BEŽIERAD PRED DESETIMI LETI
7-LETNI NAČRT NAŠE OBČINE
»V prihodnjih sedmlh letih je pred-videna rekonstrukclja in modernizacija velikega dela bežigrajske industrije, ki ima predvsem značaj lahke predelovalne industrije, zaradi česar se lahko zelo hitro prilagaja zahtevam trga. Prav za-radi tega je izredno rentabilna In Ima vse možnosti za nadaljnji razvoj In pove-čanje proizvodnih zmogljivosti, kakor tudi plasraan svojih proizvodov.
Za postopno obnavljanje in moder-nlzacijo bežigrajske pretežno predelo-valne industrije bomo v naslednjih le-tlh potrebovali okrog 5 milijard dinar-jev, kl Jih bomo morali delno ustvariti sami, delno pa dobiti kot dolgoročna posojlla prl narodnl bankl.«
VPISOVANJE POSOJILA
»Prve dni vpisovanja Ijudskega poso-jila za obnovo porušenega Skopja se je tej širokogrudni in vsejugoslovanski ak-cijl odzvalo v naši občini 10 tisoč 38 ob-čanov, ki so skupaj vpisali za nad 100 milijonov posojila. V gospodarskih or-ganizacijah in posameznih krajevnih skupnostih pričakujejo, da se bo ta zne-sek v prihodnjib dneh Le znatno zvJšal.«
JEDRSKI REAKTOR
»Teren pri Podgorici, kjer bo zrasel jedrski raziskovalni ccnter, smo zaLell odkrivati že avgusta meseca. Pred krat-kim so delavci gradbenega podjetja Ob-nova začeli tndi betoniratl tetnelje za stavbo, v katero bomo vgradili reaktor. To je prostor v trikotniku med vasmi Beričevo, Podgorica in Pšata, dobrlh 600 m severno od Save, kakih 12 ktn od Ljubljane. Za gradnjo in opremo reak-torskega raziskovalnega centra smo do-bili milijardo dinarjev zveznih in 400 milijonoT republišklh sredstev. 300 tisoč dolarjev pomoči pa bomo dobili he po-sebnega sklada ameriSke atomske ko-misije »Alotni za mir«. Jd Je namfnjon kot pomoč jedrskim centrom v Izgrad-njl.«
ŠOLSTVO NA BOLJŠI POTI
»Obiskali smo predsednlka sveta za šolstvo občine Ljubljana-Bežigrad Slav-ka Oblaka. V zvezi s problemi in nalo-gami, s katerimi se v občini že veL let bore, smo mu zastavlU nekaj vprašanj.
»Letos se nam je po več letih prvič posrečilo pouk t osemletkah uskladlt) tako, da je v dveh izmenah (razen ene-ga oddelka v šoli Mirana Jarca), In ne v treh, kot je bil prejšnja leta kar pogo-sten pojav. Pri tem smo naleteli na precej nerazumljiv odnos staršev do naših ukrepov. Prej so negodovali nad tremi izmenami, zdaj pa Jlm nl prav to, da morajo njihovi otroci menjatl učlte-ljice In šolo, ne ozirajo pa se na to, da so prej njihovl otroci morali hoditl v šolo preko najprometnejšlh cest in blli zaradi treh izmen pouka ftiočno utru-jenl, zaradl neugodnega časa pouka.«
STIHIJSKI RAZVOJ
»Prav precej opazimo, da se telesna kultura ni razvijala načrtno. Posamez-ni predeli občine so brez telesno-kultur-nib organizacij, novih je vzniklo malo, sestav članstva pa Je nezadovoljiv. V društvih je premalo mladincev, mimo ženske košarkarske vrste Partizana Je-žice pa so mladinke takorekoč prava redkost med članstvom naših organlza-cij. Tudl o resnlčnem sistematičnem delu, o množičnosti in trdnih načrtih razvoja, je kaj malo sledu. Res, da Je za to potrebna materialna osnova: telovad-nlce, igrišča, finančna sredstva. Ko p;> iščemo vzroke, kl zavirajo napredek telesne kulture, pa slej all prej prldemo tudi do  ovir subjektlvnega značaja.«
BELINKA MED NAJUSPEŠNEJŠIMI
j>% dograditvijo železnlškega prelaza se je začelo gospodarsko življenje za Bežigradom razvijati Se hitreje. Ne sa-mo ob Titovl cestl, temveč tudl v ob-robnlb predelih, se Je gospodarsko žlv-ljenje v Ietošnjem Ietu bitreje zavrtelo. Med najuspešnejšiml tovarnaml izven centra Bežigrada je nedvomno tovarna Belinka, kl Je sedaj v rekonstrukciji. Be-linka je edina tovarna v državi, ki pro-izvaja ogljikov peroksid v vseh koncen-trallh in «a prodaja skupaj x oatallmt izdeUd več kot 400 gospodarskim orga-nizacljam v našl dežell.«