Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa
dr. Jožica Gričar (jozica.gricar@gozdis.si), dr. Peter Prislan (peter.prislan@gozdis.si)
Gozdarski inštitut Slovenije 
JAVOR (Acer spp.)
Javorji iz družine sapindovk (Sapindaceae) so raz-
širjeni v zmernem podnebnem pasu severne Ame-
rike, Evrope in v Aziji. Najpomembnejša evropska 
predstavnika sta gorski in ostrolistni javor, pri čemer 
je gorski javor zaradi enakomerne, svetle barve in 
relativno enakomernih dimenzij debla gospodarsko 
najbolj pomemben. V grobem javorje iz severne 
Amerike delimo med trde (npr. sladkorni javor, črni 
javor) in mehke (npr. rdeči javor, srebrni javor); trdi 
javorji imajo gostoto večjo od 610 kg/m3, mehki pa 
manjšo od 560 kg/m3. Za pohištveno industrijo in 
visoko kakovostno notranjo opremo se uporabljajo 
predvsem trdi javorji.
Javorji spadajo v skupino plemenitih listavcev. V 
to skupino v splošnem prištevamo manjšinske dre-
vesne vrste z lesom, ki imajo posebne estetske ali 
tehničnih lastnosti. Pomen plemenitih listavcev se v 
zadnjih desetletjih povečuje, ravno tako njihov delež 
v slovenskih gozdovih. Skupaj predstavljajo 5,4 % 
slovenske lesne zaloge. Večje zanimanje za plemenite 
listavce je mogoče povezati z večjim ozaveščanjem 
glede pomena biotske pestrosti in večjim povpraše-
vanjem po večini vrst plemenitih listavcev, zlasti po 
lesu vrhunske kakovosti. Na licitaciji kakovostnega 
lesa v Sloveniji se prodaja najkakovostnejši les, pri 
čemer gorski javor praviloma dosega najvišje cene. 
Večina lesa prodanega na dražbi se predela v furnir, 
ki se uporabi pri izdelkih z visoko dodano vrednostjo. 
Dražba lesa je primer dobre prakse, kako vzpodbuditi 
lastnike gozdov k boljšemu in intenzivnejšemu gos-
podarjenju z gozdovi in posledično znatno povečati 
izkoristek obnovljivega naravnega vira.
Najpogostejši vzrok bolezni pri javorjih je okužba 
z glivo, ki povzroča javorovega raka (Eutypella 
parasitica). V letu 2019 je bila potrjena bolezen, 
ki v sušnem in vročinskem stresu povzroča sajasto 
odmiranje skorje (Cryptostroma corticale) pri javor-
jih, tudi brezi in lipi, čemur sledi obarvanje in s tem 
razvrednotenje lesa. 
Zaradi majhne naravne odpornosti in dekorativ-
nega izgleda se javor uporablja največ za notranjo 
opremo. Največkrat se uporablja za izdelavo visoko 
kakovostnega rezanega furnirja, pa tudi luščenega 
furnirja za izdelavo kompozitov ali plošč. Pogosta 
je uporaba za talne obloge, stopnišča, pohištvo in 
glasbila. Poleg tega je javorovina priljubljen les za 
rezbarjenje in struženje.
ISSN 2536-264X
MAKROSKOPSKI OPIS
Lesa različnih vrste javorjev ne moremo zanesljivo 
razlikovati. Javorovina je zelo homogene strukture, 
nima obarvane jedrovine ali je barvna razlika med 
beljavo in jedrovino majhna. Les je svetel, ima svilnat 
lesk in je od rumenkasto bele do rahlo rdečkaste 
barve, ki pri gorskem javorju s časom še dodatno 
prumeni. Lesovi iz skupine trdih javorjev potemnijo 
in so svetlo-rjave ali rumene barve, medtem ko lesovi 
iz skupine mehkih javorjev pordečijo ali posivijo. Pri 
sortimentih premera med 30 in 40 cm je pogosto 
prisoten temnejši črno rjav, progast diskoloriran 
les, ki nastane zaradu mehanskega poškodovanja 
dreves. Branike so dokaj razločne, kasni les je neko-
liko temneje obarvan. Prehod iz ranega v kasni les 
je postopen. Majhne traheje, ki so enakomerno 
razporejene po braniki, so vidne le z lupo. Trakovi 
so srednje široki (do osemredni) in so v radialnem 
prerezu vidni brez lupe kot gosta zrcala. Les je trd 
in srednje gost (gostota absolutno suhega lesa r0 = 
480–590–750 kg/m3). Za javorje je pogosta zavitost 
vlaken. Ker nima črnjave, je les neodporen proti 
patogenim organizmom, zato ga je za uporabo na 
prostem potrebno ustrezno zaščititi. 
