@ kladi var
glasilo delovne skupnosti tovarne elementov za avtomatizacijo, in precizno mehaniko kladivar Žiri
1975 St. 1
letnik 5
INVESTICIJE‘ZAKAJ ?
Znano je, da je naša delovna prganizacija zrnstla iz manjšega obrtnega podjetja različnih dejavnosti, v končni fazi pa se je oblikovala - razvila le kovinsko predelovalna industrija, z dokaj zahtevnim proizvodnim programom. Zahteven proizvodni program pa zahteva kvalitetnejša oroizvajalna sredstva (stroji, orodje, merila ...), visoko strokovno kadrovsko strukturo in boljše prostorske delovne pogoje. Lahko rečemo, da imamo (od naštetih potrebnih pogojev) le dokaj primerno kadrovsko strukturo, ter delno tudi delovna sredstva, proizvodni prostori sa so postali do skrajnosti pretesni, neprimerni pa so bili že v sa-
mem začetku.
Prišli smo do razpotja, ko se moramo odločiti, ali hočemo obdržati sedanji proizvodni program in slediti vsak dan zahtevnejšemu trgu, ali pa se od^ ločiti. za enostavnejši proizvodni program. San geografski položaj krajo je takšen, da je precej odaljen od železnice,	promet-
na linija pa je za večji transport neprimerna . Zato moramo stremeti za tem, da razvijamo in izdelujemo takšne izdelke, ki zahtevajo večjo udeležbo visoko strokovnega dela in kar najmanj materiala. Torej, izdelovati moramo tako izdelke, da bomo za kg izdelka iztržili kar največ denarja, prevoza tovora pa bi bilo manj
»*rf-
in s tem tudi manj prevoznih stroškov.	•■
Nobenega dvoma ni, da je naš že za prihodnost planiran proizvodni program popolnoma pravilen, zahteva pa (zlasti v sedanjem položaju) nova vlaganja, predvsem v nove, tehnološko popolnejše stroje in nove proizvodne prostore.
Za proizvodnjo hidravličnih elemetov so še posebaj zainteresirane vse. delovne organizacije ZPG-a in so pripravljene doti precejšnjo, predvsem finančno' pomoč, ker vedo, da je taka zahtevana proizvodnja izvedljiva le v primernih, funkcionalnih proizvodnih prostorih in s primernimi proizvodnimi sredstvi. Poleg finančne pomoči so pri-
vsestransko strokovno pomoč.
Kaj pa moramo pri Vsem storiti sami? Veliki Potruditi' še moramo £ n bodo naši delovni p'h( vsem pa finančni usi hi čim boljši, da bo v investiciji sod e lov li tudi s svojimi sredstvi .
Investirati, graditi moramo danes, ker je jutri lahko ze prepozno, kajti če bomo ostali in delali v takih prostorih in s takimi sredstvi, se lahko kaj kmalu zgodi, da ne bomo več sposobni izdelovati vse zahtevnejših
izdelkov in potem ... Postavimo se že enkrat na trdna tla, da bomo z našim delom in našimi delovnimi razultati pomagali reševati tudi krajevne - žirovske probleme (potrebe), ki so z dneva v dan večji. Gradimo sebi in kraju za boljši jutri.
Janez Primožič
SODELOVANJE S TZ LITOSTROJ V LETU 1975
Obseg sodelovanja z TZ Litostrojem bo v tem letu nekoliko večji po vrednosti, po a-sortimanu izdelkov pa bo v glavnem isti kot v preteklem obdobju. Kot nov izdelek se bo pojavil hidravlični krmilni ventil, ki je že naročen s strani Litostroja v količini 50 kosov. Standardnih hidravličnih komponent Litostroj za enkrat še ni naročil in tudi napovedi njihovih predstavnikov ne napovedujejo nekih večjih količin.
nami in Litostrojem. . Poleg večjih agregatov bodo naročeni še manjši agregati za sistem hlajenja in ogrevanja preoblikovalnega stroja.
