Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1047. Skupščina občine Celje je po 52. členu zakona 0 financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-64, 10/65, 43 67, 40/68 in 43/70) in 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem trimesečju 1974 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1974, se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1974 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1973, vendar največ do zneska 18.577.150 dinarjev. 2. člen Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1974 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1974. 3. člen iDoločila odloka o proračunu občine Celje za leto 1973 se bodo smiselno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1974. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, in začne veljati s 1. januarjem 1974. •» St. 402-79/73-1 Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1048. SkupSčina občine Celje je na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/73) in 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi posebnega občinskega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55-1140/72 in 20-538/73) se vnesejo naslednje 'spremembe: Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi: Alkoholnih pijač dinarjev na liter 1. naravna vina 1,50 2. peneča vina 2,80 3. naravna žganja in medice 4,50 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 6,10 nad 15 dinarjev 9,30 5 likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 dinarjev 18,10 nad 24 dinarjev 25,00 v v« od vrednjstl 6. piva 25 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1. do 6. 43« Besedilo opomb k tarifni številki 2 se ne spremeni. 2. člen Tarifna številka 3 se črta. 3. člen Tarifna številka 7 se spremeni tako, da se glasi: »Od vstopnic za ostale prireditve 10 %« V besedilu opomb k tarifni številki 7 se v 2 točki črtajo besede »iz točke b«. Ostalo besedilo ostane nespremenjeno. 4. člen Dosedanje tarifne številke 4, 5. 6, 7, 8. 9. 10, 11, 12, 13, postanejo tarifne številke 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12. , 5. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974, razen spremembe iz tar. Št. 7, ki se uporablja od 1. januarja 1973. St. 421-11/73-4 Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1049. Skupščina občine Celje je na podlagi 1. in 2. člena zakona o uporabi presežkov dohodkov od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1973 za financiranje temeljnih izobraževalnih skupnosti in skupnosti zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 46/73) in 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na skupni seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK 0 uporabi presežkov dohodkov od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1973 1. člen Presežki dohodkov od davka in prispevka iz delovnega razmerja, ki so nastali po zakonu o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72 in 59/73), se bodo v občini Celje uporabili za financiranje potreb temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti zdravstvenega zavarovanja v letu 1973, ki z vsemi svojimi dohodki ne zagotavljajo potrošnje na ravni, določeni v družbenem dogovoru oz. aneksu k družbenemu dogovoru. 1 2. člen Višina dohodkov, ki bo uporabljena za namene iz 1. člena tega odloka bo skupščina občine Celje ugotovila po podatkih samoupravnih interesnih skupnosti in službe družbenega knjigovodstva. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422B-9/73-4 Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1050. Skupščina občine Celje je po 4. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in v skladu z družbenim dogovorom o višini dohodkov, ki jih podpisniki lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK / o omejitvi dohodkov občine od davkov in prispevkov iz negospodarskih dejavnosti 1. člen Dohodki občinskega proračuna od davkov in prispevkov iz dohodka organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti iz naslova osebnih dohodkov delavcev ter dohodki od davkov in prispevkov iz dohodka organizacij združenega dela se v letu 1973 omejijo do višine dohodkov, doseženih v letu 1972 na pogojnega delavca. 2. člen Organizacije združenega dela iz negospodarskih dejavnosti obračunavajo davke in prispevke iz naslova j osebnih dohodkov delavce^ ter davke in prispevke na osebne dohodke delavcev po odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72 in 52/72), vplačujejo pa med letom te davke in prispevke le do ravni davkov in prispevkov, obračunanih v letu 1972 na pogojnega delavca. Razliko med obračunanimi in vplačanimi davki in prispevki iz prvega odstavka tega člena vložijo organizacije združenega dela po zaključnem računu v svoja sredstva rezerv in jih smejo uporabljati po zakonu o sredstvih rezerv. 3. člen Za izračun davkov in prispevkov po tem odloku uporabljajo organizacije združenega dela pravilnik o načinu obračunavanja določenih davkov in prispevkov ter zakonskih obveznosti iz dohodka (Uradni list SFRJ, št. 11/73). , 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa od 1. januarja 1973. ' St. 438/73-1 Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 105i. Občinska skupščina je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 na podlagi 14. in 92. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 142. .člena statuta občine Celje sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. člen Družbeni interes v smislu 14. člena obrtnega zakona je v občini Celje podan za naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti: a) opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami; b) izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov; c) opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji; č) prodaja na drobno; d) gostinske dejavnosti v bifejih. 2. člen Občinski upravni organ, pristojen za obrt, izda obrtno dovoljenje za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti iz 1. člena tega odloka, če prosilec izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. 3. člen /Obrt kot postranski poklic lahko opravljajo delovni ljudje, ki izpolnjujejo z obrtnim zakonom predpisane pogoje v naslednjih dejavnostih: 1. lončarstvo ^ 2. izdelovanje predmetov iz gline, kaolina in drugih podobnih materialov 3. izdelovanje keramičnih okrasnih predmetov 4. kovaštvo 5. podkovsko kovaštvo 6. brusaštvo za vse vrste rezil 7. kleparstvo 8. avtomehanika (popravljanje in vzdrževanje motornih vozil) 9. avtokleparstvo (izdelovanje pločevinskih karoserij) 10. avtomehanika za hladilne naprave 11. avtoelektričarstvo 12. kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij 13. izdelovanje košar — pletarstvo 14. rezbarstvo 15. izdelovanje papirne konfekcije 16. tkalstvo 17. pletilstvo (trikotaža) 18. vezilstvo 19. izdelovanje copat 20. jermenarstvo in sedlarstvo 21. knj igovezništvo in kartonaža 22. filigranstvo in umetno kovaštvo 23. graverstvo 24. izdelovanje in popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov 25. umetno krpanje tkanin 26. ščetarstvo 27. Izdelovanje in popravljanje dežnikov in sončnikov ) 28 izdelovanje okvirov 29. izdelovanje metel in ščetk iz sirka in žilice 30. popravljanje instalacij za vodovod, inštalater-stvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo 31. krovstvo 32. parketarstvo 33. polaganje podov iz metnih mas 34. pranje in Tikanje perila in obleke 35. vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 36. poliranje pohištva in drugih lesenih predmetov 37 žganje apna 38. mehanika koles 39. popravljanje posode 40. elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate 41. izdelovanje drobnih lesenih predmetov 42. izdelovanje zabojev iz lesenih odpadkov 43. umetno sestavljanje lesa in drugih materiaov (intarzija) 44. izdelovanje oglja 45. krpanje tekstilnih predmetov 46. čipkarstvo 47. izdelovanje preprog iz tekstilnih odpadkov 48. izdelovanje predmetov iz usnjenih odpadkov 49. prepariranje in gačenje živali 50. izdelovanje predmetov iz lubja, trstja, ličja in slame 51. izdelovanje turističnih spominkov 52. izdelovanje in preoblačenje gumbov 53. izdelovanje vložkov za čevlje 54. izdelovanje mrež 55. izdelovanje bičev in bičevnikov 56. postavljanje peči in oblaganje s ploščicami 57. popravljanje Športnih predmetov 58. uglaševanje glasbil 59. čiščenje in mazanje vozil 60. aranžerstvo 61. prepisovanje in razmnoževanje 62. barvanje in čiščenje usnjenih predmetov 63. čiščenje obutve 64. snaženje oken 65. žaganje drv 66. postrežčki 67. prevažanje s konjsko vprego 4. člen Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, smejo dejavnost) navedene v prejšnjem členu tega odloka opravljat) le kot obrtne storitve za posameznike. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-7/73-3 Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1052. Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter po 142. členu statuta občine na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o prepovedi gradnje na področju zazidalnega načrta »Nova vas« 1. člen Razglaša se splošna prepoved gradnje na področju zazidalnega načrta »Nova vas«, stanovanjske cone od IX do XI. Prepoved zajema področja, ki so prostorsko opredeljena v projektih Zavoda za napredek gospodarstva Celje. št. 317/65, 318/65 in 208/67. Prepoved ne obsega območja po lokacijski dokumentaciji Zavoda za napredek gospodarstva št. 82/73, to je kompleks Obnove. 2. člen Ta prepoved gradnje velja do izdelave novega zazidalnega načrta »Nova vas«. Morebitne izjemne gradnje pred tem rokom, odobrava za urbanizem pristojni občinski upravni organ po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-11/73-2 Celje, dne 28. decembra 1973. "Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1053. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) je skupščina občine na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o izgradnji dovozne ceste v stanovanjski soseski 3 in 4 na Ostrožnem 1. člen Zgradi se dovozna cesta po projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 424/67, ki je sestavni del zazidalnega načrta stanovanjske soseske 3 in 4 na Ostrožnem (Uradni vestnik Celje, št. 30/68 in Uradni list SRS, št. 4/71 in 16/73), katere trasa poteka prek zemljišč pare. št.: 965/39, 965/38, 965/37 in 965/40, vse v k. o. Ostrožno, 2. člen S tem odlokom je v smislu 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe ugotovljen splošni interes. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-87/73-2 Celje, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1054. . Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67 in 27/72) ter po 142. členu statuta občine na seji občinskega zbora m na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o prepovedi gradnje v Kompolah do izflelave novega zazidalnega načrta 1. člen Razglaša se splošna prepoved gradnje na področju zazidalnega načrta Kompole I. Prepoved zajema področje, ki je prostorsko opredeljeno v projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 70/68. 2. člen Ta prepoved velja do izdelave novega zazidalnega načrta. Morebitne izjemne gradnje pred tem rokom, odobrava za urbanizem pristojni občinski upravni organ po postopku, ki ga predpisuje zakon o urbanističnem planiranju. 3. člen Ta odlok začne veljati ogrni dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-12/73-2 Celje, dne 28. decembra 1973, Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 1055. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/ 69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) in 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36-196/64, 43-334/67. 40-302/68, 43-232/70) je skupščina občine Lenart na 48. skupni seji obeh zborov dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1973 1. člen. Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1973 (Ur. list SRS, št. 13-351/73 in 23-624/73) se v 1. členu spremeni tako, da glasi: din skupni dohodki proračuna občine Lenart za leto 1973 znašajo Od tega: — za razporeditev po splošnem delu prorač. — za razporeditev v tekočo prorač. rezervo — za poseben račun za izravnavanje v gospodarstvu- in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 10,122.200 9,845.894 133.325 142.981 2. člen Črta se drugi odstavek 2. člena in zadnji odstavek 14. člena. 3. člen Doda se nov 14a člen, ki glasi: Sredstva skupnih dohodkov proračuna občine Lenart, ki se bodo do konca proračunskega leta 1973 zbrala nad razporejenimi sredstvi po prvi in drugi alinei prejšnjega člena oziroma, ki bodo presegla predvidene dohodke proračuna, se odvajajo na poseben račun sredstev za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, uporabljajo pa se v skladu z določili odloka o sredstvih občine Lenart za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23-628/73). , V 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 400-2/72-264 Lenart, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov bilance proračuna občine Lenart za leto 1973 Vrsta doh. Dohodki Skupaj din 1 Davek iz oseb. doh. in na dohodek 4.897.500 2 Davki 3,693.000 3 Takse 490.000 5 Doh. po posebnih zveznih predpisih 150.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki , 50.000 7 Dopolnilna sredstva 800.700 9 Prenesena sredstva 41.000 skuPai 10,122.200 St. glav. namena Razpored dohodkov Skupaj din 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 420.369 04 Socialno skrbstvo 1,536.558 05 Zdravstveno varstvo 942.222 06 Komunalna dejavnost 250.000 07 Delo državnih organov 3,907.400 08 Narodna obramba 150.000 12 , Dejavnost krajevnih skupnosti 120.000 13 Dejavnost dr. polit. org. in društev 417.630 14 Negospodarske investicije ' 1,118.398 .15 Gospodarske investicije 315.082 16 Gospodarski posegi 511.500 17 Proračunska obveznost iz prej. let 60.751 18 Rezervni sklad 95.984 19 Nerazporejeni dohodki 133.325 Posebni račun za izrav. v gosp. in za nekatere gosp. dejavnosti 142.981 Skupaj 10,122.200 1 . . . 1056. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave. št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-47i{/72) ter 52. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Slovenjji (Uradni list SRS, št. 36-196/64. 43-344/67, 40-302/68 in 43-232/70) je skupščina občine Lenart na 48. skupni seji obeh zborov dne 26. decembra 1973 sprejela / ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1974 1. člen Potrebe organov in drugih viporabnikov v proračunskih sredstvih občine Lenart se v I. trimesečju 1974 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1973. 2. člen ' Izdatki v tem času ne smejo presegati 25 %> izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1973. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku šo sestavni del proračuna za leto 1974. v 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. / St. 400-7/73-9 Lenart, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Lenart po začasnem planu financiranja v I. trimesečju 1974 Vrsta doh. Dohodki Skupaj din St. glav. namena Razpored dohodkov Skupaj din i Davek iz oseb. doh. in na dohodek 1,088.125 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 94.110 2 Davki 923.375 04 Socialno skrbstvo 384.360 3 Takse 130.000 05 Zdravstveno varstvo 233.200 5 Dohodki po posebnih zveznih 06 Komunalna dejavnost 62.500 predpisih 37.500 07 Delo državnih organov 954.035 6 Dohodki organov in razni drugi / 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 30:000 dohodki 12.500 13 Dejavnost družb, političnih 7 Dopolnilna sredstva 200.175 organizacij in društev 10:875 9 Prenesena sredstva 103.129 14 Negospodarske investicije 244.136 15 Gospodarske investicije 84.854 16 Gospodarski posegi 114.000 17 Proračunske obveznosti iz prej. let 160.075 18 Rezervni sklad 22.659 19 Nerazporejeni dohodki lOOuOeO Skupaj: 2,494.804 Skupaj: 2,494.804 1057. Na ppdlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72 in 52-491/72) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/ 70 in 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ' ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, A. davek od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 55/72, 2/73 in 33/73) se tarifna številka 2 spremeni tako, da glasi:, Tarifna št. 2 Od alkoholnih pijač: dinarjev za liter 1. naravna vina 1,60 2. peneča vina 2,80 3. žganja in medice 5,00 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: nad 12 do 15 dinarjev 6,10 nad 15 dinarjev 9,30 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 dinarjev 18,10 nad 24 dinarjev 25,00 v •/• od vred n ■>sti 6. piva 40 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 43 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 421-6/72-8 Lenart, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 1058. 'Po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 7/73 in 14/73) ter 161, členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16/67, 18/67 in Uradni list SRS, št. 6/69, 43/69, 11/70 in 21/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1973 sprejela % ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov v občini Lenart 1. člen V odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 13-350/73) se 3. člen spremeni in glasi: Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja plačujejo zavezanci za občinski proračun in za financiranje vzgoje in izobraževanja po skupni stopnji 4,60 odstotka, stopnja davka za proračun je 4,50 e/o. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 400-24/69 Lenart, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec L r. 1059. Po 27. in 28. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/ 70, 21-497/72) je ' skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v prvem trimesečju 1974 1. člen Za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v prvem trimesečju 1974 se določa s tem odlokom stopnja občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v višini 0,10 %. 2. člen * Sredstva za vzgojo in izobraževanje po 1. členu tega odloka se stekajo na račun temeljne izobraževalne skupnosti Lenart za financiranje dejavnosti iz 40. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1974. St. 402-8/67-15 Lenart, dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 1060. Po 161. členu statuta (občine Lenart (Uradne objave, št 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/ 69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na 49. skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah prispevka za otroško varstvo v občini Lenart 1. člen Veljavnost odloka o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v občini Lenart v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 13-353/73), se podaljšuje do 31. 3. 1974. 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 420-7/70-12 Lenart dne 28. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 1061. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/ 69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na 49. skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Lenart 1. člen Veljavnost odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Lenart v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 13-354/73), se podaljša do 31. 3. 1974. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 402-4/69-21 Lenart, dne 28. decembra 1973. Predsednik' skupščine občine Lenart Franjo Muršec l, r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 1062. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o poračunu občine Litija za leto 1973 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1973 se spremeni in se glasi:. Proračun občine Litija za leto 1973 obsega: din — dohodke v znesku 10,717.500 — razporejene dohodke v znesku 10,687.500 — nerazporejene dohodke v znesku 30.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-11/63 Litija, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Litija za leto 1973 Vrsta doh. Dohodki Znesek 1 Davek iz osebnih dohodkov 4,894.550 2 Davki od prometa blaga 3,643.200 3 Takse 586.000 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 920.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 129.000 7 Dopolnilna sredstva 421.750 9 Prenesena sredstva 123.000 Skupaj 10,717.500 "St. glav. namena Razpored dohodkov Znesek 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 403.300 04 Socialno skrbstvo 1,545.100 05 Zdravstveno varstvo 574.040 06 Komunalna dejavnost 1,842.880 07 Delo državnih organov 4,061.020 08 Narodna obramba 200.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . 524.000 13 dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 750.260 14 Negospodarske investicije 492.000 15 Gospodarske investicije 28.000 16 Gospodarski posegi 135.100 17 Proračunske obveznosti iz prej. let 10.000 18 Rezervni sklad 101.800 19 Nerazporejeni dohodki 30.000 Skupaj 10,717.500 1063. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 135. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za I. trimesečje 1974 i 1. člen potrebe Organov skupščine občine Litija in njenih skladov se v I. trimesečju 1974 financirajo na podlagi proračuna za leto 1973. 