Med najbolj cenjenimi vrstami lesa javorja je javor 
rebraš. Rebrasta tekstura je posledica valovitega 
poteka aksialnih elementov v lesu. Spada med splošno 
znane lastnosti lesa, vendar fiziološki razlogi za 
nastanek rebraste teksture v drevesu niso kaj dosti 
raziskani. Njenega pojava in obsega v drevesu se ne 
zna zanesljivo napovedati po zunanjih znakih rastočih 
dreves. Rebrasta tekstura se znotraj posameznih vrst 
GozdVestn 79 (2021) 4
ISSN 2536-264X
Slika 1: Makroskopska (a, c, e) in 
mikroskopska (b, d, f) zgradba 
lesa javora: (a) Prirastne plasti ali 
branike (B) so na prečnem prerezu 
načeloma razločne. Letnice (L) 
so zaradi vsebnosti ekstraktivov 
in gostejše razporeditve vlaken v 
terminalnem delu branike vidne 
s prostim očesom. Traheje (T) so 
razporejene difuzno (raztreseno). 
Trakovi (Tr) na prečnem prerezu 
so dokaj široki in vidni s prostim 
očesom. (b) Letnice so pod mikro-
skopom razločne. Traheje so lahko 
posamične ali v radialnih skup-
kih po štiri traheje. Trak je dveh 
velikostnih razredov. (c) Tudi na 
radialnem prerezu so branike (B) in 
letnice (L) s prostim očesom dobro 
vidne. Trakovi so vidni kot manjša 
rdečerjava zrcala. (d) Na radialnem 
prerezu lahko opazimo, da je trak 
sestavljen iz enega tipa trakovnih 
parenhimskih celic (t.i. homogen 
trak). (e) Na tangencialnem prerezu 
so manjša vretena, ki jih tvorijo 
trakovi (Tr) in so s prostim očesom 
komaj vidna. (d, f) Tako na radial-
nem kot tangencialnem prerezu 
so vidni relativno kratki trahejni 
členi (Foto: G. Skoberne, P. Prislan).
GozdVestn 79 (2021) 4
ne pojavlja redno, njena prisotnost je dokaj redek in 
neobičajen pojav. Takšna tekstura se pogosteje pojavlja 
v rodovih Acer, Alnus, Fraxinus, Betula in Juglans. 
Najpogostejša lokacija rebraste teksture je v bližini 
korenin in večjih vej, torej tam, kjer pride lokalno do 
različne usmerjenosti vlaken. Pri gorskem javorju, 
kjer je takšna tekstura zelo cenjena in iskana, naj bi 
rebrasta tekstura bila prisotna pri 3 – 6 % dreves. 
Lastnost bi lahko bila dedna. Rebrasta tekstura naj 
ne bi bila odvisna od rastiščnih razmer ali starosti 
in velikosti drevesa. Tekstura je bolj vidna v zunan-
jem delu debla. Hlode javorja rebraša spoznamo po 
značilni zgrbančenosti lesa pod lubjem. Prvovrstni 
hlodi javorja rebraša dosegajo na trgu zelo visoke 
cene, na dražbah lesa pa podirajo rekorde. Les javorja 
rebraša je zelo zaželen v proizvodni glasbil. Iz njega 
najpogosteje izdelujejo kitare ali violine. Uporablja 
se tudi za furnir za pohištvo.
Znana in cenjena je še tekstura ptičjih oči, ki je 
značilna tekstura tangencialnih prerezov in lušče-
nih površin, ki nastane zaradi drobnih stožčastih 
vgreznin vlaken. Ugreznine so posledica lokalne in 
začasne neaktivacije kambija zaradi glivne okužbe 
(javor ptičar).
ISSN 2536-264X
Slika 2: Posebnosti sortimentov javorja. (a) Hlod z enakomerno svetlo barvo po celotnem prerezu in (b) hlod z izrazito rjavo diskoloracijo. (c) Primer 
sortimenta z izrazitim valovitim potekom vlaken (Foto: P. Prislan).
GozdVestn 79 (2021) 4
Slika 3: Mikroskopska zgradba lesa javora. (a) Prečni prerez: letnice so razločne predvsem zaradi terminalnega aksialnega parenhima (Ap) in sploščenih 
terminalnih vlaken. Razlike v premeru ranih (rT) in kasnih trahej (kT) so majhne. Traheje (po dve do štiri) so pogosto v radialnih skupkih (črtkan okvir). 
Vlakna ob trahejah imajo nekoliko debelejše celične stene. Trak (Tr) je 1-2 redni in 5-7 redni. (b) Radialni prerez: dobro vidni posamezni trahejni členi 
(Tč) z značilnimi helikalnimi odebelitvami (Ho). Povprečna dolžina vlakna (V) je 880 µm. (c) Radialni prerez: intervaskularne piknje (Ip) v prečnih 
stenah, ki povezujejo sosednje traheje, so izmenjajoče in podobne velikosti kot piknje v križnih poljih (pKP), ki povezujejo trak in in trahejo. (e) Radialni 
prerez: trak je homogen, sestavljen iz trakovnih parenhimskih celic podobne oblike in velikosti. (f) Tangencialni prerez: tudi na tem prerezu so dobro 
vidni trahejni členi (Tč) s helikalnimi odebelitvami (Foto: P. Prislan).
ISSN 2536-264XGozdVestn 79 (2021) 4
Viri
Čufar K (2006) Anatomija lesa. Biotehnoška fakulteta, Oddelek za 
lesarstvo, Ljubljana.