Komandni pulti in tablo ji so v manjših količinah že naročeni, pripravlja pa se pregled potreb po kompletnih komandnih omarah (omara in hidro ventil). Za program V/OTAN je s strani TZ Litostroja baje podpisan 5 letni sporazum o sodelovanju in Klddivar Žiri bo dobavljal še naprej že
NOVICE IZ ZPS
Delovna konferenca komunistov Litostroja je pod naslovom UVELJAVLJANJE USTAVNIH ODNOSOV V LITOSTROJU obravnavala vsa bistvena vprašanja življenja in dela kolektiva. V gradivu za konferenco in v razpravi so posebno pozornost posvetili združevanju. Doseženi uspehi na tem področju so rezultat politično pravilnih izhodišč in temeljijo na premišljenih odločitvah članic ZPS so noudarili na konferenci.
Pltlpl
ferfs'
rt|p
1 $0 o•; •
Velik premik bo pri na- osvojene ventile, ročilih mazalnikov saj i Celotna^naročila s se obeta ponovno naro- strani TZ Litostroja čilo ^0 kosov komplet- ■ znašajo momentalno cca nih mazalnikov z raz-	500 miljonov starih di-
delilniki. Tudi hidra- ' narjev in pripomniti vlični. agregati bodo	Je treba, da naročila
v povečanem obsegu pre- še vedno prihajajo, dmet poslovanja med
Jože Kopač
Dne 29. januarja sta Statut ZPS podpisala: pred-* sodnik DS ZPS tov. Vladimir Birsa iz tiostola in predsednik kolektivnega poslovnega odbora generalni dirdktor Litostroja tov. Marko Kržišnik dipl.ing.
&
28.2.1975 BO „.«,ri kolektiva KLADIVAH sogla" no strinjali s pristopom AGHOSTROJA v ZPS.
KRMILNI VENTIL
MLADI V
"Kladivar" je po strukturi delavcev tnal .0' podjetje, saj je več kot polovica članov delovnega kolektiva mlajših od 27 let. Zato bi morala biti mladinska organizacija v podjetju precej bolj aktiv-nd, če bi hotela reševati probleme mladih in ugoditi njihovim zahtevati in potrebam. Delo AMD "Kladivar" pa je precej neaktivno ih zaspanoi Deloma je temu kriva premajhna zainteresiranost mLSdincev za družbeno politično delo v MO, deloma pa tudi delovna organizacija sarta, ker 1 jih pretialO podpira, tako aorailno kot tudi finančno pri njihovih delih. Velik problem je finansiranje delovanja MA, ker ponavadi finančne pomoči, takrat ko je potrebna sploh ni. Zaradi tega MA velikokrat sploh ni v stanju realizirati svoj akcijski program.
V okviru ZPS, med ostalimi DPO obstaja in deluje KMD ZPS, ki združuje mladino in delo vseh AMD podjetij združenih v ZPS, s svojim programom dela, sprejetim na ustanovni konferenci 2. 7.1974 v Žireh. Program KMD ZPS je obsežen, saj zajema vsa področja delovanja mladine, ki se je že na ustanovni konferenci dogovorila in oprejela skupne naloge in zadolžitve.
Tako moramo na področju družbeno političnega in dopolnilnega izobraževanja mladih delavcev narediti še
PODJETJU IN ZPS U
marsikaj. Družbeno politično delo in izobraževanje je zelo pomembno, kajti zavedati se moramo, da smo bili mladi do sedaj največkrat odmaknjeni od odločanja o rezultatih dela, od samoupravnih in političnih odločitev prav zaradi tega, ker smo bili premalo poučeni in preveč neizkušeni na tem področju. Treba je najti oblike in možnosti za družbeno politič-ho izobrazbo in pridobitev izkušenj. Prav jielo v AMD pa je dobra štartna osnova, kajti zavedati se moramo, pla bo moral, danes mlad pe neiskušen delavec, jutri prevzeti in izvajati pomembne in od-ovorne naloge in da o jutrišnje delovanje fJZDL, sindikata, ZK, Samoupravnih organov, kot tudi nadaljna gra-Kitev samoupravne socialistične družbe slo-elo na mladih delav-ih, zato se moramo ka-iti in vključiti že 'sedaj v vse te tokove družbenega in samoupravnega življenja. Zavedati pa se moramo, da lahko v te organe predlagamo in izvoli— po le tiste mlade delavce, ki so dovolj U-sposobljeni in osveščeni, da se lahko enakopravno in enakovredno vključijo v delo teh organov. Usposabljanje pa je naša naloga in dolžnost. Zavzemali se bomo, da bo tudi nekvalificiranim delavcem omogočeno dopolnilno šolanje, da končajo vsaj osnovno šolo in se potem pb delu usposobijo za poklic, ki ga oprav-
Podobno velja tudi za vse novosprejete delavce, kjer moramo izboriti prakso, da se uvedejo uvajalni seminarji po teh vprašanjih.