2. člen Izdatki v I. trimesečju ne morejo presegati 25 % skupnih izdatkov, doseženih po proračunu za leto 1973. 3. člen Dohodki in izdatki pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine Litija za leto 1974. 1 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov ustrezno višino kredita iz rezervnega sklada. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-11/63 Litija, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 1064. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72) se tarifna številka 2 spremeni in do- polni tako, da se v celoti glasi: dinarjev za liter od alkoholnih pijač 1. naravno vino, razen penečega 1,50 2. peneče vino 2,80 3. naravno žganje in medica 4,50 4. specialna vina (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: — nad 12—15 din 6,10 — nad 15 din 9,30 5. likerji in močne alkoholne pijače, če znaša nabavna cena za liter nad 17—24 din 18,10 nad 24 din 25,00 v •/• od vrednosti 6. pivo 25 ®/o 7. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 43 % 2. člen Tarifna številka 3 se črta. 3. člen Tarifna številka 11 se črta. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-23/65 Litija, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. 1065. Na podlagi 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestil osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Litija 1. člen Prvi odstavek 2. člena odloka o višini nadomestil osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/72) se spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi: Predsedniku skupščine občine, ki opravlja funkcijo profesionalno, se določa mesečno nadomestilo osebnega dohodka v višini 4.700 din. To nadomestilo osebnega dohodka se poveča glede na delovne izkušnje: od 10 do 15 let delovnih izkušenj za 2 %> od 15 do 20 let delovnih izkušenj za 4 % od 20 do 25 let delovnih izkušenj za 6 %> od ?5 do 30 let delovnih izkušenj za 8 °/o nad 30 let delovnih izkušenj za 10 % Drugi in tretji odstavek ostaneta nespremenjena. 2. člen 18. člen se spremeni in se glasi: Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini, pripada za letni dopust regres v višini 600 din in regres za prehrano v znesku 60 din mesečno. Regres za prehrano se ne sme izplačevati posameznikom v gotovini. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. St. 010-9/66 Litija, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 1066. Na podlagi 55. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 1. člen Tretji člen odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 24/73) se spremeni in glasi: »Nerazporejeni dohodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 v znesku 5,901.422 din se uporabijo za: din — izgradnjo Kulturno-prosvetnega centra krajevne skupnosti Stadion 2,000.000 — nakup prostorov za knjižnico Bežigrad 1,290.000 — sofinanciranje gradnje doma ostarelih v soseski BS-7 2,611.422« 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/72-2 Ljubljana, dne 13. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. 1067. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-64, 40/69 in 43/70) ter 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK ' o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1974 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1974, financirale proračunske potrebe občine Ljubljana Bežigrad, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov ter njihove razporeditve. 2. člen Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 °/o razporejenih sredstev za preteklo leto. 3. člen Doseženi dohodki in poraba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna za leto 1974. 4. člen Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 400-18/73-2 Ljubljana, dne 13. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. 1068. Na podlagi 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje objektov družbenega standarda v občini Ljubljana Bežigrad 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje objektov družbenega standarda v občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 24/73) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-7/73-3 Ljubljana, dne 13. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 1069. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 51. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1973 1. člen » V odloku o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 33/73) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: din Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1973 znašajo 55.054.200 Razporejeni dohodki proračuna znašajo 52.661.800 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša 547.400 Sredstva izločena iz proračunske porabe 1.845.000 ( 2. člen V 3. členu se znesek 561.000 din nadomesti z zneskom 630.000 din. 3. člen V 5. členu se znesek 500.000 din nadomesti z zneskom 530.000 din. 4. člen V 7. členu se doda nova alinea, ki se glasi: — Za nakup poslovnih prostorov 5. člen V posebnem delu proračuna se odprejo nove postavke: — V glavnem namenu 03 — Kulturno, prosvetna dejavnost postavka 3 a 03-2-1 Kulturna skupnost Ljubljana v znesku 183.500 din — V glavnem namenu 14 — Negospodarske investicije postavka 90 a 14-2-21 Nakup poslovnih prostorov v znesku 2.770.000 din — V glavnem namenu 19 — Nerazporejeni dohodki postavka 108 a 19-2-21 Sredstva izločena iz proračunske porabe v znesku 1.845.000 din. 6. člen V posebnem delu se znižajo naslednje postavke — V glavnem namenu 05 — Zdravstveno varstvo postavka 14 05-2-2 Zdravljenje nezavarovanih občanov za 40.000 din — V glavnem namenu 07 — Delo državnih organov postavka 44 07-2-2 Stroški izvršbe in deložacije za 20.000 din postavka 50 07-2-2 Likvidacijska komisija za 60.000 din — V glavnem namenu 16 — Gospodarski posegi postavka 104 16-2-21 Vzdrževanje in zavarovanje cestnih prehodov čez železniško progo za 140.000 din 7. člen V posebnem delu proračuna se zvišajo naslednje postavke — V glavnem namenu 05 — Zdravstveno varstvo postavka 18 05-2-2 Preventivna zdravstvena dejavnost za 40.000 din — V glavnem namenu 06 — Komunalna dejavnost postavka 20 06-2-2 Parki in nasadi za 160.000 din — V glavnem namenu 07 — Delo državnih organov postavka 29 07-2-2 Dotacija za OD milice in materialne izdatke za 5.900 din postavka 33 07-2-2 Potni in selitveni stroški za 1.500 din postavka 34 07-2-2 Vzdrževanje prevoznih sredstev za 2.000 din — V glavnem namenu 12 — Dejavnost krajevnih skupnosti postavka 55 12-2 KS Poljane za 50.000 din postavka 58 12-2 KS ST. Vodmat za 10.000 din — V glavnem namenu 14 — Negospodarske investicije postavka 90 14-2-21 Nakup stanovanj za obč. upravo za 25.000 din — V glavnem namenu 19 — Nerazporejeni dohodki postavka tekoča proračunska rezerva za 121:000 din , » 8. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. > 9. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-01/71 Ljubljana, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna dohodka DohodM Skupa] 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 40,272.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 9,470.200 3 Takse 1,770.000 6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 3,642.000 9 Prenesena sredstva — 55,054.200 Skupaj Štev. glav. Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 9,848.700 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 1,926.000 04 Socialno skrbstvo 1(),845.700 05 Zdravstveno varstvo 1,192.000 06 Komunalna dejavnost 3,713.000 07 Delo državnih organov 8,365.200 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,887.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 4,702.400 14 Negospodarske investicije 8,042.700 15 Gospodarske investicije *— 16 Gospodarski posegi 1,456.100 17 Obveznosti iz preteklih lf*t 153.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 530.000 19 Nerazporejeni dohodki 547.400 19 Sredstva izločena iz proračunske porabe 1,845.000 - \ 55,054.200 Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji '(Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 51. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1974 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1974 se bodo začasno financirale proračunske potrebe, vendar najdalj do 31. marca 1974 na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov. 2. člen1 Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati eno četrtino sredstev porabljenih za posamezne namene po proračunu za leto 1973. 3. člen Svet za finance in družbeni načrt je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. Št. 402-039/69 Ljubljana, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r. skupščina občine: uubuana »joste-polje 1071. Na podlagi 64. člana zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, it. 36 84, 43/67, 40/68 in 43'70) ter 61. in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17'70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ne seji občinskega zbora in zbore delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 4- Člen V '/• členu se doda nov drugi oagtavei?, ki se glasi: Sredstva posebne rezerve v znesku 2,732,500 dinarjev se v letu 1973 ne smejo uporabiti, o razporeditvi teh sredstev v .skladu z družbenim dogovorom o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 bo občinska skupščina odločila z odlokom o zaključnem računu proračuna občine za leto 1973. 1. člen Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12/73 in 32/73) se dopolni in spremeni v členih 2., 3., 4., 6. in 7. 2. člen 2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Skupni proračunski odhodki za leto đlr 1973 znašajo Od tega pripada: Mestu Ljubljana Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana Občini Ljubljana Moste-Polje 76.807.500 9,001.000 25,926.000 41.880.500 3. člen 3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Dohodki občinskega proračuna za leto 1973 znašajo in se delijo: na razporejene dohodke na nerazporejene dohodke — tekoča rezerva 507.410 — posebna rezerva 2,752.500 41,880.500 38,620.590 3,259.910 5. člen V 4. členu se spremenita 2. in 3. točka, ki se glasita: 2. dohodki od dela premije za zavarovanje pred požarom, ki v celoti pripadajo mestnemu gasilskemu skladu Ljubljana _ 230.000 3. dohodki občinskega rezervnega sklada — 1 °/c od proračunskih dohodkov, razen od prenešenih sredstev 416.800 6. člen Za odplačevanje najetih posojil so v razporedu proračuna zagotovljena sredstva v znesku 2,581.900 dinarjev. 7. člen Ta odlok začrje veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-1/71-1 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. vrste doh Predlog spremembe razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 19i3 Dohodki Dosedanji načrt Končni načrt 1 Davek iz osebnega dohodka in na dohodek 28,196.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 5,150.000 3 Takse 43.000 6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 4,890.400 7 Dopolnilna sredstva — 9 Prenesena sredstva 200.000 38.479.400 41,880.500 Skupaj dohodki St. gl. namena Razpored dohodkov Dosedanji načrt Končni načrt 01 Izobraževanje in vzgoja 1,691.000 1,691.000 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 768.000 1,091.390 04 Socialno skrbstvo 3,713.500 3,713.500 05 Zdravstveno varstvo 1,279.000 1,070.300 06 Komunalna dejavnost 3,676.000 3,747,000 07 Delo državnih organov 6,353.500 6,775.500 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,883.000 1,883.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,915.000 2,815.000 14 Negospodarske investicije 10,369.100 11,480.100 16 Gospodarski posegi 4,306.300 3,846.300 17 Proračunske obveznosti iž prejšnjih let 100.000 90.700 18 Rezervni sklad 382.790 416.800 19 Nerazporejeni dohodki — tekoča rezerva 1,042.210 507.410 — posebna rezerva — 2,752.500 Skupaj Izdatki 38,479.400 41,880.500 29,115.000 4.338.000 30.000 8.182.000 15.500 200.000 W12. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 40/68 in 43/70) ter 63. in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela O D L O K o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1974 1. čien Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1974, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973. 2. člen V času začasnega financiranja proračunskih potreb, razporeditev sredstev po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 %> razporejenih sredstev za leto 1973. 3. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov občine Ljubljana Moste-Polje, vendar je pri tem možna prekoračitev 25 Vo razporejenih sredstev v letu 1973, če se je povečalo število delovnih mest v skladu s spremenjeno ali dopolnjeno sistemizacijo. 4. člen Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1974. 5. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najema posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1974. 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati od 1. januarja 1974. St. 400-9/72-1 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1073. Na podlagi 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 33/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70 in 15/71), 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43j/70) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Iludnik za leto 1973 1. člen V 2. členu odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/73) se dohodki v znesku 53,636.000 nadomestijo z zneskom 56,401.000. Razporejeni dohodki v znesku 51,122.000 se nadomestijo z zneskom 51,745.400, nerazporejeni dohodki v znesku 2,514.000 pa z zneskom 4,655.600 v tem: tekoča proračunska rezerva 3,776.063, posebna rezerva 879.537. 2. člen V 3. členu se znesek 51,052.100, ki predstavlja čista proračunska sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna, nadomesti z zneskom 54,041.000. 3. člen V pregledu in razporedu dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 so spremembe naslednje: Leva stran — Dohodki: 1 — Davki iz osebnega dohodka in na dohodek: znesek 44,887.000 se nadomesti z zneskom 46,566.000 2 — Prometni davek, davek na premoženje in dohodek od premoženja: znesek 8,138.000 se nadomesti z zneskom 9,029.000 3 — Takse: znesek 61.000 se nadomesti z zneskom 44.000 6 — Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki: znesek 550.000 se nadomesti z zneskom 740.400 7 — Dopolnilna sredstva: plan 21.600 Skupaj dohodki: znesek 53,636.000 se nadomesti z zneskom 56,401.000 Desna stran — Razporeditev dohodkov: 03 — Kulturno prosvetna dejavnost: znesek 1,648,700 se nadomesti z zneskom 1,831.800 04 — Socialno skrbstvo: znesek 9,493.400 se nadomesti z zneskom 9,545.100 05 — Zdravstveno varstvo: znesek 2,223.000 se nadomesti z zneskom 2,816.600 06 — Komunalna dejavnost: znesek 2,615.000 se nadomesti z zneskom 2,300.000 13 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev: znesek 2,150.000 se nadomesti z zneskom 2.210.000 18 — Vlaganje v rezervni sklad: znesek 510.000 se nadomesti z zneskom 560.000 19 — Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva: znesek 2,514.000 se nadomesti z zneskom 3,776.063 — posebna rezerva znaša 879.537 (Skupaj razpored dohodkov: znesek 53,636.000 se nadomesti z zneskom 56,401.000. 4. člen Spremembe in dopolnitve v bilanci sredstev, v splošni razporeditvi dohodkov proračuna, v skupnih dohodkih za razpored v posebnem delu proračuna ter v pregledu vseh proračunskih dohodkov po vrstah in njihova razporeditev se sprejmejo hkrati s tem odlo- kom in se vroče prizadetim uporabnikom proračunskih sredstev in pristojnim organom. 5. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/73 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 Zap. St. ! Dohodki Skupaj Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 46,566.000 Prometni davek, davek na premoženje in dohod, od premoženja 9,029.000 Takse 44.000 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 740.400 Dopolnilna sredstva 21.600 St. gl. n. Razpored dohodkov Skupaj I 01 Izobraževanje in vzgoja 1,642.000 03 Kulturno prosvetna dejavnost 1,831.800 04 Socialno skrbstvo 9,545.100 05 Zdravstveno varstvo 2,816.600 06 Komunalna dejavnost 2,300.000 07 Delo državnih organov 7,751.600 12 Dejavnost krajev, skupnosti 3,449.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,210.000 14 Negospodarske investicije 10,167.600 15 Gospodarske investicije 392.200 16 Gospodarski posegi 8,877.500 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let \ 202.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 560.000 19 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 3,776.063 — posebna rezerva 879.537 ______Skupaj 56,401.000 1074. Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb za I. trimesečje 19 <4 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 se bodo začasno, vendar najdalje tri mesece, financirale proračunske potrebe na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov, skladno z določili proračuna za leto 1973. * 2. člen Trimesečeni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1973. 3. člen Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine za leto 1974. 4. člen Zaradi neenakomernega priliva proračunskih dohodkov se za financiranje proračunskih potreb najame kratkoročno posojilo pri občinskem rezervnem skladu do zneska 560.000 dinarjev. Posojilo iz prejšnjega odstavka je brezobrestno in se mora vrniti najkasneje do 30. X. 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-25/73 Ljubljana, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vrč-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 1075. Na podlagi 53. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 36/64, 43/67 in 40/68) in 96. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb skupščine občine Logatec v I. trimesečju 1974 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Logatec za leto 1974 se bodo potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev v I. trimesečju 1974 financirale na podlagi proračuna za leto 1973. 2. člen Izdatki v I. trimesečju ne smejo presegati 25 "/o skupnih izdatkov izvršenih po proračunu za leto 1973. 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Logatec, za leto 1974 in se zajemajo v zaključnem računu za leto 1974. 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru nenakomernega dotoka proračunskih dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov ustrezno višino kredita iz rezervnega sklada. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 010-31/73 'Logatec, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinka Haložan 1. r. 1076. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/72 in 14/72) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec 1. člen V 5. členu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec ''Uradni list SRS, št. 5-1448/72 in 40-1334/73) se črtata besedi »družbenim in«. 2. člen V tarifni številki 2 »e spremenijo točke 2, 4, 5 in 7 tako, da se glasijo: »2. peneča vina 3,00 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 7,00 nad 15 dinarjev 10,00 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 dinarjev 20,00 nad 24 dinarjev 25,00 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 70 %« 3. člen Crta se tarifna , številka 3. Dosedanje tarifne številke 4, 5, 6, 9. 10. 11. 12 in 13 postanejo tarifne številke 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-24/73 Logatec, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 1077. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 18 67), 8. člena odloka o urbanističnem programu občine Logatec (Uradni list SRS, št. 1/69), 96, člena statuta občine Logatec je skupščina občine na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za cono S 11 v Logatcu 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za cono Sliv Logatcu, ki je določena z urbanističnim načrtom Logatca. 2. člen Sprejeti zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del z navodilom in pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Logatec, pristojnem za urbanizem in pri pooblaščeni organizaciji s področja urbanističnega planiranja. 4 člen Izvajanje sprejetega zazidalnega načrta .nadzira občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-33/73 Logatec, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 1078. Na podlagi 6. in 12. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS št. 21/71) je skupščina občine Logatec, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest ter upravljanju in gospodarjenju s temi cestami v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se na območju občine Logatec glede na gospodarski in družbeni pomen in glede na pomen, ki ga imajo za promet, določijo lokalne ceste in nekategorizirane ceste ter upravljanje in gospodarjenje s temi cestami. 2. člen Za lokalne ceste po tem odloku se štejejo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in med občinami ter služijo potrebam lokalnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje po zakonu o javnih cestah. 