Ducousso A, Bordacs S (2010) EUFORGEN Tehnične smernice za 
ohranjanje in rabo genskih virov: Dob in graden (Quercus robur/
Quercus petraea). Prevod: Westergren M. Zveza gozdarskih društev 
Slovenije in Silva Slovenica. Ljubljana, Slovenija, 6 str.
Grosser D (1977) Die Hölzer Mitteleuropas - Ein mikrophotographischer 
Lehratlas. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York.
IAWA Committee (1989) IAWA list of microscopic features for hardwood 
identification. IAWA Bulletin n.s. 10: 219–322.
Holzarten-ABC: Ahorn - Spitzahorn, Bergahorn, Hard Maple, Soft 
Maple, Holz vom Fach (https://www.holzvomfach.de/fachwissen-
holz/holz-abc/ahorn/)
Kadunc A (2006) Kakovost in vrednost okroglega lesa plemenitih listavcevi. 
Gozdarski vestnik 64: 377–392.
Mrak T, Gričar J (2016) Atlas of woody plant roots. Morphology and 
anatomy with special emphasis on fine roots. 1st edition. The Silva 
Slovenica Publishing Centre, Ljubljana
Richter HG, Oelker M, Koch G (2018). macroHOLZdata: descriptions, 
illustrations, identification, and information retrieval. In English 
and German. Version: 07-2018. delta-intkey.com.
Wheeler EA, Baas P, Gasson PE (1989) IAWA list of microscopic features 
for hardwood identification. IAWA Bulletin. 10:219-332.
Schweingruber FH (1990) Microscopic wood anatomy, Mikroskopische 
Holzanatomie. Eidgenössische Anstalt für das Forstliche 
Versuchswesen, Birmensdorf.
Torelli N (1990) Les in skorja. Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
lesarstvo, Ljubljana.
Torelli N (1991) Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa (ključi). 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana.
Torelli N. 1998. Sladkorni javor (Acer saccharum Marsh.). Les, 50, 5: 133-135 
Varstvo gozdov Slovenije. https://www.zdravgozd.si/ 
ZGS. 2020. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 
2019. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 121 str.
Wagenführ R. 1996. Holzatlas. 4. neuarbeitete Auflage. Fachbuchverlag 
Leipzig. Carl Hanser Verlag, München Wien: 688 str.
Zahvala
Preparati so bili pripravljeni v Laboratoriju za lesno anatomijo na 
Gozdarskem inštitutu Slovenije. Za podporo v laboratoriju se zahvaljujemo 
Gregorju Skobernetu in Luki Krajncu. Pripravo prispevka so omogočili 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), 
raziskovalni program P4-0107 in projekti: V4-2017, V4-2016, J4-2541 
in J4-9297.
MIKROSKOPSKI OPIS
Les javorja je difuzno-porozen –približno enako velike 
traheje ali pore so v prečnem prerezu enakomerno 
razporejene po braniki. Prirastne plasti so vidne. 
Traheje so v prečnem prerezu ovalne do okrogle, 
njihov srednji tangencialni premer znaša manj kot 
100 µm. Traheje imajo enostavne perforacije, tj. ena 
odprtina v perforirani ploščici na končnih stenah 
trahejnih členov, kar je vidno v vzdolžnem prerezu. V 
stenah trahejnih členov so vidne helikalne (spiralne) 
odebelitve. Intervaskularne piknje, ki bočno pove-
zujejo traheje med seboj, so izmenične. Te piknje so 
najpogostejše, zato se zaradi manjšega diagnostičnega 
pomena navadno ne uvrščajo na seznam znakov v 
anatomskih ključih. 
Trakovno tkivo je homogeno, sestavljeno izključno iz 
ležečih parenhimskih celic. Trakovi so v splošnem do 
osemredni, često do 1 mm ali več visoki (tangencialni 
prerez). Agregiranih trakov ni. Piknje med trakovi in 
trahejami so majhne. Aksialni parenhim je redek ali 
manjka. Praviloma ni v stiku s trahejami (apotrahe-
alni). Lahko je difuzen, tj. enakomerno razporejen 
po braniki. Pojavlja se ob letnici (marginalni). Za 
javor so značilni romboidni kristali (oksalati), ki 
se nahajajo v posebnih predeljenih (kamrastih) 
celicah. Kristali se pod polarizirano svelobo svetijo. 
Kamraste celice so aksialne ali trakovne parenhimske 
celice, ki so predeljene z vmesnimi celičnimi stenami 
različnih debelin. 
LOČEVANJE JAVOROVINE  
OD DRUGIH VRST LISTAVCEV
Difuzno porozne drevesne vrste je v splošnem težje 
med seboj ločevati kot venčasto porozne drevesne 
vrste, kjer je porazdelitev trahej kasnega lesa eden 
izmed ključnih razločevalnih znakov. Poleg tega je 
določene znake težko določiti na makroskopskem 
nivoju, zato je za zanesljivo identifikacijo potrebno 
pripraviti preparate za mikroskopsko analizo. 
Slika 4: Prečni prerez (a) javorja in (b) lipe (Foto: P. Prislan).