Zavzemali se bomo, da se bodo čimprej izoblikovala trdna merila za ugotavljanje in
Razvijanje amatersKlh oblik kulturnega delovanja mladih (recitatorski krožki, pevski zbori, dramske skupine ipd.) naj postane praksa, tako da ne bomo samo potrošniki, ampak tudi ustvarjalci kultu-
za stružnico- KopaC Janez
ljajo na delovnem mestu. Isto velja tudi za kvalificirane in delavce s srednjo kot tudi višjo Strokovno izobrazbo.
AMD mora še v toku šolanja navezati stike s štipendisti, jih vabiti v svoje sredine, seznanjati s programom , perspektivo podjetja možnostjo napredovanja, s samoupravo , kajti le'tako lahko od njih potem, ko se bodo zaposlili v delovnem kolektivu pričakujemo, da se a-ktivno vključijo v mladinske vrste, kot tudi v samoupravno življenje kolektiva.
delitev dohodka ter osebnega dohodka v delovni organizacijah in to v okvirih samoupravnih sporazumov, da bo ta delitev pravična in da obstajaj* razlike le na podlagi tekočega in minulega dela.
Tu so še naloge na področju kadrovske politike v AMD in ostalih družbeno političnih organizacijah-, naloge pri reševanju stanovanjske problematike mladih v ZPS, naloge.pri reševanju problemov pri uresničevanju nove ustave in samoupravnih sporazumov v praksi.
ra, 8 takšnim delovanjem bi kulturno dejavnost , ki zadnje čase vedno bolj šepa, približali ml&dim delavcem in tako vplivali na kulturno rast vsakega posameznika .
Na področju športa in rekreacije smo se domenili, da bomo izpeljali več akcij v okviru ZPŠ, ker pri tem ne gre ; samo za športne dosež-,ke, ampak Je pomembno
ZIMSKI
PRVI POIZKUS dota ni hotela - smo si bili edini tiste decemberske nedelje. Bedeli smo na sneženi planoti pod Tošcem, Z mrakom se * Je v Šotor priplazil mraz in z nami prebil dolgo, svetlo noč. Jutro. Strmenje v Jutranjo zarjo in požirek* dva, ata iz naših trepetajočih teles pregnala neprijatelja. Pospravili smo tabor in se odpravili domov, tla neuspeh smo bili obsojeni že na začetku: sto pet kilogramov tovora na štirih sahibih in moker, predirajoč se sneg..
Že na gozdnem hrbtu, ki loči Rudno polje od planine Konjščice, krepko pbčutim težo nahrb-
jtnika, smuči, pancarjev in šotora. Trmasto gazim zadnji v koloni.
. Barasab mora vzdržati, upati na uspeh do poslednjih moči. Naibče izmed nas še ni hodil ■ po tej smeri na Kredarico. Plačali smo velik davek. Pot nas je
' zanesla kakih sto me-
tudi spoznavanje mladih iz različnih delovnih kolektivov med seboj, krepitvi tovarištva in medsebojnega sodelovanja.
Naštel sera nekaj področij delovanja AMD in KMD ZPS in upam, da bomo n skupnimi močmi te naloge, ki smo si jih naložili, tudi realizirali.
Pivk Stane
DAN
trov višinske razlike nižje na Konjščico, namesto preko Sivih polic. Poleg zidane sirarne odložimo prtljago, da si odpočijemo ramena in naberemo novih moči. Po kratkem počitku mi sahiba naložita nahrbtnik s smučmi in šotor. Krenemo proti severozahodu po dnu doline v krnico Jezerce, ki leži med Vi-ševnlkom, Draškimi vrhovi in Slemenom. Tu obstanemo. Sneg se predira do kolen, telesa se šibijo pod tovori.