3. člen Nekategorizirane ceste po tem odloku so krajevne ceste v naselju in ceste, ki povezujejo naselja z zaselki, dve naselji med seboj in ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo, ulice, trgi, javne ' poti, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet na območju posamezne krajevne skupnosti. 4. člen Sredstva za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni po zakonu o javnih cestah in iz drugih sredstev določene za te namene. 5. člen Glede na določila 1., 2. in 3. člena tega odloka se javne ceste na območju občine Logatec razvrstijo in sicer: I LOKALNE CESTE lcm L Tovarniška cesta 0,598 2. Notranjska cesta 0,172 3. Jačka ' 0.848 4 Stara cesta 1,017 5. Poštni vrt 0,360 6. Nova vas 0,237 7. Cevica del 0,348 8. Cesta Log — Prezid, od Cest do meje občine Vrhnika 1.850 9. Pokopališka pot 0,460 10. Cepta v Novi svet 3,450 11. Cesta ?,idank — Veharše 3,200 12. Cesta Rovte — Smrečje 1.300 13 Cesta Rovte — Mizni dol 5.100 14 Cesta Rovte — Popit 2.100 15. Cesta Hlevni vrh — Popit 2,350 16 Cesta v'Planino 1.350 17 Ograde * 0,340 18. Cesta talcev 0,850 km 19. Cesta Ostri vrh — od Rovtarske ceste do meje občine Vrhnika 1,800 20. Cesta na Ravnik 3,200 21. Cesta v Zibrše 2,700 22. Cesta Veharše — Godovič 1,553 23. Cesta Rovte — Smrečje 3,700 24. Pot v Sovro 4,900 25. Cesta na Vrh 2,300 26. Cesta v Jakovico 1,580 27. Cesta na Pikelce 2,600 II. NEKATEGORIZIRANE CESTE: 1. Krajevna skupnost Dol. Logatec: 1. Bičkova yas — del do Urbasa 0,310 2. Grič — vse poti 0,525 3. Jačka — del do Mesarja 0,210 4. Stranska pot 0,345 5. Šolska pot 0,430 6. Loka — (nova pot) 0,375 7. Gozdna pot 0,535 8. Mandrge (Menarta do TP-mlin) 0,180 9. Klanec (del do Gladeka) 0,440 10. Stara pot 0,160 11. Vrtnarska pot 0,225 12. Zelenica (del do Habeta) 0,120 13. Naklo f 0,590 14. Cevica — del od Konfekcije do vodovod. c. 0,150 15. Poljska pot 0,310 16. Na ograde 0,175 17. Pot na Rusovo mlako 0,380 18. Pot čez Brod 0,295 19. Pot po Konjiku 0,450 20. Pot za Puntarjem • 0,147 21. Steza za občino 0,125 22. Prešernova ulica 0,249 23. Potoška cesta 0,320 24. Titova ulica (*,300 25. Cesta v KTL 0,420 26. Vodovodna cesta 0,397 27. Blekova vas 0,530 28. Pod grintovcem o,461 29. Janiča 0,367 30. Zelenica 0,310 31. Krpanova ulica 0,210 32. Levstikova ulica 0,220 33. Gregorčičeva ulica 0,220 34. Brod 0,228 35. Dostop v Narodni dom 0,092 2 Krajevna skupnost Gor. Logatec 1. Režiška cesta (del izven naselja) 0,620 2. Grajska pot 0,450 3. Lipca 0,175 4. Planjave - 0,100 5. Stara cesta do križišča Kalc 0,460 6. Pešpot v Gorenji vasi (čez Brvi) 0,370 7. Pot v Grčarevec — do Brinovca 0,450 8. Pot k studencu 0,120 9. Stara cesta — od avtobus, post. do Guterja 0,400 10. Gorenjska cesta 5,180 H. Režiška cesta 0,550 12. Strmica 0,675 km 13. Tičnica 0,200 14. Dol 0,180 15. Hrib 0,150 16. Zadružna pot 0,210 17. Tabor 0,285 18. Pot po Gasi 0,330 19. Cesta v Zibrše 2,700 3. Krajevna skupnost Hotedršica 1. Pot na gornji grič — do Viteza 1,150 2. Pot — do Kovača 0,250 3. Pot za Turkom 0,350 4. Pot za potokom 0,140 5. Pot pri spomeniku 0,160 6. Pot v Logarjev mlin 0,320 7. Pot do Dolinarja ' 1,450 8. Cesta v Žejno dolino 0,850 4. Krajevna skupndst Medvedje brdo — Trate 1. Cesta na Posek — nad Sovanom 1,500 2. Pot do Nartarja in Potoka . 1,300 3. Pot na Medvedje brdo — šola 0,600 4. Pot na Vaknov grič 0,50o 5. Pot na Osoje 0,500 6. Pot k Tomincu 1,600 7. Pot v Lanevsko grapo 1,200 5. Krajevna skupnost Rovte 1. Cesta Log — do Loma (Zavratec) 1,300 2. Cesta Log — Travnik vrh — od šole do meje 2,300 3. Pot Rovte — Petkovec čez Podklanec do Jelovška * 2,050 4. Pot Rovte — Trate čez kurjo vas 2,950 5. Pot Rovte — Kr.ižajeva dolina 1,500 6. Pot od Zavčena v Rovte (po Perilah) 1,000 7. Pot iz Dola v Gramovce 0,600 8. Pot v Zabnico . 0,900 9. Pot na Praprotno brdo 0,600 10. Pot na Logarše — do Tilke 0,65o 11. Povezava cest Rovte 0,080 12. Pot Sive — Novaki 2,300 6. Krajevna skupnpst Vrh nad Rovtami 1. Pot od Sopota — Dolinar — šola Vrh 4,700 2. Pot hlevni vrh — do Rudolfa 1,350 3. Pot na Lavrovec — od jezera do Mataja 2,200 4. Vojaška cesta Vrh — do Brenceta 1,000 5. Cesta/ v Račevo 2,600 6. Cesta Sopot — Popit 1,950 7. Krajevna skupnost Laze 1. Pot na železniško postajo 0,800 2. Pot za Kucljem — do Loga 0,450 3. Pot čez Kucelj — mimo šole 0,250 4. Slabetov klanec — mimo Tršarja 0,250 6. člen Z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami upravlja občinski cestni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad). 7. člen Sklad lahko prepusti s pogodbo gospodarjenje z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami zato usposobljenim organizacijam ali krajevnim skupnostim. 8. člen Sklad pripravlja za lokalne in nekategorizirane ceste v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi dolgoročne, srednjeročne in letne programe o vzdrževanju, rekonstrukciji in novi graditvi. Programe potrjuje občinska skupščina na predlog sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Logatec po sledečih kriterijih: — gostota prometa; — obremenitev cest in ulic; — lokacija in pomembnost cest; — dnevna frekvenca odhoda prebivalstva na delo in šolo; — varnost prometa; 9. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda v občini Logatec (Glasnik Ljubljana, št. 23/62). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS. St. 010-32/73 Logatec, dne 26. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 1079. Skupščina občine Mozirje jc po 64. členu zakoAa o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 05, členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16'72 in 25/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1973 1. člen V odloku o proračunu občine Mozirje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12-247/73) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni dohodki občinskega proračuna za 1. 1973 znašajo od tega: [ — razporejeni dohodki — nerazporejeni dohodki 2. člen Po prejšnjem členu spremenjeni pregled dohodkov proračuna občine Mozirje za leto 1973 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 019-53/73 Mozirje, dne 27. decembra 1973. t Predsednik • * skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. din 10.715.700 10.568.700 -147.000 Pregled VrstJ* dohod. Dohodki Znesek Štev. 1 Davki iz osebnega dohodka 4,603.500 2 Prometni davki 4,733.500 3 Takse 422.700 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 266.000 6 Ostali dohodki 190.000 7 Dopolnilna sredstva 500.000 Skupaj dohodki 10,715.700 1080. Po 52. členu zakona o financirahju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/ 67, 40-302/68 in 43-332/70) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17'69 in Uradni list SRS. št. 16/72; in 25/73) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Mozirje v I. trimesečju 1974 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev v prvem trimesečju 1974 se bodo do sprejetja občinskega proračuna za leto 1974, najdalj pa do 31. marca 1974. financirale tako, da se sme trošiti največ do višine ene četrtine sredstev porabljenih v letu 1973. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1974. 3. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Mozirje se pooblašča, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje potreb po proračunu občine, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki. 4. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh proračunskih koristnikov. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-52/73 Mozirje, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. St. glav. namena Razpored dohodkov Znesek 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 627.448 04 Socialna varnost 1,542.000 05 Zdravstveno varstvo 534.200 06 Komunalna dejavnost 846.965 07 Delo državnih organov 4,342.681 08 Narodna obramba 155.000 12 Delo krajevnih skupnosti 422.077 13 Dejavnost družb, organizacij in društev 427.500 14 Negospodarske investicije 903.212 16 Gospodarski posegi 605.718 17 Obveznosti proračuna iz preteklih let 38.932 18 Rezervni sklad 102.967 19 Nerazporejeni dohodki 147.000 Skupaj razpored dohodkov 10,715.700 1081. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72 in 25/73) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku 1. člen Spremenita se tarifni številki 2. in 3. priloge posebnega občinskega prometnega davka (Uradni list SRS. št. 55-1181/72) in to: t Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač: 1. -naravnega vina 1,50 2. penečega vina 2,80 3. naravnega žganja 4,50 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 din 6,10 nad 15 dinarjev - 9,30 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 din 18,10 nad 24 dinarjev 25,00 v •/• od vrednosti 6. piva 25 °/o 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 43 % Tarifna številka 3 se črta. Dosedanje tarifne številke 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 postanejo tarifne številke 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Mozirje, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 1082. Skupščina občine Mozirje je po 13. in 92. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) in 116. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list, SRS, št. 16/72 in 25/ 73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Mozirje 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter opravljanja obrti kot postranskega poklica na območju občine Mozirje. 2. člen Na območju občine Mozirje je podan družbeni interes za opravljanje tehle obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti: a) opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter vlečnicami, b) izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb, c) dimnikarstvo, č) izdelava in popravila športnega in lovskega orožja d) opravljanje prevoza oseb z avto taksiji, e) prodaja na drobno, f) pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza ter proda v primerih, če to odobri svet za Urbanizem in komunalne zadeve v soglasju s svetom za gospodarstvo. 3. člen Prodajalne na drobno lahko delovni ljudje ustanovijo v manjših in oddaljenih naseljih in kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami otežena zaradi slabih prometnih zvez in če v tem naselju ni interesa organizacije združenega dela s področja blagovnega prometa na območju občine, da ustanovi svojo poslovalnico. Za obrt pristojni občinski upravni organ je pred izdajo dovoljenja za ustanovitev prodajalne dolžan pribaviti mnenje organizacije združenega dela s področja blagovnega prometa in sveta za gospodarstvo. 4. člen V skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom lahko delovni ljudje v delovnem razmerju za nedoločen čas, upokojenci, gospodinje in študentje opravljajo obrtno dejavnost tudi kot postranski poklic. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena, se kot postranski poklic, ne smejo opravljati tele obrtne in druge gospodarske dejavnosti: — opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ali viličarji, — izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter predelava živilskih proizvodov in začimb, — prodajo na drobno, — izdelovanje kemičnih izdelkov iz plastične mase, — in take proizvodnje ali storitve, ki se z uporabo avtomatov in drugih visokih produkcijskih strojev opravljajo storitve ali proizvodnja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin. 5. člen Občani smejo v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje le prek organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma ali turističnih društev. 6. člen »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-54/73 Mozirje, dne 27. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 1083. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 52., 107. in 109. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64. 43-334 67 in 40-302/08) ter 116 členu statuta občine• Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1974 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev v prvem trimesečju 1974, se bodo do sprejetja občinskega proračuna za leto 1974 najdalje pa do 31. marca 1974 financirale tako, da se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju po proračunu občine za leto 1973. vendar največ 1/4 dohodkov, ki so bili razporejeni (planirani) v proračunu za leto 1973. 2. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine za leto 1974. 3. člen Svet za finance in proračun skupščine občine se pooblasti, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje izdatkov po proračunu občine, če dohodki ne bi pritekali skladno z realizacijo. 4. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasne financiranje samoupravnih interesnih skupnosti in občinskih skladov za tiste vire dohodkov skupnosti oziroma skladov, ki se določajo z občinskim proračunom. I 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. ( St. 400-25'73-l Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1084. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-318/72, 55-491/72, in 23-377/73) ter 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 3-39/73) se izvršijo naslednje spremembe: Tarifa: A. proizvodi dinarjev Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi: ^ llter Od alkoholnih pijač: 1. naravnega vina 1.50 2. penečega vina 2,80 3. naravnega žganja in medice 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za llter nad 12 do 4,50 15 dinarjev 6,50 — nad 15 dinarjev 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter 9,30 — nad 17 do 24 dinarjev 18,10 — nad 24 dinarjev 25,00 V •/» od vrednosti 6. piva ( 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajeta 35 v točkah od 1 do 6 43 Opomba: »Opomba k tej tarifni številki ostane nespremenj ena«. 2. člen Tarifna številka 3 in opomba k tej tarifni številki se črtajo. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 421-1/73-1 Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1085. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 100. členu zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58-655/71, 71-741/72, 40-515/73 in 59-833/73) in 116. členu, statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, ,št. 13-154/70) na seji občinskega zbora In na seji zbora, delovnih skupnosti dne 24. decembra 1973 sprejela ODLOK o sredstvih za izravnavanje v gospodarstvu in pospeševanju nekaterih gospodarskih dejavnosti 1. člen Sredstva občine Slovenške Konjice za izravnavanje v gospodarstvu in pospeševanju nekaterih gospodarskih dejavnosti po aneksu družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe v letu 1973 (v nadaljnjem besedilu: »Sredstva«) $e vodijo na posebnem računu občine Slovenske Konjice pri službi družbenega knjigovodstva. 2. člen Na poseben račun iz 1. člena tega odloka' naloži občina naslednja sredstva: , — sredstva bivšega občinskega družbenoinvesti-cijskega sklada, po sklepu skupščine občine Slovenske Konjice o izločitvi sredstev bivšega družbenoinvestl-cijskega sklada občine Slovenske Konjice iz kreditnega sklada Ljubljanske banke — podružnice Celje (Uradni list SRS, št. 55-1202/72), razen namenskih sredstev za kmetijstvo po sklepu skupščine občine Slovenske Konjice o izločitvi namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega družbeno investicijskega sklada iz kreditnega sklada Ljubljanske banke in o prenosu v medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS, št. 3-42/73), — presežke občinskega proračuna, ki se oblikujejo na podlagi predpisov ali drugih aktov v posameznem) leti). — dotacije iz občinskega proračuna, — anuitete odvrnjenih kreditov, danih v breme tega računa, — druga sredstva. 3. čten Sredstva iz posebnega računa se dajejo uporabnikom predvsem tako, da se zaradi doseganja ugodnejših učinkov združujejo s sredstvi bank, s sredstvi organizacij združenega dela, s sredstvi občinskega sklada skupnih rezerv, s sredstvi samoprispevka krajevnih skupnosti in z drugimi lastnimi sredstvi uporabnika. Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se dajejo kot kredit oziroma dotacija brez obveznosti vračanja. 4. člen Sredstva posebnega računa se v skladu s programi srednjeročnega in letnega razvoja občine in krajevnih skupnosti uporabljajo za: — pospeševanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki zaostajajo za razvojem drugih dejavnosti in s svojimi sredstvi ne morejo dovolj hitro razvijati, ali za financiranje oziroma sofinanciranje tistih dejavnosti, ki vplivajo na razvoj gospodarske dejavnosti v občini;- — za finančna izravnavanja in gospodarske posege; — za regrese in premije gospodarskim organizacijam v skladu z občinskimi predpisi; — za sofinanciranje raziskovalnega dela v interesu pospeševanja gospodarstva; — za dajanje kratkoročnih premostitvenih kreditov za obratna sredstva. 5. člen S sredstvi posebnega računa razpolaga v okviru letnega načrta svet občinske skupščine za finance in proračun. Neuporabljena sredstva posebnega računa se z zaključnim računom prenesejo v finančni načrt za naslednje leto. f 6. člen Pogodbo v zvezi z uporabo sredstev po tem odloku podpisujeta na podlagi sklepa sveta za finance in proračun občinske skupščine predsednik občinske skupščine in predstojnik občinskega upravnega organa za zadeve gospodarstva. Odredbodajalec za sredstva na posebnem računu je predstojnik (občinskega upravnega organa za zadeve gospodarstva. 7. člen Upravna, tehnična in finančna opravila v zvezi z izvajanjem tega odloka opravlja računovodstvo proračuna občine. 8. člen Stroški poslovanja posebnega računa bremenijo sredstva tega računa. 9. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati sklep o izločitvi sredstev bivšega družbenomvesticijskega sklada občine Slovenske Konjice iz kreditnega sklada Ljubljanske banke — podružnice Celje (Uradni list SRS, St. 55-1202/72). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-27/73-1 Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1086. Skupščina občine Slovenske Konjice je po drugem odstavku 11. člena in 15. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72, 54-406/72 in 24-218/73) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1973 sprejela ODLOK o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Slovenske Konjice za leto 1974 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso določile s samoupravnim sporazumom najpozneje 30 dni pred začetkom koledarskega leta, za katero se izločajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, naj nižji odstotek sredstev za te namene izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva za te namene po stopnji 7%> od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka. Ta sredstva se izločajo v sklad skupne porabe posamezne organizacije in se uporabljajo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in v skladu z določili odloka o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 46/72) in odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Slovenke Konjice. 2. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 7 %> od skupnega zneska ^izplačanih osebnih dohodkov. Ta sredstva se vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 402-51/73-1 Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1087. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanbvanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72, 52-406/72 in 24-218/73) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1973 sprejela ODLOK o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Slovenske Konjice za leto 1974 1. člen Občinska skupščina Slovenske Konjice s tem odlokom uvaja obvezen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: prispevek) in njegovo višiW ' 2. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične; in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organizacije), plačujejo prispevek po stopnji 20 °/o od najnižjega odstotka sredstev, ki so ga organizacije v občini določile s samoupravnim sporazumom za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Organizacije, ki ne določijo s samoupravnim sporazumom najnižjega odstotka sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in katerim predpiše najnižji odstotek sredstev za te namene občinska skupščina z odlokom, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določena v prvem odstavku tega člena. Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji, ki jo določi občinska skupščina s posebnim odlokom. Ta sredstva se v celoti plačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice. 3. člen Občinska skupščina bo odločala o celotni ali delni odložitvi plačevanja prispevka na posebno zahtevo posamezne organizacije, ko ta izvaja sanacijski načrt ali izplačuje minimalne osebne dohodke. 4. člen Prispevek po tem odloku se vplačuje v 'solidarnostni stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 420-14/73-1 Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine , Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1088. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72, 54-406/72 in 24-218/73) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1973 sprejela ODLOK o obveznem združevanju dela sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Slovenske Konjice za leto 1974 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso sklenile družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve, so dolžne združevati pri poslovni banki 30 % sredstev od najnižjega odstotka sredstev dogovorjenega s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev. 2. člen Z družbenimi sredstvi bodo gospodarile in upravljale organizacije — vlagateljice, v skladu z določili družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve in pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. ‘ St. 36-3/73-1 Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1089. Skupščina 6bčine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) v zvezi z drugim členom družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem in v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka, in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, politično-izvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti v SRS — na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilih osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Slovenske Konjice 1. člen V odloku o povračilih osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 13-290/72 in 19-528/ 73) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: Drugi odstavek 7. člena se spremeni in se glasi: »Za povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene se prizna kilometrina po veljavnem samoupravnem sporazumu.« 2. člen Za 9. členom se doda nov 9a člen, ki se glasi: »Odbornikom članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, katerim ne pripada mesečno povračilo osebnega dohodka, se lahko prizna za posebno prizadevnost občasna nagrada, ki v enem koledarskem letu ne sme presegati 2-kratne višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka za preteklo leto v SR Sloveniji. Višino mesečnega nadomestila osebnega dohodka in občasnih nagrad po tem odloku določa komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine v skladu s 13. in 19. členom samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, politično izvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji. Komisija določi tudi število točk za delovna mesta, ki so v značilni skupini izkazana v razponu ter delovna mesta, ki jih predvideva 19. člen samoupravnega sporazuma«. . 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. St. 113-2/73-1 Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA CELJE 1090. Z namenom, da se: — organizira zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah družbene dejavnosti na območju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja v okviru bodoče smoupravne interesne skupnosti; — zagotovi svobodna menjava dela med uporabniki zdravstvenega varstva in izvajalci zdravstvenega zavarovanja; — doseže enakomerno in sporazumno odločanje o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva v skladu v skupnimi družbenimi interesi; — določi politika bodočega razvoja zdravstvenega varstva; — uresničijo še drugi skupni interesi in — zagotovi izvrševanje neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva; sta sklenila na podlagi določil XXI. dopolnila ustave SFRJ — skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje — zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij na skupni seji dne 24. decembra 1973 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje in o opravljanju neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva 1. člen Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Celje oblikujeta samoupravno interesno skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje in opravljata neodložljive naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva. .2. člen Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij sestavljata skupščino delegatov samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje (v nadaljnjem besedilu: »skupščina skupnosti«) in sicer kot — zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva, ki ga sestavljajo člani dosedanje skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje (v nadaljnjem besedilu: »zbor uporabnikov«) — zbor delegatov delavcev — izvajalcev zdravstvenega varstva, ki ga sestavljajo izvoljeni delegati zdravstvenih delovnih organizacij Celje (v nadaljnjem besedilu: »zbor izvajalcev«). 3. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sta pri svojem delu in odločanju enakopravna in veljajo njuni sklepi le, če so sprejeti v obeh zborih v enakem besedilu. 4. člen Skupščina oziroma oba njena zoora enakopravno opravljata predvsem tele zadeve: 1. sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov tekoče programe in načrte zdravstvenega varstva; 2. odločata na podlagi vzajemnosti in solidarnosti o sredstvih, ki so potrebna za tekoče^izvajanje zdravstvenega varstva; 3. sprejemata akte, ki so potrebni za tekoče izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zlasti finančne načrte in zaključne račune; 4. sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki; 5. volita izvršilne in druge organe in določata njihovo dejavnost; 6. opravljata druge neodložljive naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva. 5. člen Skupščina skupnosti izvoli na prvi seji predsednika in podpredsednika ter izvršilni odbor, ki šteje 16 članov in to po 8 iz vsakega zbora. Vsak zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora. Skupščina skupnosti ima predsedstvo skupščine, ki ga tvorijo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in predsednik izvršilnega odbora. 6. člen Skupščina skupnosti sprejme začasni poslovnik o delu skupščine, s katerim se določi postopek za delo zborov in skupščine, za usklajevanje stališč, za sporazumevanje in o pristojnosti predsedstva skupščine. Dokler skupščina skupnosti ne sprejme poslovnika, analogno uporablja določbe poslovnika republiške skupščine in njenih zborov. 7 člen Za skupnost bo opravljala strokovne, finančne, ekonomske, pravne, administrativne in tehnične zade-Ve strokovna služba, ki se ustanovi s posebnim samoupravnim sporazumom. 8 člen Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje, ter vsi na njuni podlagi izdani akti skupščin obeh skupnosti, ostanejo do nadaljnjega v veljavi, kolikor ne nasprotujejo ustavnim načelom, zakonitim določilom in določilom tega sporazuma. Skupščina skupnosti lahko po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, z začasnimi sklepi spreminja, dopolnjuje in usklajuje statut in druge akte iz 1. odstavka te točke. 9. člen Ta samoupravni spoiazum ne posega v druge pravice, pristojnosti,' obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje, niti zdravstvenih delovnih organizacij, niti Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. 10. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij; objavi se v Uradnem listu SRS in velja, dokler ne bo po določilih nove ustave izoblikovana samoupravna interesna skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. St. 022-S/1-1973 Celje, dne 24. decembra 1973. Skupščina samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik iniciativnega odbora Ladislav Cmer, dipl. pravnik 1. r. 1091. Po 7. členu samoupravnega sporazuma o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje in o opravljanju neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje na zasedanjk dne 24. decembra 1973 SKLEP o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih, ekonomskih, pravnih, administrativnih in tehničnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in zavarovanja svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). 2 Na delo v službo skupnosti se.prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so na dan 31. decembra 1973 na delu v komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in sicer v svojstvu, v katerem so bili na ta dan. 3 Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice-in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973. 4 Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki lih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba. Ža svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnici Celje. 5 Do razpisa delovnega mesta direktorja službe in drugih vodilnih delovnih mest v službi opravljajo dolžnosti direktorja in vodilnih delavcev službe prevzeti delavci, ki so zasedali ta delovna mesta v zavodu, kot vršilci dolžnosti. Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta morajo biti razpisana ob ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje, najkasneje pa do 30. junija 1974. i 6 Služba lahko opravlja strokovne, finančne, ekonomske, pravne, administrativne in tehnične zadeVe tudi za druge samoupravne interesne skupnosti, če je to v splošnem interesu. 7 Služba začne poslovati po tem sklepu 1. januarja 1974. 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-S/2-1973 Celje, dne 24. decembra 1973. Skupščina samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik skupščine Franc Ban 1. r. 1092. Na podlagi 2. točke 4. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in o opravljanju neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 45-1090/73) je skupščina samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje na skupni seji dne 24. decembra 1973 sprejela SKLEP o začasnem financiranju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje v letu 1974 1. člen S sklepom o začasnem financiranju se zagotovijo sredstva, ki so potrebna za financiranje pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter za izvajanje službe v obsegu in na način, kot je bilo to zgotovljeno v skupnosti za leto 1973. 2. člen V Dokler ne sprejme skupščina skupnosti rinancnega načrta za leto 1974, dokončnih sklepov o predpisu stopenj prispevkov in drugih instrumentov, oziroma ne sklene ustreznih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki urejajo financiranje vseh dejavnosti skupnosti, se uporabljajo vsi sklepi skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje o elementih in instrumentih financiranja vseh dejavnosti skupnosti in o izvajanju službe, ki veljajo na dan 31. decembra 1973 in se njihova veljavnost podaljša skladno z roki, ki jih predvidevajo republiški predpisi o podaljšanju veljavnosti financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. 3. člen Prav tako se ne spremenijo obveze skupnosti, ki izvirajo iz pogodb, dogovorov in sporazumov, ki jih je sklenila skupnost za izvajanje vseh svojih dejavnosti in za izvajanje službe, ki pa ne morejo biti višji, kot jih bodo urejali republiški predpisi o financiranju družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1974. 4. člen « Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje, vendar skladno z republiškimi predpisi o financiranju družbenopolitičnih skupnosti — samoupravnih interesnih skupnosti. St. 022-S/3-1973 Celje, dne 24. decembra 1973. ( Skupščina samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik Franc Ban 1. r. 1093. Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 10. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje v skupnost zdravstvenega zavarovanja Celje (Uradni list SRS, št. 53/72) in 13. ter 14. člena aneksa k družbenemu dogovoru o višini dohodkov, ki. jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravriih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne, oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 41-334/73), je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 24. decembra 1973 sprejela SKLEP o spremembi finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje Celje za leto 1973 1. člen V sklepu o finančnem načrtu skupnosti za zdravstveno zavarovanje Celje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 13-381/73) se 2. člen spremeni in se glasi: Finančni načrt skupnosti za zdravstveno zavarovanje izkazuje: — skupnih dohodkov din 310.383.000 — obvezna rezerva 7.760.000 — sredstva za investicije 4.656.000 — čisti dohodki 297.967.000 — skupni izdatki 300.367.000 — primanjkljaj 2.400.000 2. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: Od skupnih izdatkov za zdravstveno zavarovanje odpade na: —' izdatke za zdravstveno varstvo 243,652.000 din, — izdatke za denarna nadomestila in druge denarne dajatve, obveznosti iz 80. člena zakona in ostale obveznosti in izdatke, ki jih določa zakon in statut 56,715.000 din. : 3. člen Zbrana sredstva iz naslova izvirnih dohodkov nad višino predvideno s sklepom finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje Celje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 13-381/73) se nanašajo na obveznosti predvidene z aneksom k družbenemu dogovoru (Uradni list SRS, št. 41/73). 4. člen Ta sklep 'elja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1973. St. 022-9/73-2/4-S/10 , Celje, dne 24. decembra 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsedujoči Alojz Senica 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA KOPER 1094. Na podlagi 144., 152. in 153. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper ir 55., 56., 57. in 77. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43-70, 51/71, 43/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. decembra 1973 SKLEP o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 ' 1 V sklepu o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12/73) se spremeni 3. točka tako, da se glasi: »Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper izkazuje: din — skupnih dohodkov 170,6,48.000 — obvezno rezervo 4,560.000 — izločitev za investicije v zdravstvu 8,612.000 — čistih dohodkov 157,476.000 — skupnih izdatkov 166,976.000 — primanjkljaj 9,500.000 2 Ta sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1973. St. 402-76/73-5 i Koper, dne 26. decembra 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper \ Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 1095. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper ter samoupravnega - sporazuma o strokovnih službah zdravstvenega varstva in zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. decembra 1973 SKLEP o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1 Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in zavarovanja svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). 2 Na delo v službo skupnosti se prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so na dan 31. decembra 1973 na delu v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Koper (v nadaljnjem besedilu: zavodi. t . ' 3 Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973. 4 Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki jih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba. Za svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnici Koper. 5 Do razpisa delovnega mesta direktorja službe in drugih vodilnih delovnih mest v službi opravljajo dolžnosti direktorja in vodilnih delavcev službe delavci, ki so zasedali ta delovna mesta v zavodu, kot vršilci dolžnosti. Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta morajo biti razpisana ob redni ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper, najkasneje pa do 30. junija 1974. - 6 Služba lahko opravlja strokovne, finančne in administrativne zadeve tudi za druge samoupravne skupnosti, če je to v splošnem interesu. 7 Služba začne poslovati po tem sklepu 1. januarja 1974. 8 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 022-7/73-2 Koper, dne 26. decembra 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 1096. Uresničujoč načelo XXI. ustavnega amandmaja k ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in z namenom, da se povežejo delovni ljudje — uporabniki zdravstvenega varstva in izvajalci zdravstvenega varstva ter da se dosežejo kar najbolj ustrezni pogoji za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, sta sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na svoji seji dne 26. decembra 1973 in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Koper na svoji seji dne 26. decembra 1973 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper I Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Koper ustanovita skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper. i II Najvišji organ skupnosti je skupščina delegatov skupnosti, ki jo sestavljata dva zbora: zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva. III Naloge zbora delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva opravlja začasno skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper, naloge zbora delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva pa zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Koper. Oba zbora odločata v zadevah svobodne menjave dela po načelu enakopravnosti z ločenim glasovanjem v vsakem zboru. IV Skupščina skupnosti oziroma oba njena zbora odločata enakopravno predvsem v naslednjih zadevah: 1. sprejemanje programov in delovnih načrtov zdravstvenega varstva; 2. odločanje o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo; 3. sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo; 4. sklepanje samoupravnih sporazumov o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki; 5. volitve in imenovanja izvršilnih in drugih organov skupščine in določanje njihove pristojnosti. V Skupščina izvoli na svoji prvi seji predsednika in namestnika predsednika skupščine ter izvršilni odbor, ki šteje 14 članov. Vsak zbor skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika. VI O zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, morata doseči soglasje. Ce zbora po dveh zaporednih obravnavah ne dosežeta -soglasje, imenujeta skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za rešitev sporne zadeve in ga predloži skupščini. / VII Skupščina sprejme poslovnik o delu skupščine, s katerim določi postopek za delo zborov, za usklajevanje stališč in za sporazumevanje. VIII Do sprejetja novega statuta in drugih aktov skupnosti ostanejo v ostalem še naprej v veljavi statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73), statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43/70 in 43/72), statutarni sklep o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov (Uradni list SRS, št. 55/72) ter drugi splošni akti, izdani na njihovi podlagi. Skupščina skupnosti lahko po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov* z začasnimi sklepi spreminja in dopolnjuje ter usklajuje statut oziroma druge splošne akte iz te točke samoupravnega sporazuma. 2 V obvezno rezervo se po sklepu začasne skupščine izloča 1 °/ti od skupnih dohodkov. IX Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja je pravna oseba s sedežem v Kopru. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za 1973. leto. X 4 Ta samoupravni sporazum ne posega v druge pravice, pristojnosti, obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper, katere v celoti prevzema skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper. St. 02-12/73-02/19 Kranj, dne 20. decembra 1973. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj XI Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Koper. Predsednik Niko Sedej 1. r. \ XII 1098. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Koper Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. Alojz Stegu 1. r. Z namenom, da povežemo, delovne ljudi — uporabnike zdravstvenega varstva in izvajalce zdravstvenega varstva ter dosežemo kar najbolj ustrezne pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, uresničujoč načelo XXI. dopolnila ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, sta sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na seji dne 20, decembra 1973 in zbor delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj na seji dne 20. decembra 1973 ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA KRANJ 1097. Na podlagi 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70), 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) in 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj na svoji seji dne 20. decembra 1973 sprejela SKLEP o rebalansu finančnega načrta sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj za leto 1973 1 Finančni načrt sklada začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj za leto 1973 izkazuje: din —- Skupni dohodki 255,633.000 — Obvezna rezerva 2,556.000 — Izločitev za investicije v zdravstvu 16.753.000 — Cisti dohodek 236.324.000 — Skupni izdatki 241,776.000 — Primanjkljaj 5,452.000 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj 1 Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in zbor delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj ustanovita začasno skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj. 2 Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina delegatov skupnosti. Skupščino delegatov skupnosti sestavljata dva zbora: zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov delavcev — izvajalcev zdravstvenega varstva. 