Za vsak nov korak moraš zbrati novih moči, visoko dvigniti nogo, potem vsa težo telesa s prtljago prenesti nanjo, pri tem s palicami loviš ravnotežje ... Sila malo vreden položaj, tudi brez vseh stilnih vrednot. Pljuča ne zmorejo svojega dela - bilo je jasno, da v teh pogojih ne moremo napredovati. "Predlagam, da tu odložimo smuči in pancar-je". "Seveda, kaj pa si mislili?" soglasno
odgovorijo. Rečeno, storjeno. Potem se nekdo spomni, da je lačen. Za nekaj požirkov tople juhe porabimo uro in pol. Ura je dvanajst. Do Kredarice Je še daleč. Z nekaj kilogrami lažjo prtljago nadaljujemo proti zahodu, skozi široko korito na Studorski preval. Odpre se nov pogled na pobočje Tošca. Pot, ki se ovije okrog njega do Vodnikove koče, Je pokrita z visokim snegom.
Za nami je v tej smeri ostajala globoka sled - a ne za dolgo. Prvi v koloni Zastane in odločno reče: "Če moram tja okrog - potem raje ostanem tukaj I" Utrujeni pogledi se bežno srečajo, kmalu tavajo po pobočju Tošca in iščejo primerno mesto za postavitev šotora - kljub temu, da tega dne nismo videli niti obzorja, kjer bi morali prenočiti,
1 kaj šele Triglavskega pogorja I
DRUGI POIZKUS
Neizpolnjen.' obvez« me je moril«. VertUr sva drugi poizkua ostala le Marjan in Jaz.
V	petek, 5. januarja ae rano podava na pot. Preko Pokljuke na Rudno polje. Za uro in pol naju opehari trk dveh avtomobilov, ki ota se ta dan erečala le enkrat. Tako sva
ob 11. uri pripravljena in kreneva preko Sivih polic v krnico Jezerce. Sonce se je krepko uprlo v že skoraj kopno transveral-no pot. Hitro napredujeva tudi skozi korito. Sneg se ne prediral bila bi čudovita smuka. V dobri uri sva na Studorskem prevalu.
V	prvem poizkusu smo do prevala porabili natanko pet ur« Od tu naprej je ha pobočju ToSca že pregažena pot. H6 Ustavljava se mnogo , le za trenutek, da sl obričeva znojno čelo in odpočijeva oči
na paši po Čudovitih lesketajočih se snežnih vrhovih. Skozi ledeniška očala je ta gorski svet še bolj tajanstven. Do Vodnikove koče potrebujeva še uro in pol. Tu srečava pri opoldanskem počitku že dve skupini. Skupina treh fantov in dekleta so v objemu gora že četrti dan. "Čudovito vreme imamo, vzpon je bil enkraten," so žareli njihovi obrazi, polni sonca in vedrine. Tudi midva si privoščiva majhen obrok poleg novega zimskega bivaka. S sabo i-mava zelo malo hrane. Morava naprej. Imava zelo ugodne snežne razmere. Odločiva ee za smer letne poti prek



mmm
vsUl
strmih skalnih veotn, naravnost na Konjsko sedlo. Snega je vedno več in toplo sonce ga je že precej omehčalo. Nevarnosti plazov ni, aaj sc je sneg že zrušil po strmih zahodnih pobočjih Ver-narja. Prvič, visoko nad Velim poljem, svojemu namenu služi cepin. Pri globokem vbodu cepina v južen aneg, brez nevarnosti zdrsa premagava sedlo. In na sedlu - kot bi hodil v deveto deželo! vedno znova se ti odpre novo prostranstvo, obzorje se širi v neskončnost. Toda tokrat pred nama nenadoma vzkipi v yišlno visoka, mogočna* plemenita postava Triglava. V nje-
Cdloživa nahrbtnik, "gorski klic" na nama spet vrne moč in vedrino. Vstopiva v metereologo-vo eobo - bila je že polna planincev, njegova "šerpa" pa nama natoči toplega čaja.
Do sedme ure zvečer gledava televizijski prenos Novoletne skakalne turneje, potem odideva na skupna ležišča. Pripraviva si pravi brlog. "Ne bo nama hladno, čeprav je bilo zunaj že ob petih popoldne minus štiri stopinje Celzija," se pohvali Marjan, ko zadnji zleze'pod kopico odej. Kma3-u-e*-—. spiva.