3 Dosedanja skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj opravlja naloge zbora delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva, zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj pa naloge zbora delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva — delavcev v organizacijah na področju zdravstva. Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj izvolijo delovni ljudje v zdravstvenih delovnih organizacijah in šteje 23 članov. Oba zbora sta enakopravna in ne more priti do preglasovanja. 4 Skupščina delegatov skupnosti, oziroma oba njena zbora, enakopravno opravljata predvsem tele zadeve: 1. sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načrte zdravstvenega varstva; 2. na podlagi vzajemnosti in solidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo; 3. sprejemata finančni načrt in zaključni račun o sredstvih potrebnih za zdravstveno varstvo; 4. sklepata samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki; 5. volita izvršilne in druge organe in določata njihovo pristojnost; 6. opravljata druge zadeve in pristojnosti skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj, določene v statutu te skupnosti. 5 Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) na prvi seji izvoli predsednika in izvršilni odbor, ki šteje 14 članov. Vsak zbor skupščine izvoli predsednika, ki je istočasno tudi podpredsednik skupščine in namestnika predsednika zbora. Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednika skupščine, to je predsednika obeh zborov. 6 Skupščina delegatov (oba zbora) sprejme poslovnik o delu skupščine, s katerim določi postopek za delo zborov, za usklajevanje stališč, za sporazumevanje in o pristojnosti predsedstva skupščine. 7 Ce zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta sporazuma o zadevi, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog na uskladitev spornih vprašanj. 8 ' Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ostanejo do nadaljnega v veljavi. Skupščina delegatov skupnosti po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, lahko z začasnimi sklepi spreminja in dopolnjuje ter usklaja statut oziroma druge splošne akte iz te točke samoupravnega sporazuma. / 9 Ta samoupravni sporazum ne posega v druge pravice, pristojnosti, obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj. 10 Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih in drugih administrativnih poslov strokovno službo. 11 Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj. Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik dr. Andrej Robič 1. r. Predsednik Niko Sedej 1. r. 1099. Po 10. točki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj (Uradni list SRS, št. 45-1098/73) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj na zasedanju dne 20. decembra 1973 SKLEP o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj 1 Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in zavarovanja svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). 2 Na delo v službo skupnosti se prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so se na dan 31. decembra 1973 na delu v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj (v nadaljnjem besedilu: zavod). 3 Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973. 4 Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki jih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba. Za svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnici Kranj. 5 Direktorju in vodilnim delavcem, ki so bili izvoljeni oziroma imenovani za dobo 4 let pa jim mandat še ni potekel, le-ta traja do izteka mandatne dobe. 6 Služba začne poslovati po tem sklepu 1. januarja 1974. J Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 032-20/73-01/1 Kranj, dne 27. decembra 1973. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj Predsednik Niko Sedej 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA MURSKA SOBOTA 1100. Z namenom zagotoviti čimbolj neposredno uresničevanje interesov na področju zdravstvenega varstva in uresničujoč načela XXI. dopolnila k ustavi SFR Jugoslavije, sta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota kot predstavnik uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Murska Sobota, kot predstavnik izvajalcev zdravstvenega varstva, na zasedanju dne 24. decembra 1973 sprejela SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Murska Sobota ustanovita začasno skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota. 2* V skupnosti si delovni ljudje zagotavljajo pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja. 1 3 Skupnost prevzema pravice in obveznosti dosedanje skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota, katere so določene v zakonih, statutih in drugih splošnih aktih, oziroma izhajajo iz samoupravnih sporazumov in poslovanja skupnosti. 4 Naj višji organ skupnosti je skupščina delegatov skupnosti. , Skupščina delegatov skupnosti je sestavljen^ iz dveh zborov: — zbora delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva, / — zbora delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva. 5 Naloge zbora delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva opravlja dosedanja skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota, naloge zbora delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva, pa zbor delegatov zdravstvenih delavcev Murska Sobota. I 6 Skupščina skupnosti oziroma oba njena zbora odločata enakopravno predvsem o: 1. programih in delovnih načrtih zdravstvenega varstva, / 2. sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo, 3. finančnem načrtu in zaključnem računu sredstev potrebnih za zdravstveno varstvo, 4. sklepanju samoupravnih sporazumov o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki. 7 Skupščina delegatov skupnosti izvoli na prvi seji ob sodelovanju obeh zborov, predsednika in podpred-nika skupščine ter izvršilni odbor, ki šteje 20 članov. Vsak zbor skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora. Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika obeh zborov ter predsednik izvršilnega odbora. 8 Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) sprejme začasni poslovnik o delu skupščine, s katerim določi postopek za delo zborov, za usklajevanje stališč, za sporazumevanje in pristojnosti predsedstva skupščine. 9 Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statutarni sklep z dne 26. 12. 1972, ostanejo do nadaljnjega v veljavi, kolikor niso v nasprotju s tem sporazumom in začasnim poslovnikom skupščine. Skupščina delegatov skupnosti lahko po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, z začasnifni sklepi spreminja, dopolnjuje in usklajuje statut in druge splošne akte skupnosti. 10 Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Murska Sobota, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 01/1-572/73 Murska Sobota, dne 24. decembra 1974. Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Murska Sobota Predsednik Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota Predsednik dr. Martin Toth 1. r. Stefan Sambt 1. r. 1101. Na podlagi 113. člena statuta skupnosti'zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 72. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na zasedanju dne 24. decembra 1973 SKLEP o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota 1 Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega zavarovanja in varstva svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). 2 Na delo v službo skupnosti se prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so na dan 31. decembra 1973 na delu v Komunalnem zavodu za spcialno zavarovanje Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: zavod). 3 Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973. 4 Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki jih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba. Za svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnici Murska Sobota. 5 Do razpisa delovnega mesta direktorja službe in drugih vodilnih delovnih mest v službi, opravljajo dolžnosti direktorja in vodilnih delavcev službe prevzeti delavci, ki so zasedali ta delovna mesta v zavodu, kot vršilci dolžnosti. Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta morajo biti razpisana ob ustanovitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota, najkasneje pa do 30. junija 1974. 6 Služba začne poslovati po tem sklepu 1. januarja 1974. 7 Služba lahko opravlja strokovne, finančne in administrativne zadeve tudi za druge samoupravne skupnosti, če je to v splošnem interesu in če s tem soglašajo pristojni organi skupnosti. 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-574/73 Murska Sobota, dne 24. decembra 1973. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota Predsednik dr. Martin Toth 1. r. 1102. Na podlagi določb 136 člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 9. člena -Sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 55-1236/72) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 24. decembra 1973 sprejela , SKLEP o določitvi zavarovalnih osnov za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike I Zavarovalna osnova za obračun prispevkov za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike se določa v mesečnem pavšalnem znesku 1000 dinarjev. V primeru, da je osebni dohodek gospodinjske pomočnice ali gospodarskega pomočnika višji od pavšalno določene osnove, predstavlja osnovo za obračun prispevkov osebni dohodek. II Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 06/1-115/2-1973 Murska Sobota, dne 24. decembra 1973. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota Predsednik dr. Martin Toth 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVA GORICA 1103. Uresničujoč načelo XXI. ustavnega amandmaja k ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in z namenom, da še povežejo delovni ljudje uporabniki zdravstvenega varstva in izvajalci zdravstvenega varstva ter da se dosežejo kar najbolj ustrezni pogoji za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, sta sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev jn kmetov Nova Gorica na svoji seji 29. decembra 1973 in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Nova Gorica n^ svoji seji dne 24. decembra 1973 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica ■ 1. člen Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Nova Gorica ustanovi začasno skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica. 2. člen Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina delegatov skupnosti, ki jo sestavljata dva zbora: — zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva in — zbor delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva. • 3. člen Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica opravlja naloge zbora delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva, zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Nova Gorica pa naloge zbora delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva. Oba zbora sta enakopravna in he more priti do preglasovanja. 4. člen Skupščina delegatov začgsne skupnosti oziroma oba njena zbora enakopravno opravljata predvsem tele zadeve: 1. sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načrte zdravstvenega varstva; 2. na podlagi vzajemnosti in solidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo; 3. sprejemata finančni načrt in zaključni račun o sredstvih potrebnih za zdravstveno varstvo; 4. sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki; 5. volita izvršilne in druge organe skupščine delegatov začasne skupnosti in določata njihovo pristojnost. ' 5. člen Skupščina delegatov začasne skupnosti na svoji prvi seji izvoli predsednika ih dva podpredsednika skupščine ter izvršilni odbor, ki šteje 15 članov. Vsak zbor skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika. 6. člen Skupščina delegatov začasne skupnosti sprejema poslovnik o delu skupščine, s katerim določi tudi postopek za delo zborov, za usklajevanje stališč in za sporazumevanje o vseh ključnih zadevah začasne skupnosti. 7. člen O zadevah, o katerih odločata oba zbora enako-'pravno, morata doseči soglasje. Ce zbora po dveh zaporednih obravnavah ne dosežeta soglasje, imenujeta skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog o uskladitvi sporne zadeve in ga predloži zboroma v razpravo in odločanje. 8. člen Do sprejetja novega statuta in drugih aktov skupnosti ostanejo še naprej v veljavi: — statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/79), — statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), — statutarni sklep o organizaciji samoupravnih organov, o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva in financiranju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 55/72), — ter drugi splošni akti, izdani na njihovi podlagi. Skupščina delegatov začasne skupnosti po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, lahko z začasnimi sklejji spreminja in dopolnjuje ter usklaja statut oziroma druge splošne akte iz te točke samoupravnega sporazuma. 9. člen Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanji in zdravstvenega varstva • Nova Gorica ustanovi za opravljanje svojih strokovnih^ finančnih in administrativnih zadev strokovno službo zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica. 10. člen Ta samoupravni sporazum ne posega v druge pravice, pristojnosti, obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica. 11. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Nova Gorica. St. 06-101/73 Nova Gorica, dne 24. decembra 1973. Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Nova Gorica Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik dr. Brane Suhic 1. r. Predsednik Franc Božič 1. r. r 1104. Začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem sklenejo na podlagi amandmaja XXVII k ustavi Socialistične republike Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o strokovnih službah skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v SR Sloveniji 1. člen Začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovijo svoje strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: službe) kot delovne skupnosti za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev. i 2. člen Služba je dolžna zagotoviti: — pripravo in spremljanje izvajanja programa zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva; — ekonomsko-analitično dejavnost za oblikovanje predlogov in ukrepov skupnosti; — zbiranje in obdelavo statističnih podatkov za potrebe analitične dejavnosti v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenim varstvom; — pripravo samoupravnih aktov skupnosti ter organizacijskih in delovnih pogojev za njihovo uresničevanje; — pripravo in spremljanje izvajanja pogodb o medsebojnih razmerjih med skupnostjo in organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti; — opravljanje strokovnega, finančnega in administrativnega dela oziroma drugih nalog, ki so poverjene skupnosti z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi ter uresničevanje drugih pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva; — druge dejavnosti, ki omogočajo uresničevanje naštetih nalog za skupnost. , Pristojni organ skupnosti določa sporazumno s službo letni delovni program službe. Služba mora izvajati tudi naloge, ki izhajajo iz statuta, smernic in sklepov skupnosti za njeno delovno področje. 3. člen Delovna skupnost službe organizira samoupravljanje in ureja medsebojne pravice in obveznosti iz združenega dela s samoupravnimi sporazumi v skladu z določbami tega sporazuma, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi sporazumi. Služba določi v sporazumu s pristojnim organom skupnosti svojo organizacijo dela, sistemizacijo delovnih mest in vodilna delovna mesta, ki se zasedajo v soglasju s pristojnim organom skupnosti. 4. člen Sredstva za delo službe se določajo s sporazumom, ki ga sklene pristojni organ skupnosti s službo. Letni delovni program službe je osnova za določitev sredstev za delo službe. 5. člen Delo službe vodi in je zanj odgovoren skupnosti direktor službe. Direktor službe skrbi za poslovanje v skladu z zakoni, sprejetimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter za zakonitost aktov skupnosti. V okviru svojih pooblastil sme direktor službe zadržati sklepe, stališča in druge odločitve izvršilnega odbora skupščine delegatov skupnosti, če sodi, da niso v skladu z zakonitimi predpisi sprejetimi obveznostmi ali sklepi skupščine delegatov skupnosti, vendar jih mora takoj predložiti v odločitev skupščini delegatov skupnosti. Direktor službe zastopa skupnost in je odredbodajalec zanjo, kolikor za posamezne primere v statutu skupnosti ali s sklepom skupščine delegatov skupnosti ni določeno drugače. 6. člen Direktorja službe imenuje skupščina delegatov skupnosti po predhodnem mnenju delovne skupnosti službe. Pristojnost direktorja službe kot poslovodnega organa delovne skupnosti službe ter njegove pravice in obveznosti iz združenega dela določajo samoupravni sporazumi, ki jih sklene delovna skupnost službe. 7. člen Ta sporazum je začasen in velja, dokler ga ne nadomesti nov samoupravni sporazum za območje SR Slovenije. 8. člen Delovne skupnosti, ki doslej opravljajo strokovne, finančne in administrativne zadeve za skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji, se s sklenitvijo tega sporazuma oblikujejo kot službe skladno z ustavnimi načeli, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. , 9. člen Ta sporazum velja, ko ga v soglasju z delovnimi skupnostmi komunalnih zavodov za socialno zavarovanje Celje, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem ter strokovne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana sklenejo vsi podpisniki, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 06-101/73 Nova Gorica, dne 24. decembra 1973. Skupščina delegatov začasne skupnosti zdravstvenega Svet delovne skupnosti zavarovanja in zdravstvenega zavoda Nova Gorica varstva Nova Gorica Predsednik Predsednik Stanko Kovačič 1. r. dr. Edmund Kovačič 1. r. 1105. Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica je sprejela skupščina delegatov začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svoji seji dne 24. decembra 1973 SKLEP o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica 1 Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje svojih strokovnih, finančnih in administrativnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). 2 Na delo v službo skupnosti se prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so na dan 31. decembra 1973 na delu v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Nova Gorica in delavci, ki so s sklepom sveta zavoda sprejeti na delo pri komunalnem zavodu (v nadaljnjem besedilu: zavod). 3 Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973. Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki jih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba. Za svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnica Nova Gorica. 5 Do razpisa delovnega mesta direktorja službe in drugih vodilnih delovnih mest v službi, opravljajo dolžnosti direktorja in vodilnih delavcev službe prevzeti delavci, ki so zasedali ta delovna mesta v zavodu kot vršilci dolžnosti. Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta morajo biti razpisana ob ustanovitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica. 6 Služba začne poslovati po tem sklepu 1. januarja 1974. ' / 7 Služba lahko opravlja strokovne, finančne in administrativne zadeve tudi za druge samoupravne skupnosti, če je to v splošnem interesu. 8 i , Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-101/73 Nova Gorica, dne 24. decembra 1973. ✓ Skupščina delegatov začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica Predsednik dr. Edmund Htovačič 1. r. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem list’: SRS, uporablja pa se za 1973. leto. St. 06-101/1973 Nova Gorica, dne 24. decembra 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 1106. Na podlagi 160. in 5. točke 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica, 70. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa o organizaciji samoupravnih organov, o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva in financiranju zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov 'Nova Gorica na svoji seji dne 24. decembra 1973 sprejela SKLEP o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973 Pri primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da so v besedilo zakona o semenu in sadikah, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 42-339/73, zašle napake, zato dajem na podlagi tretjega odstavka 246. člena poslovnika skupščine SR Slovenije POPRAVEK zakona o semenu in sadikah V tretjem odstavku 22. člena mora v tretji vrsti namesto besede »po« stati pravilna beseda »o«. 