Prbbudijo me težki koraki plahinskih čevljev na lesenih stop-
Klini so pod ancgom, le nekaj jih je pogledalo na beli dan. Stopinje z derezami in vbodi cepina morajo biti sigurni. Samo majhna nepazljivost je sicer lahko usodna. Do Malega Triglava nimava večjih težav. Pogled na Kredarico naju za hip ustavi in še-le . zdaj resnično verjameva, da Je cilj na dosegu roke. Po grebenu naprej Je precej veli-k® nevarnost opasti. Nekoliko se skloneva, počasneje nadaljujeva, vbodi cepina so še glo-bejši, tudi ndga hoče ,-va čj o_a top iaJa**Z adnje_ korake pa pospešiva* kot da ae bojiva* la™ bo Vrh *\AijiiliVlii stolpom pobegAŠii« •
Pfy;'-■:: ■
NAŠ PONOS
govem varstvu domujeta Planika na Ledinah in Triglavski dom na Kredarici. V desno, čez Stapce, naju "vleče" Kredarica. Na precej strmem pobočju je sneg tako trd, da niti stopinj ni mogoče klesati le e čevlji. S sabo i-mava sicer dereze, vendar nanje sploh ne pomisliva. V nekaj potegih osvojiva najvišje ležečo metereološko postajo v Jugoslaviji.
nicah in ne dolgo za tem pijeva v metereo-logovi pisarni vrod -poživljajoč čaj.
Vrh se bohoti v jasnem svitu. Ves snežen, skoraj ni videti gole skale. Zapodiva se pod steno. Prvi.koraki vzpona pričajo, da ne bo pretežko. V pomoč nama je tudi sled, ki kaže smer letne poti. Narejena je bila že prvi dan leta. Vzpenjava se brez naveze.
Premagala sva najvišji vrh v zimskem času. Vsi napori dvakratnega poizkusa so poplačani, pred nama so razgrnjene lepote domovine ...
Vinko Podobnik
REKREACIJA - KEGLJANJE
Temeljna telesno kulturna skupnost (TTKS) deli športne panoge v občini v tri skupine: vrhunski, tekmovalni in rekreacijski Sort.
V rekracijski šport spadajo vsa planinska, šahovska, balinarsko, taborniška društva ter dejavnost TVD Partizana. Poleg tega poteka akcija NAUČIMO SE PLAVATI.. V letošnjem letu ‘pa bodo tudi akcije VSI SLOVENCI HODIMO,
VSI SLOVENCI SMUČAMO in OBČINSKA SINDIKALNA KEGLJAŠKA LIGA. Za vse akcije športne rekreacije je v letošnjem iletu posvečeno veliko !pozornosti,večja in boljša finančna pomoč. Tako avtor članka ne !bo več v akrbeh za prevoz in ostale materi-
1r
alne primankljaje.
POGLEJMO KAJ NAM JE NAPISAL LIVIO:
Zfiano je, da je tudi i naša delovna organiza-!cija sodelovala z svo-i jo ekipo na celolet-j nem sindikalnem prven-i stvu v kegljanju, ka-! terega je organiziral TTKS - odbor za rekreacijo in oddih Škofja Loka. To tekmovanje | je bilo na kegljišču j v Škofji Loki - kopa-j lišče Puštal. Razumiji- i S’vo je, da se je naša i ekipa udeležila tudi treninga na tem ke-
gljišču, ker ga pač v Žireh nimamo. To je dodatni napor članov e-kip , da ne omenjam izgube časa, ravno tako pa tudi stroškov.
Res je namreč, da smo od sindikalne organizacije dobili plačane žetone za trening, za prevoz smo skrbeli člani sami. Menim, da bi noša ekipa vsekakor na tem tekmovanju dosegla boljše uspehe, če bi nam sindikat o-mogočil plačilo vseh stroškov za treninge ali pa, da bi širša družbena skupnost v naši KS mislila na bodoče rekreacije in " • športno udejstvovanje s tem, da bi se tudi pri nas zgradilo vsaj dvostezno kegljišče, če pogledam okrog sebe, Škofja Loka ga torej že ima, kljub temu pa že imajo v načrtu gradnjo novega. Železniki ga tudi imajo, sicer pa lahko rečem, da so kraji manjši od našega pa imajo tudi. kegljišča, le pri nas ni pristojnih v KS, da bi na nekak način pristopili k temu in vsaj sedaj pričeli misliti kako in" na kakšen način bi se to lahko doseglo. Nekaj se d tem že govori, menim pa, da ne mislijo o sredstvih, to pa je prema-
lo, potrebno Je več dejanj. V tem primeru mislim, je naš dolžnik tudi občinska skupščina in pa vse delovne organizacije v kraju. Imamo precej dobrih tekmovalcev in če bi jim bilo omogočeno več treninga, predvsem doma, sem prepričan, da tudi uspeh ne bi izostal. Tako bi se lahko kosali tudi z najboljšimi ekipami.