1 V sklepu o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 18/73) se spremeni 2. točka in se glasi: Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973 izkazuje: din V prvem odstavku 45. člena mora v drugi vrsti prve alinee namesto številke »52« stati prhvilna številka »50«. V prvem odstavku 46. člena mora v drugi vrsti 6. točke namesto številke »30« stati pravilna številka »29«i. V 50. členu mora v zadnji vrsti namesto besede »nedovoljeno« stati pravilna beseda »nezadostno«. — skupno dohodki — izločitve: v obvezno rezervo za razvoj zdravstvene — čisti dohodki — skupni izdatki — presežek' izdatkov 140.041.000. — 3.501.000.— službe 7.005.000.— 129.535.000. — 129.887.000. — 352.000,— St. 320-7/73 Ljubljana, dne 24. decembra 1973. Tajnik v skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r. VSEBINA: Stran ,374, Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 1499 375. Zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad člani posadke trgovske mornarice 1510 '376., Zakon o nadaljnji uporabi nekaterih zveznih zakonov na območju Socialistične republike Slovenije 1512 377, Zakon o podaljšanju rokov zjv določitev stopenj in * osnov davkov za leto 1974 1512 378, Zakon o začasnem financiranju samoupravnih inte-— resnih skup lostl na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 1513 379, Zakon o uporabi presežkov dohodkov od davka iz 7 osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1973 za financiranje temeljnih Izobraževalnih skupnosti in skupnosti zdravstvenega zavarovanja 1513 380, Zakon o odložitvi odplačevanja anuitet od določenih posojil in depozitov za financiranje elektroenergetskih objektov 1514 381 Zakon o spremembi zakona o dodatnem davku iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 1514 382. Zakon o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1514 383. /Zakon o spremembi zakona o vračanju, oprostitvi ^Vplačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1515 384. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o starostnem zavarovanju kmetov 1516 385. Odlok o uporabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev 1516 386. Odlok o začasnem financiranju republiških potreb v prvem trimesečju 1974 1516 387. Odlok o potrditvi rebalansa finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije z,a leto 1973 1517 388. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1974 1517 389. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 1517 390. Odlok o soglasju k ratifikaciji programa prosvetno-kulturnega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Socialistično republiko Romunijo za leti 1973 in 1974, podpisanega 23. februarja 1973 v Beogradu 1518 391. Odlok o soglasju k sporazumu med vlado Sociali- stične federativne republike Jugoslavije in vlado Združenih držav Amerike o znanstvenem in tehničnem sodelovanju 1518 392. Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za varstvo okolja 1518 393. Odlok o revalorizaciji osnovnih sredstev občanov 1518 394. Odlok o dopolnitvi odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov 1520 395. Odlok o dopolnitvi odloka o selektivnih namenih SR Slovenije za kredite poslovnim bankam iz primarne emisije -ra 1973. leto 1521 396. Odlok o določitvi radiodifuzne organizacije, ki po- bira naročnino, ter organizacij, organov In fizičnih oseb, katerim ni treba plačevati naročnine 1521 397. Odlok o vlaganjih v kmetijstvo, ki so oproščena pla- čevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 1521 398. Odredba o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1974 1522 399. Pravilnik o stroških postopka za prekrške 1523 400. Pravilnik o prijavljanju In odjavljanju radijskih in televizijskih sprejemnikov ter o načinu vodenja evidence in pobiranja naročnine za te sprejemnike 1524 AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE 401. Odločba o dopolnitvi odločbe o pogojih za kredite, ki Jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije PREDPISI OBČINSKIH S K UP S CIN 1027. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1973 1528 Stran 1028. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana) 1526 1029. Aneks k družbenemu dogovoru o omejitvi porasta _ globalnih sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, . sklada za otroško varstvo pri TIS ter kulturne skupnosti v Ljubljani in o uporabi sredstev, zbranih iz. dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 in davka na posest osebnih avtomobilov (Ljubljana) 1527 1030. Odlok o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1527 1031. Sklep o potrditvi statuta Ljubljanskega geodetskega biroja, Ljubljana, Cankarjeva 1 (Ljubljana) 1528 1032. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o usta- novitvi -»Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana« (Ljubljana) # 1528 1033. Sklep o imenovanju predstavnikov mestne skupščine v prireditveni odbor Bienala industrijskega oblikovanja (Ljubljana) 1530 1034. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skup- nosti v zboru delovne skupnosti Sole za medicinske sestre — babice v Ljubljani (Ljubljana) 1530 1035. Sklep o razrešitvi ravnatelja Tehniške šole za ke- mijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani (Ljubljana) 1530 1036. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani (Ljubljana) 1530 1037. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Poklicne gradbene šole »»Ivana Kavčiča« v Ljubljani (Ljubljana) 1530 1038. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani (Ljubljana) 1531 1039. Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja lokacijo RTP Fužine in priključni daljnovod, ter predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljub- ljane 1531 1040. Sklep o spremembah in dopolnitvah finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1973 1531 1041. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Brežice v I. trimesečju l!)74 1533 1043. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin (Brežice) 1533 1044. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Brežice) 1533 1045. Odlok o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in Izobraževanja (Brežice) 1534 1046. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Celje za leto 1973 1534 1047. Odlok o začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem trimesečju 1974 1534 1048. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Celje) 1535 1049. Odlok o uporabi presežkov dohodkov od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1973 (Celje) 1535 1050. Odlok o omejitvi dohodkov občine od davkov In prispevkov iz negospodarskih dejavnosti (Celje) 1535 1051. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Celje) 1536 1052. Odlok o prepovedi gradnje na področju zazidalnega načrta -Nova vas« (Celje) 1537 1053. Odlok o izgradnji dovozne ceste v stanovanjski soseski 3 in 4 na Ostrožnerft (Celje) 1537 1054. Odlok o prepovedi gradnje v Kompolah do izdelave novega zazidalnega načrta (Celje) 1537 1055. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za. leto 1973 1537 1056. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1974 1533 1057. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1539 1058. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov v občini Lenart 1539 1059. Odlok o začasnem financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v prvem trimesečju 1974 1540 Stran Stran 1060. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah prispevka za otroško varstvo v občini Lenart 1540 1061. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Lenart ’ 1540 1062. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1973 1540 1063. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za L trimesečje 1974 1541 1064. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Litija) 1541 1065. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestil osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine Litija 1542 1066. Odlok o, spremembi in dopolnitvi odloka o zaključ- nem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 1542 1087. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Slovenske Konjice za leto 1974 1555 1088. Odlok o obveznem združevanju dela sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Slovenske Konjice za letp 1974 1555 1089. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po- vračilih osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Slovenske Konjice 1556 splošni akti skupnosti zdravstvenega ZAVAROVANJA 1090. Samoupravni sporazum o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje in o opravljanju neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva (Celje) 1556 1067. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1974 1542 sklada za financiranje gradnje objektov družbenega standarda v občini Ljubljana Bežigrad 1543 1069. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1973 1543 1070. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1974 (Ljubljana Center) 1544 1071. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 1545 1072. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1974 1546 1073. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 1546 1074. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za I. trimesečje 1974 (Ljubljana Vič-Rudnik) 1547 1075. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb skupščine občine Logatec v I. trimesečju 1974 1076. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za stori- tve na območju občine Logatec 1548 1077. Odlok o zazidalnem načrtu za cono S 11 v Logatcu 1548 1078. Odlok o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest ter upravljanju in gospodarenju s temi cestami v občini Logatec 1549 1079. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1973 1550 1080. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Mozirje v I. trimesečju 1974 1551 1881. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Mozirje) 1551 1082. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Mozirje 1552 1083. Odlok o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1974 1084. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice) 1085. Odlok o sredstvih za izravnavanje v gospodarstvu in pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Slovenske Konjice) 1086. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Slovenske Konjice za leto 1974 1552 1553 1553 1554 1091. Sklep o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje 1092. Sklep o začasnem financiranju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje v letu 1974 1093. Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje Celje za leto 1973 1094. Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 1095. Sklep o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1096. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1097. Sklep o rebalansu finančnega načrta sklada skl'P“ nosti zdravstvenega zavarovanja Kranj za leto 1973 1098. Samoupravni sporazum o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj 1099. Sklep o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj 1100. Samoupravni sporazum o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva. Murska Sobota 1101. Sklep o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota 1102. Sklep o določitvi zavarovalnih osnov za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike (Murska Sobota) 1103. Samoupravni sporazum o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica 1104. Samoupravni sporazum o strokovnih službah skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v SR Sloveniji 1105. Sklep o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja \n zdravstvenega varstva Nova Gorica 1106. Sklep o spremembi finančnega zdravstvenoga zavarovanja delavcev in kmetov Nova , Gorica za leto 1973 —. Pmirnvok zakona o semenu ill sadikah 1557 1558 1558 1559 1559 1560 1561 1561 1562 1563 1564 1564 1565 1566 1567 1568 1568 / in odgovorni urednik: Milan Btber - Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča«*. _ ___ Rekla m;"-c De se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — n rorin 1vo ' i n ra ‘ M ubllan L Veselova ’ U. poštni preda) S7fl/VH - Telefon: direktor uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. nrodaja preklici in naročnine 23 579 - Žiro račun 5010(K603-40323 ~ Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za Informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije. Izdaja Časopisni tavod Uradni Hat SK9 — Direktor vsi v Ljubljani - Naročnina ra leto 1973 110 din št 421-1/72 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 45 Razglasni del z dne 31. č^cccmbra 1973 LETO XXX Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska sodlšfa razglabalo: Stanovanjska zadruga "Dom«, Celje. Izbriše se Emil Pepelnjak, dosedanji direktor, z vsemi pravicami Podpisovanja in vpiše, da je dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Anton Hribar odslej vršilec dolžnosti direktorja. Celje. 10. decembra 1973. Rg IV 22/6 1572 Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, Velenje. Vpiše .se servisna izpostava Tivat, Obala Mdršala Tita 2, ki ima takle Poslovni predmet: opravljanje servisne službe za lastne proizvode m Proizvode kooperantov; prodaja na malo rezervnih delov za lastne proizvode in proizvode kooperantov; opravljanje storitev tretjim osebam v mejah registrirane dejavnosti podjetja; prodaja na malo lastnih izdelkov in izdelkov drugih Proizvajalcev zaradi dopolnitve asortimenta; prodaja lastnih izdelkov in izdelkov kooperantov za tula plačilna sredstva v Jugoslaviji. Poslovodja je Peter Grebeta, ki podpisuje vse akte in dokumente v mejah poslovanja enote. Ustanovitelj: »Gorenje«, tovarna gospodinjske opreme Velenje, s sklepom DS z dne 17. XI. 1972. Samostojnih pravic nima; posluje v imenu in na ra-čun podjetja. Celje, 14. decembra 1973. Rg III 64/94 1574 »Emo«, cmajlirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje. Vpiše se nova poslovna enota — industrijska prodajalna »EMO«, Celje, Beograd, Borisa Kidriča 39, ki se ukvarja s prometom blaga na drobno industrijskih izdelkov lastne proizvodnje. Vodja je Vladimir Ivanovič, dipl. oec., vodja, ki podpisuje v vseh zadevah, ki se nanašajo na Prodajo na drobno industrijskih izdelkov lastne proizvodnje, razen listin denarnega in blagovno finančnega značaja ter pogodb o poslov-notehničnem sodelovanju, kar podpisujejo podpisniki za podjetje. Samostojne pravice: prodaja na drobno vseh industrijskih izdelkov ma- ličnega podjetja v njegovem imenu ln za njegov račun. Ustanovitelj: poslovno enoto je ustanovil DS podjetja »Emo« Celje z dne 13. XII. 1973. j Celje, 17. decembra 1973. Rg I 109 1573 Kmetijski kombinat Vipava. Pri samostojni organizaciji — pravni osebi »Kooperacija«, Vipava se vpiše, da je dosedanji v. d. upravnika Slokar Angel, dipl. inž. agronomije odslej upravnik. Koper, 9. maja 1973. Rg la 318/42 770 Avtopromet, gostinstvo in turi- zem »Gorjanci«, Novo mesto. Pri poslovalnici Koper, Gramšijev trg 8 se spremeni sedež poslovalnice in je odslej: Koper, Vojkovo nabrežje 8. Koper, 13. junija 1973. Rg Ib 521/3 986 Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Pri potujoči prodajalni se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na: prodajo na drobno: krzneno blago, elektrotehnični material, ure in izdelki iz plemenitih kovin, izdelki domače in umetne obrti, mešano industrijsko blago. Ljubljana, 2p. oktobra 1973. Rg I 46/231 1537 »Iskra« — tovarna elektronskih naprav Ljubljana — v Združenem podjetju »Iskra«, Kranj Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Dobre Janko. Rg X 1167/9 1588 »Koteks-Tobus«, import-export, Ljubljana. Vpiše se prodajalna' Boutique Ljubljana, Trg revolucije — kletna pasaža s trgovino na drobno v trg, strokah: obutev krzneno blago; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija od tega samo: usnjena konfekcija tekstilna konfekcija, volnena in bombažna trikotaža (jopice, puloverji, šali, rokavice, nogavice); galanterija in bazarsko blago ter igrače .od tega: usnjena, galanterija: .okraski in nakit iz neplemenitih kovin. stekla in drugega materiala; ure in izdelki iz plemenitih kovin; steklo porcelan in keramilca, od tega samo okraski iz. stekla, porcelana, majolike mavca in gline (vaze. figure). Poslovodja je Pajsar Darja, ki za enoto podpisuje samo listine knjigovodskega značaja. Enoto je ustanovil DS 17. VITI. 1973. Rg VII 1007/73 1593 Ljubljana, 22. novembra 1973. »Elektrotehna« trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana. Vpiše se prodajalna št. 20 Ptuj, Lackova ul., ki prodaja na debelo in drobno blago v trg. strokah: elektrotehnični material; glasbila, radijski aparati in potrebščine; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati in instrumenti ter potrebščine; tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti; sanitarni in instalacijski material; gasilne priprave, material in potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; pohištvo, od tega oprema za kuhinje; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; železnina, kovinsko blago, šivalni stroji in potrebščine; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; steklo, porcelan in keramika; oprema in potrebščine za gostinsko dejavnost. Poslovodja je Žnidarič Ivan. Enoto je ustanovil DS 21. IV. 1972. Ljubljana, 23. novembra 1973. Rg II 282/96 1596 Mesarija in prekajevalnica, Litija. Pri poslovalnici Ljubljana, Vodovodna 34 se izbriše poslovodkinja Peršin Ana in vpiše poslovodja Kermc Jožef. Rg I 27/26 1597 Založniško grafično podjetje »Mladinska knjiga«, Ljubljana. Pri temeljni organizaciji združenega dela Koprodukcija, Ljubljana — pravni osebi se izbriše dosedanji v. d. direktorja Franki Fric in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Trček Ciril odslej v. d. direktorja TOZD. Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje: Mihaela Mikuž, koordinacijski urednik, ki podpisuje v odsotnosti prvih dveh podpisnikov za organizacijo vse listine in Marija Rataj, glavna finančna knjigovodkinja. ki podpisuje listine v zvezi s finančnim poslovanjem v odsotnosti Perner Vilija ali Cirila Trčka. Rg XVI 1506/3 1607 Ljubljana, 26. novembra 1973. Avtotehna«, zastopstvo tujih firm, Ljubljana. Pri prodajnem skladišču Ljubljana. Celovška 228 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo in drobno v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcije: proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; fotografski aparati, optični aparati in instrumenti ter pribor: pisarniški material, pisalni in šolski pribor; barve, laki in kemikalije. Vpiše se FIAT-OM servis, Ljubljana, Celovška 223, ki izvršuje servisne in druge tehnične storitve za prevozna vozila. Poslovodja: Bevc Vido, ki za enoto podpisuje v okviru predmeta poslovanja. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 5. IX. 1973. Ljubljana, 28. novembra 1973. Rg II 187/54 1589 Slovenija les Ljubljana trgovsko in proizvodno podjetje. Vpiše se Dom pohištva in opreme, Reka, predel »Podmurvice« b. b., ki prodaja na malo in veliko predmetov iz trg. strok: pohištvo v celoti; športne potrebščine, od tega vse vrste smuči; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: tkanine iz tekstilnih vlaken rastlinskega, živalskega in umetnega izvora, tkani tekstilni izdelki tekstilna konfekcija in metrsko blago iz plastičnih mas, kemijsko obdelane tkanine; steklo, porcelan in keramika od tega razne krogle za lestence; elektrotehnični material od tega: material za električno razsvetljavo od tega senčniki, fluorescenčne cevi in svetilke, električne hladilne naprave za gospodinjstvo od tega: rešoji, štedilniki, univerzalni aparati za kuhanje in peko, peči, bojlerji, naprave za pranje in sušenje perila, električni mlini za meso in kompletne priključne vrvice, hladilne in toplotne naprave. Sef poslovne enote je Ba-rišić Dragutin, dipl. inž. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 9. VIII 1972. Ljubljana, 30. novembra 1973. Rg II 255/228 1608 Združeno trgovsko podjetje ABC, Ljubljana — Organizacija 1. junij Trbovlje. Vpiše se poslovalnica »Papirnica«, /Trbovlje, Ulica Sallaumines 2b, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno pisarniškega materiala, papirja, pisalnih in šolskih potrebščin, pisarniških strojev, fotomateri-ala, izdelkov domače obrti (razni spominki), izdelki iz finega stekla (kristala), tobak in potrebščine ter vžigalice od tega potrebščine, šolskih učbenikov in knjig ter revij in časopisov. Poslovodkinja je Kos Mira Enota nima samostojnih pravic Ustanovil jo je DS 27 VII.. 1973. Ljubljana. 3 decembra 1973. Rg V 224/7 1603 Poslovno združenje obrti, komunalne in male industrije Ljubljana. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Lužar Marjan in vpiše Kunc Andreja, računovodkinja, ki podpisuje dokumente finančnega značaja direktorja. Rg X 1139/18 1581 »Veletekstil«, trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno, Ljubljana. Pri samostojni organizaciji združenega dela — posolovni enoti izdelave modnih pletenin »Lama«, Ljubljana, Gosposka 4 se izbriše dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Hutter Marjanca in vpiše Glavač Maja. računovodkinja, ki sopodpisu-je vse .listine. Rg IV 556/39 1604 Živilski kombinat »Žito«,' Ljubljana. Vpiše se prodajalna Kočevje. Trg zbora odposlancev 58, ki prodaja na drobno slaščičarske izdelke, trgovsko blago (čokolado, bonbone in kekse), toči brezalkoholne pijače,, kavo in čaj. Poslovodja je Batis Mara. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 25. VII. 1973 in prodajalna Radovljica. Kranjska 15, ki prodaja na drobno vseh vrst kruha, peciva, slaščičarskih in kon-ditonskih izdelkov, keksov iz lastne in tuje proizvodnje, vseh vstekleni-čenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, čaja, kave in sladoledov, mleka in mlečnih izdelkov, konzerv; mesnih izdelkov in delikatesnega blaga, vseh vrst tobačnih izdelkov ter točenja alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Poslovodkinja je Pfajfar Mihaela. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 5. X. 1973. i' Rg V 829/12 1532 Obrtni center Vrhnika. Izbrišejo se Avtomehanika in ključavničarstvo Vrhnika, Jelovškova 15, Dimnikarstvo Vrhnika. Partizanski tabor • 13 in obrat Steklarstvo Vrhnika, Voljčeva 15 zaradi ukinitve. Rg III 490/12 1584 Ljubljana, 6. decembra 1973. Magistrat, ljubljanski turistični zavod, Ljubljana. Pri prodajalni z bifejem -Rotovž«, Ljubljana. Mestni trg 2. 3 in 4. se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno kristala in spominkov ter kot stransko dejavnost: prodajo cvetlic in aranži ranje. pri bifeju Plečnikov hram, Križanke. Ljubljana, Trg francoske revolucije 2 se izbriše dosedanji v. d. poslovodje Tekavec Tinka in vpiše poslovodja Petkovič Gajo. Ljubljana, 7. decembra 1973. Rg XI 1222/12 1583 Veletrgovina -Živila«, Kranj. Izbriše' se prodajalna -Hrana«, Kranj, Maistrov trg 2 zaradi ukinitve. Vpišejo se nove enote: veleblagovnica -Globus«. Kranj, ki prodaja na drobno: galanterijsko in bazar- sko blago ter igrače; meso in mesni izdelki; živila in gospodinjske P°' trebščine; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; delikatesni preizvodi; semensko blago od tega: seme vrtnih rastlin, ptičja hrana, seme cvetlic in gomoljnic; proizvodi domače in umetne obrti; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnina, jajca in divjačina; Poslovodkinja je Jenko Jožica, Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 19. VIL 1972: restavracija -Globus«, Kranj, ki ima takle poslovni predmet: priprava in strežba pijač vseh vrst. toplih in hladnih napitkov, toplih in hladnih jedi: prodaja tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin. Vino sme točiti le,iz originalno polnjenih steklenic. Poslovodja je Cigler Martin. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 19. VII. 1972; mlečna restavracija -Kekec«, Kranj, Maistrov trg 13, ki ima takle poslovni predmet: priprava in strežba brezalkoholnih pijač, toplih ih hladnih napitkov, toplih in hladnih jedil. Poslovodkinja je Polšak Sonja. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 30. VII. 1973. Rg II 176/30 1579 »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana. Pri samostojni organizaciji združenega dela poslovni enoti »Preskrba«, Tržič se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Mejač Vida. ki podpisuje v vseh računovodskih zadevah v 'odsotnosti vodje gospodarsko računske službe. Izbriše se prodajalna št. 8, Tržič, Koroška 7 zaradi ukinitve. Pri prodajalni št, 3, Tržič. Trg svobode 27 se izbriše poslovodja Rozman Peter in vpiše poslovodja Spendal Jelka; prodajalna št. 11. Tržič, Trg svobode 18 se izbriše poslovodja Česen Pija in vpiše poslovodja Ratkovič Frančiška. prodajalna št. 5, Tržič, Trg svobode 21 se izbriše poslovodja Rozman Marija in Vpiše poslovodja Zagorc Marinka; prodajalna št. 14, Bistrica pri Tržiču 12 se izbriše poslovodja Ze-garac Sonja in vpiše poslovodja Kr-lah Franc'; prodajalna št. 17 — samopostrežba »Ob avtocesti«, se izbriše poslovodja Pehare Mira in vpiše poslovodja Veselinovič Anica; prodajalna št 20, Bistrica 88 se izbriše . poslovodja Veselinovič Anica in vpiše poslovodja Rant Ema; prodajalna št. 24, -Rožmarinka«, Pristava se izbriše poslovodja Er-lab Franc in vpiše poslovodja Hrovat Helena. Rg II 181/421 1578 Obrtni center Vrhnika. Izbrišata se iz registra pekarna Borovnica, Borovnica 6 in pekarija Vrhnika, Stara cesta 13 zaradi ukinitve. Rg III 490/13 1535 Ljubljana, 10. decembra 1973. Poslovno združenje cestnega prometa Hrvatske vTransporlkomerc", Zagreb. Pri TOZD »Cetra«, Zagreb, poslovalnici v Mariboru. Pobreška 20 se izbriše dosedanji šef poslovalnice Jože Pavalec. Maribor, 26. novembra 1973. Rg 424/1-19 1530 Gostinsko podjetje, Gornja Radgona. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi: pri gostilni -Veseli kmet«, Apače 18 se izbriše Albin Žabota in vpiše v. d. poslovodje Ana Memon; pri gostilni »Lovski dom«, Lutverci 43 se izbriše Antonija Novak in vpi-še Matilda Teršak, v. d. poslovodje; pri gostilni »Pri mostu«, Gornja Radgona, Jurkovičeva 11. se izbriše Miran Mavrič in vpiše Elizabeta Košar. Zaradi ukinitve se izbriše prodajalna št. 2 v Gornji Radgoni, Kerenčičeva 9. Maribor. 27. novembra 1973. Rg 103/11-60 1529 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Kmetijska zadruga -4, junij«. Ilirska Bistrica. Pri mesnici št. 9, Kozina se izbriše dosedanji v. d. poslovodje Kastelic Rudi in vpiše Kovačič Alojz, poslovodja. Koper, 16. novembra 1973. Zadr I b 3/68 1518 Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi. Vpiše se prodajalna Kandrše, Kendrše 6, ki prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače. Poslovodja je Konček Mili, ki za enoto podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice enote so razvidne iz 4. čl. zadnji odstavek statuta zadruge. Enoto je ustanovil ZS dne 14. IV. 1973. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja zadruge še na odkup in prodaja rezanega lesa iz tržnih viškov od zasebnih lastnikov kmetijskih in gozdnih površin. Ljubljana, 12. julija 1973. Zadr VI 551/7 1595 Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto. Vpišeta se novi enoti: prodajalna št. 1, Novo mesto, Prešernov trg, ki prodaja na drobno sadje, zelenjavo in njihove izdelke. Poslovodkinja je Plut Marija; prodajalna št. 22, Podgrad 1, ki prodaja na drobno živila in gospodinjske potrebščine, alkoholne in brezalkoholne pijače, semensko blago, živino in krmo, mešano industrijsko blago, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine. Poslovodkinja je Turk Marjeta. Enoti nimata samostojnih pravic. Ustanovil jo je ZS 4. IV. 1973. Pri prodajalni št. 4, Blrčna vas in prodajalni št. 10. Škocjan 5 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno mesa in mesnih izdelkov, od tega sveže pakirano meso in zaklana perutnina. Ljubljana, 23. novembra 1973. Zadr II 204/84 1577 Register zavodov Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Osnovna šola Libeliče. Poslovni predmet: Šola dela po določilih splošnega zakona o šolstvu. Ravnateljica je Viktorija Kos. Pooblaščenci za podpisovanje zavoda: Viktorija Kos, ravnateljica,ki podpisuje za zavod samositojno v okviru določil statuta zavoda in Ivica Sirnik, računovodkinja, ki podpisuje skupaj z ravnateljem vSe finančne listine. Ustanovitelj: občinska skupščina Dravograd z odločbo št. 022-12/63-2 z dne 27. VII.1963. Maribor, 5. septembra 1973. Rgz 481/1-2 1257 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izbriše se dosedanji dekan prof. ing. arh. Janez Valentinčič in vpiše, da je že vpisani prodekan prof. dr. inž. Janko Bleivvels odslej dekan; • izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Marjan Brezov-šek in Bosiljka Štraus; Vpiše se prodekan prof. dr. Tone Klemenčič, ki podpisuje neomejeno. Pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje dr. Franju Dolinšku se doda besedilo: »ter sopodpisuje finančne listine«. Ljubljana, 7. novembra 1973. Rgz III 267/3 1559 Gimnazija Kočevje. Izbriše se ravnatelj Kotar Herman in vpiše ravnatelj Bižal Saša. Ljubljana, 15. novembra 1973. Rgz II 171/2 1586 Osnovna šola »Mirana Jarca«, Črnomelj. Izbriše se ravnatelj Petek Andrej in vpiše ravnateljica Jankovič Ana. Ljubljana, 21. novembra 1973. Rgz I 122/2 1587 Dijaški dom Oton Župančič, Ljubljana. Izbriše se dosedanji direktor Pleša Justina in vpiše v. d. ravnatelja Ignac Gruden. Ljubljana, 26. novembra 1973. Rgz III 297/5 1601 Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja, Črnuče. Izbriše se ravnatelj Štemberger Stane in vpiše ravnateljica Gosnar Milena. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Zidar Stane. Rgz II 144/4 1590 Dijaški dom Kranj. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Markič Marija in vpiše Čermelj Ana, računovodja, ki sopodpisuje v vseh finančnih zade-vah.- Rgz IV 494/5 1598 Ekonomska fakulteta Ljubljana. Izbriše se dosedanji dekan prof. dr. Viljem Rupnik in vpiše novi dekan prof. dr. Ivan Turk. Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje prof. dr. Drago Kotnik in prof. dr. Ivan Ribnikar ter vpišeta prodekan prof. dr. Bla-ženka Košmelj in prodekan prof. dr. Gregor Počkar, ki podpisujeta v odsotnosti ali po odredbi dekana. ' Rgz II 154/7 1591 Osnovna šola Heroja Franca Bukovca, Preska 49 — Medvode. Izbriše se dosedanji ravnatelj prof. Anton Avsec in vpiše novi ravnatelj Franc Pokorn, ki za zavod tudi podpisuje. Rgz IV 460/4 1592 Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije, Škofja Loka. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Snedic Julka. Rgz I 5/12 1594 Ljubljana, 28. novembra 1973. Zavod za glasbeno izobraževanje, Domžale. Firma odlej: Glasbena šola Domžale. Rgz I 65/3 1600 Glasbena šola Kranj. Izbriše se dosedanji ravnatelj Peter Lipar in vpiše novi ravnatelj Ajdič Alojz. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Jožica Avguštin in vpiše Kunst Dolgan Lidija, profesor, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja. Rgz III 328/2 159Si Narodna galerija Ljubljana. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Polonca Vrhunc, višji kustos, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja in njegovega namestnika. Rgz I 29/3 1602 Onkološki inštitut Ljubljana. Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Nastran Demetrij in Sterle Vera ter vpiše Zidar Stane, kot računovodja. Rgz I 24/6 1606 Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov »Rog«, Novo mesto. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Brodarič Jože in vpiše Štrucelj Anton, pomočnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. pri že vpisani poblaščenki za podpisovanje Nose Anici se vpiše, da je odslej v. d. računovodje in podpisuje v materialno finančnem poslovanju. Rgz I 18/5 1605 Ljubljana, 6. decembra 1973. Vzgojno varstveni zavod Prule, Ljubljana. Vpiše se pripojitev Vzgojno varstvenega zavoda Novi trg, Ljubljana, Zvonarska 3. Ljubljana, 10. decembra 1973. Rgz III 307/3 1580 Osnovna šola »Neznanih talcev«, Dravograd. Vpiše se pripojitev: osnovne šole Trbbnje, osnovne šole Šentjanž pri Dravogradu in Osnovne šole Libeliče, ker bodo odslej poslovale kot podružnice šole. Maribor, 7. septembra 1973. Rgz 340/1-14 1253 Izbrisi Okrožna gospodarska sodiSCa razglašalo: Osnovna šola Libeliče. Ker se je pripojila k osnovni šoli »Neznanih talcev«, Dravograd, vpisani pod Rg. 340/1. Maribor, 7. septembra 1973. Rgz 481/1-4 1258 Osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu. Ker se je pripojila k osnovni šoli »Neznanih talcev«, Dravograd, vpisani pod Rg. 340/1. Maribor, 7. septembra 1973. Rgz 321/1-14 1254 Zavod za varstvo in vzgojo Studenci, Maribor. Zaradi pripojitve vzgojnovarstve-nemu zavodu »Na Poljanah«, Maribor — Studenci. Maribor, 27. novembra 1973. Rgz 1/1-8 1521 Razglasi sodišč Oražbeni oklici I 479/72 12909 Dne 15. II. 1974 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 8 prisilna dražba nepremičnin: vi. št. 117 k. o. Lopaca pare št. 486/1 njiva v izmeri 1968 m2 — cenilna vrednost je 3825,80 din, najmanjši ponudek 2550,54 din, varščina pa 382,55 din in vi. št. 117 k. o. Lopaca pare. št. 476 .travnik v izmeri 4282 m2 — cenilna vrednost je 4778,78 din, najmanjši ponudek 3185,80 din, varščina pa 477,90 din. Pravice, ki dražbe ne bi dopuščale, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se glede ne-do mogle več uveljavljati. Opozarjamo tudi na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Celju, dne 6. decembra 1973. Oklici dedičem O 1379/72-8 9404 Pri občinskem sodišču II v Ljubljani teče zap. postopek po pok. Mariji Novinec iz Ljubljane, Galje-vica 206. umrli 12. X. 1972. Zakoniti dedič zap. sin Franci Novinec, bivajoč nekje v Avstraliji, se poziva, da v roku 1 leta po objavi tega oklica, prijavi k dedovanju ali pa da postavi svojega pooblaščenca v SFRJ. Po preteku tega roka, bo sodišče o njegovih pravicah odločalo na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo, in po predhodnem zaslišanju skrbnice Silve Požun, sodne uslužbenke. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 11. septembra 1973. O 1100/72 12818 V zapuščinski zadevi po pok. Francu Marnu iz Ljubljane, Pot k Savi 4, umrlem dne 16. VIII. 1972 v Ljubljani, se poziva zap. vnuk Jože Mam, nazadnje stanujoč v Ljubljani, Rožna dolina cesta 5/9, sedaj neznanega bivališča, da se prijavi k dedovanju ali poda overjeno dedno izjavo in to v roku enega leta po objavi tega oklica. Po preteku tega roka, bo sodišče izdalo sklep na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo in po predhodnem zaslišanju Marije Farčnik, uslužbenke Zavoda za socialno delo Ljubljana Vič-Rud- nik, ki bo odsotnega zastopal neposredno. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 18. decembra 1973. O 196/72 ' 12817 Petrovič Eliza, roj. Mohorko, upokojenka iz Jurovc je umrla 14- I-1972 brez oporoke. Do dediščine iiua pravico pranečak zapustnice Bera-nič Franc, neznanega bivališča v ZR Nemčiji, ki nnj se priglasi sodišču v enem letu te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Avgust Purg. kmetovalec iz Jurovc 8. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišč® zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 19. decembra 1973. Poziv za dvig sodnega pologa Rnp 759/72 10581 V položbeni zadevi predlagajoč6 stranke občine Ljubljana Šiška, zoper nasprotno stranko Viljema Hribarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani Bezenškova 19, se imenovani poziva, da sam ali njegovi dediči v v roku 3 let po objavi tega poziva v Uradnem listu SRS dvigne pri podpisanem sodišču znesek 1.160 din (entisočstošestdesetdinarjev), ki sc hrani kot sodni polog zanj. Ce se upravičenec temu pozivu ne bo odzval, bo poleg po preteku 3 let pr6" odkazan v proračun pristojen občine, s tem da ga še lahko dvigne v nadaljnjih 7 letih, tj. do preteka absolutnega zastaralnega roka. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 18. oktobra 1973. Razne objave 13026 Agrotehnika, export-import, Ljubljana, na podlagi pooblastila Geološkega zavoda, Ljubljana, Dimičeva 16 razpisuje javno zbiranje ponudb za stroj za raziskovalno vrtanje do globine 1000 metrov — s številom obratov 1320 na minuto, da omogoča vrtanje z diamantnimi kronami: — z močjo 78 KM — s 4 hitrostmi od 211 do 1320 obratov na minuto — z napravo za samovleko — z vitlom za vrtanje s Wire-Line sistemom — z črpalko za isplako tipa 550 RQ z 5 prestavami, ki omogoča menjavanje količine vode med obratovanjem od 17—132 L na minuto — z drobovjem Wire-line CQ sistema. Ponudbe poslati v 30 dneh na Agrotehnika, Ljubljana, Titova 38. Agrotehnika St. PA/KK;-aa/73 13050 Cinkarna Celje razpisuje po sklepu PO 115/73 z dne 13. I. 1973 lici- tacijo naslednjih osnovnih sredstev: Tovor, avto TAM 4.500 K . 3739 25.000 Traktor 3410 10.000 Traktor pri- kolica 21. 3723 3.000 Traktor prikolica 2 t. 3767 3.000 Licitacija bo 15. I. 1973, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za privatni sektor. Možnost ogleda li-' citiranih sredstev je eno uro pred izvedbo licitacije. Ob origlasitvi k licitacji so soudeleženci dolžni priložiti 10% polog od izklicne vrednosti. Cinkarna Celje Poziv upnikom in dolžnikom aaj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali R 278/73-5 1576 Z odločbo skupščine občine Koper Št. 023-29/73 z dne 30. X. 1973 je bila nad delovno organizacijo Turistične agencije Inex Slavnik Koper uvedena redna likvidacija. Postopek za redno likvidacijo bo opravilo Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru. Firma podjetja je taka kot doslej s pristavkom v likvidaciji. S sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru z dne 5. XII. 1973 opr. št, R 278/73-3 je za likvidacijskega sodnika imenovan dr. Vladimir Dinti-njana, sodnik OGS Koper, za likvidatorja pa je imenovan Čehovin Sergej, ekonomist iz Kopra, Gozdna pot 4. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Narok za preizkus terjatev se določa na sredo 13. 2. 1974 ob 10. uri v sobi št. 47/11 tega sodišča. Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru, dne 20. decembra 1973. Razpisi delovnih mest St. 1921/1-73 13084 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto fakultetnega sodelavca (asistenta) pri odseku za matematiko Pogoji: splošni — izpolnjevanje določb zakona o visokem šolstvu in statuta fakultete oz. univerze; posebni — diploma II. stopnje iz skupine Tehnična Matematika ali pedagoške skupine Matematika s fiziko. Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9a. Prijavi marajo kandidati priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis, bibliografijo in odtise del (separate). Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo St. 296 12955 Šola za oblikovanje Ljubljana, Gosposka 18 razpisuje prosto delovno mesto učitelja na odseku za industrijsko oblikovanje. Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri, opravljen strokovni izpit. Prošnje z dokumentacijo vložite v 15 dneh od dneva razpisa, razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Šola za oblikovanje Ljubljana Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov 13083 Soške elektrarne Nova Gorica — Podjetje za proizvodnjo in prenos električne energije v sestavu Združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije, Maribor razpisujejo po določilih temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67) javni natečaj za izgradnjo daljnovoda 110 kV Gorica—Ajdovščina v dolžini 23 km 1. Investitor: Soške elektrarne Nova Gorica 2. Projektant: Inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana, Hajdrihova 4 3. Nadzorstvo gradnje: Soške elektrarne Nova Gorica 4. Predmet natečaja: Gradbena, gradbeno montažna in montažna dela na DV 110 kV Plave—Doblar 5. Lokacija objekta: Vipavska dolina na področju od RTF — Gorica do Ajdovščine 6. Predračunska vsota: 7.197.950.—. din 7. Rok dovršitve objekta: 1. 8. 1974 8. Pogoji razpisa: Gospodarske organizacije, ki se zanimajo za prevzem razpisanih del morajo predložiti: a) dokaz o registraciji b) obvezo, da bodo opravljale vsa dela po operativnem planu s predložitvijo orientacijskih planov izgradnje in montaže razpisanega objekta c) izjavo, da so jim znane terenske in prometne prilike ter, da je ponudba o sposobnosti izvajalca del se- stavljena po proučitvi tehnične dokumentacije d) podatke o možnosti pravočasne dobave materiala, zlasti jeklenih konstrukcij ter spojnega in obešal-nega materiala za daljnovod. 9. Posebni pogoji: pod A. ponudbe so lahko ločene za posamezne vrste del ali pa) v okviru inženiringa; pod B. investitor' bo upošteval samo ponudbe za celotno izvedbo del (gradbena, gradbeno montažna dela) z ali brez dobave vodnikov. Dopustna je tudi kooperacija ponudnika z enim ali več podjetij. 10. Interesentom je na razpolago tehnična dokumentacija na ogled pri Soških elektrarnah Nova Gorica, Erjavčeva 20, od 6. do 14. ure, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. 11. Rok za dostavo ponudbe je 12. II. 1974 do 10. ure na naslov: Soške elektrarne Nova Gorica, Erjavčeva 20, Oddelek za investicije, v zapečateni kuverti z oznako »Natečaj za izgradnjo D V 110 kV Gorica — Ajdovščina«. Komisijsko odpiranje ponudb bo na istem mestu istega dne ob 11. uri dopoldne, na katerem lahko prisostvujejo pooblaščeni zastopniki ponudnikov. 12. Komisija bo upoštevala samo ponudbe, ki bodo sestavljene po pogojih natečaja. 13. Vsi ponudniki bodo o izidu natečaja obveščeni pismeno v predpisanem roku. Soške elektrarne Nova Gorica Izgubljene listine preklicujejo Adruvič Atif, Ljubljana, Podutik 44a, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole, izdano leta 1971 v Ljubljani. 12958 Ajdovec Julijana, Šenčur, Gasilska 20, zdravstveno izkaznico, številka 115928 13027 Ahdrašič Alojz, Kidričevo 13, zdravstveno izkaznico, številka 623589. 11984 Andrijevič Liljana, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico- 12959 Anžin Frančiška, Ljubljana, Dečkova 23, zdravstveno izkaznico. 13033 Anžur Lado, Ljubljana, Zaloška 2, zdravstveno izkaznico. 12880 Avbar Jože, Novo mesto, Nad mlini 18, delovno knjižico, številka 16325. ' 12983 Avbar Tomo, Ljubljana, Gerbičeva 51, dijaško avisto vozovnico, št. 12520 za relacijo Mestni log—Triglavska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12915 Avrelio Karl, Trbovlje, Neža 13, zdravstveno izkaznico, številka 531206. 13036 Avsec Dušan, Ljubljana, Fabijani-jeva 11, zdravstveno izkaznico. ( 13055 Baraga Andrej, Ljubljana,' Erjavčeva 4, zdravstveno izkaznico. 13056 Barič Danica, Stari trg ob Kolpi, Ceplje 8, zdravstveno izkaznico, št. 003169. 12937 Barič Vlado, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 41, zdravstveno izkaznico na ime- Barič Darko. 12881 Bašič Alija, Ljubljana, Podjetje za vzdrževanje prog, zdravstveno izkaznico, št. 172079. 12169 Bavdek Alojz, Laporje 4, Turjak, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 12960 Beguš Štefka, Piran, Zupančičeva 8, zdravstveno izkaznico. 13077 Beltran Boris, Ljubljana, Zaloška 78a, zdravstveno izkaznico. 12961 Bervar Andreja, Ljubljana, Martina Krpana 55, zdravstveno izkaznico. 12882 Bertok Gorazd, Koper, Vojkovo nabrežje 31a, zdravstveno izkaznico. 12938 Bevc Francka, Jesenice, Tavčarjeva 7, zdravstveno izkaznico, številka 642815. 12939 Boršnar roj. Dobrilovič Olga, Domžale, Zeleznička 4, spričevalo o zaključnem izpitu ekonomski tehnikum izdano leta 1950 v Ljubljani. 13034 Božinovič Miroslav, Ljubljana, Adamičeva 1, zdravstveno izkaznico. 13057 Bračun Vinko, Šentjur pri Celju, Botričnica 11, spričevalo I. letnika metalurške šole, izdano leta 1969 v Štorah. 13058 Branšteter Alojz, Primskovo, Za-grič 6, zdravstvene izkaznice na ime Branšteter Alojz, Branšteter Marija, Branšteter Franc, Branšteter Olga in Branšteter Jože. 13035 Bregar Rudi, Zagorje ob Savi, Ferčnikova 30, zdravstveno izkaznico, št. 292838. 12505 Budmir Mičo, Koper, 15. maja 25, zdravstveno izkaznico. 13009 ' Bulič Janko, Semič, Srednja vas 7, spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole — gradbene stroke, izdano leta 1971 v Lj. 12962 Burja Stanko, Ljubljana, Titova 94. zdravstveno izkaznico. 12963 Cajnko Mojca, Ljubljana, Gregorčičeva 9, dijaško avisto vozovnico, št. 9261 za relacijo Drama—Triglavska, izdano od podjetja »Vi a tor«, Ljubljana. 13059 Cankar Ivan, Ljubljana. Tržaška cesta 57, zdravstveno izkaznico. 13060 Geiger Amalija, Ljubljana, Gornji trg 24, delovno knjižico. 12884 Cerar Janez, Ljubljana, Bežigrad 3, zdravstveno izkaznico, številka G 557482. 12917 Cerna tič Andrej, Osek 73. zdravstveno izkaznico, št. 707677. 12298 Ccrovšek Franc, Ivanjkovci. Run-če 24. zdravstveno izkaznico. 12901 C ;oir> Pavla, Idrija. Ivana Godo-• ': delovno knjižico, reg. številka 11792 Cirer por. Jug Marija, Litija, Cesta Dušana Kvedra 21, spričevalo I. letnika ESŠ, izdano leta 1963/64 v Ljubljani. x 12916a Cirnski Martin, Brežice, Prilipe 1, zdravstveno izkaznico. 12945 Corenc Franc, Tržišče, O tovi k 6, zdravstveno izkaznico. 11780 Cotman Fani, Domžale, Rojska cesta 5, zdravstveno izkaznico. 13036 Cvibovšek Franc, Trbovlje, Trg revolucije 18, zdravstveno izkaznico, št. 539425. 12940 Casl Agata, Ljubljana, Novo polje c. 4/14, zdravstveno izkaznico. 12988 Ceberšek Valentin, Ljubljana, Moše 20, zdravstveno izkaznico, številka 265708. 12989 Čendak Jože, Pobegi 88, propustni-co, št. 20584. 9765 Černe Dinko, Radovljica, 2ale 11, spričevalo o zaključnem izpitu srednje ekonomske šole, izdano leta 1950 v Kranju. 1 13037 Cešnjaj Mijo, Ljubljana, Topniška 43, spričevalo o diplomi I. stopnje biotehniške fakultete, tehnološki oddelek, izdano leta 1963 v Lj. 13038 Čuden Edita, Celje, Miklošičeva llb, zdravstveno izkaznico, številka 24312/III. 11494 Debevc Lojzka, Ljubljana, Šmar-tinska 186, zdravstveno izkaznico. 12917a Dimc Tona, Ihan 121, zdravstveno izkaznico. 12918 Donaj Vlado, Lampreče 26, Crna na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 813410. 11602 Došanovič Moro, Kranj, Zlato polje 30, zdravstveno izkaznico. 13068 Dovič Ana-Zora, Ljubljana, Vilharjeva 43, zdravstveno izkaznica. 12883 Drobnak Friderik, Boletina 24. zdravstveno izkaznico. 12877 Ducman Terezija, Ljubljana, Karlovška 15, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 12919 Džurič Milan, Nova Gorica, Fers-ped, zdravstveno izkaznico. 12903 Erbežnik Bogdan, Ljubljana, Valvazorjeva 3, diplomo ESS, št. 1077/59, izdano leta 1959 v Ljubljani. 12920 Ferme Milan, Celje, Ul. Frankol. žrtev 39, zdravstveno izkaznico. 13069 Flajšoker Jana, Ljubljana. Ilirska 6. zdravstveno izkaznico. 12964 Frank Jože, Celje, Cankarjeva 1, zdravstveno izkaznico, št. 3101. 11133 Gale Andrej, Ljubljana, Stari trg 2, zdravstveno izkaznico. 12965 1 Geč Drago, Tržič, Ravne 8, zdravstveno izkaznico, št. 20748. 12947 Gmajnar Janez, Ljubljana, Eippro-va 17. diplomo srednje tehnične šole — kemijski oddelek, izdano leta 1964 v Ljubljani. 12885 Golčar Franc, Celje, Strmec 18. spričevalo I. in 11. letnika vajenske sole — avtotapetniške stroke, izdano leta 1965/66 v Ljubljani. 12990 Golob Anton, Ljubljana, Borsetova 7. zdravstveno izkaznico. 13061 Gorišek Terezija, Galjevica 198, zdravstveno izkaznico. 12886 Gostin Ivana, Kompolje 103, delovno knjižico. 12091 Gone Franc, Gornji Lakoš 22, delovno knjižico, ser. št. 213882, reg. št. 6536. 12324 Grah Rudolf, Trbovlje, Ojstro 24, zdravstveno izkaznico, številka 491417. 12966 Grebenc Veronika, Podpeč 26, zdravstveno izkaznico. 12991 Grm Milena, Domžale, Zrinjskega 9, zdravstveno izkazpico. 10476 Haložan Janko, Orehovci 3, delovno knjižico. 12411 Hadžič Hase, Kropa 4a, zdravstveno izkaznico, št. 366420, na ime Hadžič Refik. 12878 Heinrihar Viktorija, Škofja Loka, Kidričeva 70, zdravstveno izkaznico, št. 206519. 12921 Hercog Tinika, Šentjur pri Celju, zdravstveno izkaznico. 11933 Hladin Bogomir, Zagorje 72, zdravstveno izkaznico, št. 20946. 11958 Košenjak Alojz, Cirkulane, zdravstveno izkaznico, št. 26499. 11729 Hrnčič Anica por. Petek, Vodranci 45, spričevalo o končani osnovni šoli v Ormožu, izdano leta 1962 in spričevalo I. letnika učiteljišča v Ptuju, izdano leta 1964. 11224a Hrovat Damjano, Šentvid pri Stični 14, zdravstveno izkaznico. 12922 Hruškonja Rašo, Ljubljana, Vojna pošta 6485, vojaško knjižico, ser. AF, izdana od vojne pošte 6485. / 12967 Ilič Milica. Ljubljana, Mestni log, zdravstveno Izkaznico na ime Ilič Bojah. 12923 Istinič Zora. Tržič, Zvirče 17, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. 12968 Ivanuša Jelena, Ljubljana, Jurčeva 18, zdravstveno izkaznico. 12993 Jagodic Marjan, Kranj, Vidmarjeva 8, zdravstveno izkaznico, štev. 250789. I2890 Jakopič Marija, Logatec, zdravstveno izkaznico, št. 004554. 12969 Jamnik Anton, Škofja Loka, Trate 17. zdravstveno izkaznico, številka 246624. 12970 Jan Marija, Tržič, Trg svobode 23, zdravstveno izkaznico. 12994 Janšek Alojz, Rog. Slatina, Topole 127, zdravstveno izkaznico. 12948 Jazvinšek Anton, Planina pri Sevnici, zdravstveno izkaznico. 12946 Jeneš Jožefa, Tišina 54, zdravstveno izkaznico. 13028 Jesenko Ludvik, Žirovnica 89, spričevalo o kvalifikaciji poklicnega voznika motornih vozil, izdano leta 1972 na Jesenicah. 12971 Justin Zvonko, Ljubljana, Titova 16, delovno knjižico. 13062 Kambič Darja, Brežice, Jurčičeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 576775. ' 13018 Kaštrun Elizabeta, Kranj, Hrastje 108, zdravstveno izkaznico. 12374 Keber Stanislav, Ljubljana, Cesta 13. julija, poslanska legitimacija skupščine SRS. 12972 Kejžar Marija, Kranjska gora 49 A, zdravstveno izkaznico, številka 11782. 111782 Kink Stanislav, Ljubljana, Ulica miru 11, zdravstveno izkaznico. 12973 Knežević Ljubomir, Stara Dubrava, D. Branešći 139, zdravstveno izkaznico. 13019 Koce Darinka, Koper, Vatovčeva I, zdravstveno izkaznico, številka 659935. 12251 Kociper Zvonko, Ormož, Lešniški vrh 4, zdravstveno izkaznico. 10977 Kočar Feliks, Ljubljana, Slape 31, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 12924 Kodela Breda, Idrija, Kosovelova II, zdravstveno izkaznico. 13029 Kokal Marija, Ptuj, Grajenščak 17, zdravstveno izkaznico, številka 289201. 10578 Kokalj Stanislav, Ljubljana. Študentsko naselje biol: 6, indeks strojne fakultete. Univerze v Ljubljani. / 12992 Korošec Marija, Škofja vas, Za-čret 28, zdravstveno izkaznico, štev. 225203. 12900 Košir Francka, Kranjska gora 52, zdravstveno • izkaznico, številka 263787. 13030 Košir Modej, Medvode, Verje 75, zdravstveno bvaznico, številka 6024. 12887 Košir Nataša, Boh. Bistrica, Koprivnik 25, zdravstveno izkaznico, št. F 495660. 11889 Kotnik Jožefa, Kamnik, Košiše 8, zdravstveno izkaznico. 13071 Krajnc Andrej, Ljubljana, Koblarjeva 23, spričevalo o maturi državne klasične gimnazije Ljubljana izdano leta 1950. 12925 Kralj Franc, Ljubljana, Kosovelova 31, izkaznico za prosto vožnjo v mestnem prometu, izdano na partizansko spomenico, št, 15082. 12974 Kralj Janko. Lesce, Tržaška 8, zdravstveno izkaznico. 12950 Kraljevič Matej, Sl. Konjice, Sp. Grušovlje 29. zdravstveno izkaznico, št. 063335 na ime Kraljevič Veronika. 11784 Kramberger Jože, Desternik. Ja-nežovski vrh 4, zdravstveno izkaznico, št. 341794. 11322 Kranjac Štefan, Ljubljana, Trpin-čeva 3, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 13063 Kraševec Franc, Grahovo 75, zdravstveno izkaznico, številka Ž11963. 13079 Kresevič Nevijo, Ročice 46, zdravstveno izkaznico, Št. 167765. 12625 Križan Ferdo. Sežana, Partizanska 30, zdravstveno izkaznico, številka 442183. 13020 Koprivšek Katarina, Zg. Motnik, zdravstveno izkaznico, številka 206443. 11553 Krošček Rudi, Anhovo 161, zdravstveno izkaznico. 12984 Kumer Anica, Slov. Konjice, Dobrova 15, zdravstveno izkaznico. 12617 Kuplen Marija, Cerkvenjak, Gra-banoš 63. delovno knjižico. 11215 Kvas Miran, Ptuj. Murnova 4, zdravstveno izkaznico, številka 841360. 10944 Lamovšek Alfonz, Kal 19, Šentjanž, zdravstveno izkaznico. 12975 Lavrenčič Ivan, Cerknica, Cesta na jezero 11, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije Poljane v Ljubljani, izdano leta 1953. 12995 Lavšin Ivan, Ribnica, Žimence 43, zdravstveno izkaznico. 13064 Ledinek Franc, Ravne na Koroškem, delovno knjižico, reg. št. 2209, ser. št. 801432. 10913 Lenasi Marija, Ljubljana, Jana Husa 47, zdravstveno izkaznico 12996 Likar Milojka, Ljubljana, Trdinova 5, spričevalo o maturi II. gimnazije Šubičeva, izdano leta 1944 v Ljubljani. 12926 Lipovac Agata, Ljubljana, Trnov-čeva 16, zdravstveno izkaznico. 12976 Lojič Milenko, Domžale, Depala vas 26, zdravstveno izkaznico. 11745 Lorber Ludvik, Mengeš, Topole 15,' zdravstveno izkaznico. 12997 Lukin Cvetka, Portorož, Kampo-lin 88 d, zdravstveno izkaznico, štev. 410493. 12941 Luštak Emina, Preska la, zdravstveno izkaznico. 12927 Luter Ludvik, Andrejci 56, delovno knjižico št. 13815. 11502 Macele Danijel, Radeče 192, zdravstveno izkaznico. 12951 Magajna Karlo, Vremski Britof 11, spričevalo o zaključnem izpitu klasične gimnazije izdano leta 1953 v Ljubljani. 12928 Malahovsky Rudolf, Ljubljana, Šišenska 2/VII, zdravstveno izkaznico, št, 112644. 12888 Malečkar Jože, SIV Konjice, Tepanjski vrh 17, zdravstveno izkaznico, št. 31863. • 12013 Malner Marijan, Nova Gorica, Kidričeva 29, spričevalo o zaključnem izpitu delavške univerze N. G., izdano leta 1968. 13043 Maraž Bogomila, Nova Gorica, Kidričeva 33, zdravstveno izkaznico, številka 344383 na ime Maraš Dušan. 13044 Marinček Andrej, Ljubljana, Akademski kolegij, študensko zdravstveno izkaznico, 13065 Martinjak Alojz, Rateče 9, zdravstveno izkaznico, št. 6947. 12998 Mastnjak Ana, Škofja Loka, Pu-štal 3, zdravstveno izkaznico, štev. 307947. 12630 Mavrič Ivan. Bovec 345, zdravstveno izkaznico, št. A-082972. 12985 Medved Marinka, Gorišnica, Gajevci 27,. zdravstveno izkaznico, št. ,197294. ,12380 Miklavžič Boris, Hum na Sutli, Vrbošnica 3, zdravstveno izkaznico, št. 248289. 13045 Mikuljan Franc, Celje, Vrunče-va 25, zdravstveno izkaznico. 11872 Mlinarič Drago, Latkova vas, Betonarna, zdravstveno izkaznico. 12929 Mrvič Vida, Novo Polje, Cesta III/ 1, zdravstveno izkaznico. 12999 Mustafič Šalim, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 12930 Narat Franc, Bistrica ob Sotli, Dekmanca 33, zdravstveno izkaznico. 10619 Nežmah Ema, Rogatec, Log 58, zdravstveno izkaznico, številka A-871449. 13080 Nikolič Rajko, Ljubljana, Wegova 2, zdravstveno izkaznico. 12931 Novak Anton, Dolnji Logatec, Ščevica 14, zdravstveno izkaznico, št. 64238. ■ 13066 Novak Kristina, Ptuj, Mestni trg 8, zdravstveno izkaznico, številka 106031. 11216 Oberski Marija, Rog. Slatina, Sp. Sečovo 86, zdravstveno izkaznico. 12952 Obradovič Mile, Kamnik, SGP Graditelj, zdravstveno izkaznico. 13046 Oršič Valent, Krtina 5, zdravstveno izkaznico. 12292 Osolnik Gregor, Motnik, Špitalič 21, zdravstveno izkaznico, številka 200309. 13011 Ožegovič Nikola, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico. 12889 Pečar Marija, Grosuplje, Cesta pod gozdom III/4, zdravstveni izkaznici na ime Pečar Marija in Pečar Tatjana. 11233 Pernat Franc, Draženci 34, vojaško knjižico. • 11683 Petek Neža, Polenšak, Polenci 29, zdravstveno izkaznico, številka 087810. 10490 »Petrol« Ljubljana, Vošnjakova 2, obrazec 743 preliv deviz iz Nemčije BP Hamburg DM 1.241,64, izdala Ljubljanska banka. 12932 Petrovič Mirjana, Celje, Tomšičev trg 18, zdravstveno izkaznico. 13081 Podbevšek Branko, Trbovlje, Rudarska 2, zdravstveno izkaznico, št. 562335 12907 Podgoršek Milka, Tržišče n. h., spričevalo končane gostinske šole, izdano leta 1961. 11751 Pogačar Lucija, Radovljica, Moč-nje 44, zdravstveno izkaznico, štev. E-327592. 13012 Poljanec Rajko, Srbenje 44, Tržič, spričevalo II letnika tehnične srednje šole, — strojne stroke izdano leta 1963/64 v Kranju. 12890 Polovšek Ivanka, Prevalje, Leše 81, delovno knjižico, ser. št. 255549, reg. št. 259. 11517 Popst Ferdo, Ptuj, Erjavčeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 033292. 11559 Prosenc Matilda, Izlake 39, zdravstveno izkaznico. 12986 Pucer Mirjana. Koper, Cesta na Markovec 2, spričevalo II. letnika Zdravstvene šole Piran — ambulantno bolnična smer, izdano leta 1969/ 70. H225 Rečnik Roman, Ljubljana, Šarho-va 14, spričevalo o maturi 7. gimnazije, izdano leta 1961 v Ljubljani. 12977 Rauter Edi, Kopitarja Sevnica, zdravstveno izkaznico, številka 582861. 12415 t Ravnikar Edvard, Ljubljana, Langusova 47, spričevalo o maturi II. gimnazije Šubičeva, izdano 1960 v Ljubljani. 13039 Rebek Jožef, Ajdovščina, Šibeni-ška 3, zdravstveno, izkaznico, štev. 718270. 12669 Rebolj Borut, Ljubljana, Prešernova 17, zdravstveno izkaznico. 12891 Rebov Mitja, Ljubljana, Tržaška 43, zdravstveno izkaznico. 12892 Regovc Vera, Kranj, Ulica Moša Pijade 44, zdravstveno izkaznico, št, E 345297. 10983 Restnik Slavko, Polzela 77, zdravstveno izkaznico. 12976a Rešek Mihaela, Piran, Prežihova 2, zdravstveno izkaznico, številka SI-3610. 13013 Robič Rozalija, Celje, Bezenškova 42, zdravstveno izkaznico, št. 288208 na ime Robič Božidar. 12942 Robnik Ivan, Krnica 61, spričevalo dvoletne kmet. šole v Šentjurju, izdano leta 1961. 11567 Rodpla Mladen, Ljubljana, Obir-ska 17, spričevalo o .zaključnem iz-»Litostroj« v Ljubljani, izdano leta 1966. 12978 Rogič Mile, Sežana, Nova pot 4. zdravstveno izkaznico, številka 97204. 12088 Rutar Pavla, Koper, Jenkova 9, zravstveno izkaznico, št. 201282 in Rutar Borut, zdravstveno izkaznico, št. 1500. 12326 Sadikovič Omer, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 12893 Setnikar Bojan, Polzela 33, delovno knjižico, ser. št. D 14516, reg. št. 102/73. 12144 Simončič Irma, Zagorje ob Savi, Ulica prvoborcev 31, zdravstveno kaznico, št. 295777. 13031 Sivič Hasan, Piran, IX. korpusa 14. delovno knjižico. 12096 Sjeljič Milenko, Samski dom Bilje, Renče, zdravstveno izkaznico, št. 584958. 12987 Skubic Ana, Ljubljana, Gornji trg 32, zdravstveno izkaznico. 12979 Slak Jožica, Ljubljana Zakotniko-va 1, zdravstveno izkaznico. 12933 Slivnjak Vlasto, Ptuj, Groharjeva pot 4, zdravstveno izkaznico, štev. 984179. 12620 Stakne Jože, Ljubljana, Poljanska 13, zdravstveno izkaznico. 12980 Stamejčič Branko, Celje, Travniška 9, zdravstveno izkaznico, štev. 24792. 13014 Stankovič Boris, Portorož, Hotel Riviera, spričevalo o zaključnem izpitu — diploma — gostinske šole Opatija, št. matične knjige 04-93, št. delovodnika 04-179/1 izdano dne 12. III. 1966. 12416 Stanta Lojze, Mežica, Onkraj Meže 16, vojaško knjižico. 11606' Stare Risto, Ljubljana, Campova 10, zdravstveno izkaznico. 13000 Stepančič Igor, Ljubljana, Mari-novževa 15, zdravstveno izkaznico, št. 203043. 13001 Stevanovič Obrat, Pragersko, zdravstveno izkaznico. 13002 Stevanovič Veljko, Kranj, Gradis, zdravstveno izkaznico. 12943 Strajner Janez, Ljubljana, Opekarska 34, dijaško avisto vozovnico, št. 2368 za relacijo Prulski most— Brinje, izdano od podjetja *>Viator«, Ljubljana, ' 12981 Svetelj Stane. Moste 23, zdravstveno izkaznico, št. E 296533, na ime Svetelj Valentin. 12627 Šajn Vladimir, Ljubljana, Glavarjeva 48. dijaško avisto vozovnico, št. 12135 za relacijo Brinje-Bežigrad, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 13003 Šeme Janez, Ivančna gorica, Ga-berje 1. zdravstveno izkaznico, štev. 017265. 13004 Šeruga Mihael, Grad 197, zdravstveno izkaznico. 10820 Šober Rafael. Jesenice, Titova 22, delovno knjižico, št. 7321. 13032 Špendal Peter. Kokrica, Galetova 20. vojaško knjižico. 12145 Špiler Angelca, Ljubljana, Prvomajska 1, zdravstveno izkaznico. 13067 Šprah Ljudmila, Ptuj, Jadranska 11, zdravstveno izkaznico, številka 81848. 10907 Štampar Viktor, Mala Subotica, Palovec 145, spričevalo 2. razreda ŠUP-a, izdano na gradbenem šolskem centru v Ljubljani leta 1965 66. 10724 Suha Simon. Velenje, Bračičeva 1. delovno knjižico, ser. št. 11054, reg. št. 6807. 12252 Švigelj Franc, Šentjernej, Dol Stara vas 24, zdravstveno izkaznico. 13022 Tadič Milovan, Ljubljana, Savlje, zdravstveno izkaznico, št. 010073 in zdravstveno izkaznico na ime Tadič Malina, št. J-128669. 12934 Taljat Marta, Tolmin, trg 1. maja 2, indeks, izdan od Univerze v Ljubljani, — Ekonomske fakultete v letu 1962. 12328 »Tegrad« Ljubljana, žig podjetja z napisom: Gradbeno montažno podjetje Tegrad Ljubljana— Šmartin-ska c. 10, številka 2. 12623 Tkalec Zlatko, Domžale, Usnjarska 2, zdravstveno izkaznico. 13005 Tomažič Maksimiljan. Koper, Ui. Gen. Devičnika 14b, zdravstveno izkaznico. 13040 Trobiš Ivan, Frankolovo, Verpete 2, zdravstveno izkaznico. 12953 Trontel Mojca, Ljubljana, Verov-škova 43, zdravstveno izkaznico, št. 476794. 12894 Tušar Ladislav, Murska Sobota, St. Kovača 19,• zdravstveno izkaznico. 13082 Valand Ludvik, Žalec, Soseska Ložnica 52, vojaško knjižico. 11696 Venko Alojz, Rimske Toplice, Vodiško 14, zdravstveno izkaznico. 12954 Vidic Peter, Ljubljana, Gerbičeva 51a, dijaško avisto vozovnico, štev. 4985 za relacijo Mestni log pr. I — Triglavska, izdano od podjetja »Vi-ator«, Ljubljana. 13068 Vidmar Alenka, Ljubljana, Pre-radovičeva 40, dijaško avisto vozovnico, št. 1871 za relacijo Topniška-Aškerčeva. izdano od podjetja »Vi-ator«. Ljubljana. 13041 Vidmar Jože, Stražišče 18. spričevalo osnovne šole v Sevnici odde-kk za odrasle. 10433 Viktorovski Milan, Novo mesto. Žabja vas 4, voiaškb knjižico. 12253 Vidrih Evgenija, Rožna dolina 49a, zdravstveno izkaznico. 1304S Vister Barbara, Ljubljana. Sarho-va 4, dijaško avisto vozovnico, št. 13697 za relacijo Zupanova-Stan in dom. izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana. ' 13006 Vodopivec Ljuba, Piran, Tomšičeva 8. zdravstveno izkaznico. 11138 Vrbnjak Konrad, Ptuj, Nova vas 21, zdravstveno izkaznico, številka 419717. 10725 Vukovič Milotin, Medvode, Gorica 51. zdravstveno izkaznico, 13007 Zabukovec Zdravko, Cerknica, Partizanska 3, diplomo pravne fakultete II. stopnje, izdano leta 1966 v Ljubiiani. 12935 Zajc Aleš. Ivančna gorica n. h., zdravstveno izkaznico. 12395 Zajc Andreja. Bled. Zagoriška 17. zdravstveno izkaznico. 10580 Zavašnik Damjana. Domžale. Kidričeva 29. zdravstveno izkaznico, št. 204903. , 13042 Zidarič Jože, Ljubljana, Smoletova 12. dijaško avisto vozovnico, št. 611 za. relacijo Bežigrad-Stan in dom. izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 13008 Zorman Vinko, Cerklje na Gor.. Lahovče 38, zdravstveno izkaznico, št. 2461 13075 Zubič Ljubomir, Ljubljana, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico. 12896 Zukanovič Gazim, Zagradec, Am-rus 19. zdravstveno izkaznico. 12897 Zupančič Janez, Stara Fužina 158, zdravstveno izkaznico, številka 265650. 12403 , Zupet Jože, Ljubljana, Sattnerje-va 15e, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 12936 Žemva Mirjam, Zg. Gorje 28, zdravstveno izkaznico, številka A-232732. 12670 Žgolin Franc in Mira, Podgorje 9, zdravstveni izkaznici. 11837 Zivkovič Janko, Izola, Jagodje n. h., zdravstveno izkaznico. 12089 Zupevc Maksimiljan. Ljubljana, Šmartinska 135, zdravstveno izkaznico. 12898 Izdaja »Uradni Ust SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Milan Blber — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča- v Ljubljani