Teh pa za enkrat pod takimi pogoji ne moremo preseči.
To so bile moje glavne misli. Sedaj pa navajam rezultate tek-i movanj in to ekinno kot posamično. Sodelujoča ekipa je bila sestavljena iz naslednjih članovi Giugovaz Livio Mlinar Miro Pivk Stane Vehar Rajko Gladek Vinko Kunc Pavle tezerva Krvina Rajko Maček Boris Poleg naše ekipe je na tem tekmovanju sodelovalo še PO ekip, razen ene vse iz Škofje Loke in Železnikov. Naša ekipa je med vsemi Zasedla 9 mesto, kljub temu, da ni-
mamo svojega kegljišča, je ostalo za nami kar 12 ekip, ki imajo vse pogoje dnevnega treninga ."
KONČNI REZULTATI 6 x 100 PO EKIPAH ZA LETO 1974:	.
1. LTH	164	t
2. TEHTNICA	159	"
5. ALPLES	140	"
4. PRIVATNIKI	130	»
5. PREDILNICA	127	"
6. NIKO	116	"
7. ŽIRI	lOg	»
8. OBRTNIK	105	"
9. KLADIVAR	105	"
10. "JELOVICA	104	"
11. SOb	92	"
12. EGP	, e	90	"
13. KROJ	71	"
14. ISKRA Žel.	63	"
13. NAMA	94	"
16. TRANSTURIST	92	"
17. ISKRA Ret.	49	"
18. AVTOKOVINAR	99	"
19. CENTER SLEP	. 38	"
20. G.GOSPODAR.	21	«
21. POSTAJA MIL	. 20	"
Na koncu bi rad pove- 1 dal še tole. Menim namreč, da Je v našem kolektivu dovolj mla-#dih, ki naj se vključijo v to športno panogo in prično z treningom. Sam šport je 4 zdrav, če pa z njim populariziraš še svoj j delovni kolektiv je to še lepša zavest.
Giugovaz Livio
SKLEPI SEJE DS
8. SEJA
1.	Potrditev inventurnih poročil in rekapitulacijo inventurnega elaborata.
2.	Potrditev samoupravnega sporazuma o delitvi OD.
3- Za podpisnika samoupravnega sporazuma se potrdi in nadalje pooblasti tov. Kavčič Matjaža.
4. Sklep o podpisu samoupravnega dogovora o združevanju sredstev globalne devizne kvote (GDK sredstev) in za podpisnika se imenuje direktorja tov. Ambrožič ing. Venčeta.
ples kegljev
. 5. Sklep, d Ml so x& podpisnika prermetneri samoupravnega sporazuma o kreditiranju individualne opreme v ZPS pooblasti Lov. direktorja Ambrožič i v - Venčeta, s strani ZI'3 pa tov. Marka Kržišnika dipl.ing. predsednika PO ZPS in tov. ing. Ivana Zupana, vodjo področja PO za financiranje in ekonomiko.
6.	Sklep o nabavi treh pisalnih miz in treh telefonskih aparatov.
7.	Vse prošnje za denarno pomoč se preloži na naslednjo sejo.
9. SEJE
1. četrti sklep sedme seje DS je v teku.
?, Potrditev predlaganih členov za samoupravni ,sporazum o delitvi OD.
5* Sklep za potrditev zaključnega računa za leto 197«.
«. Sklep za izvedbo reklame indikatorjev v skupnem znesku 15 miljnov (starih din).
5.	Sklep o pristopu k amoupravnemu sporazumu o ustanovitvi poslovne skupnosti Izdelave in predelave jekel.
6.	Sklep za denarno pomoč KK Kladivar Žiri V znesku 10.000.-- din.
7.	Sklep za denarno pomoč OSO Kladivar Žiri v .- išneaku Ji.800.- dih.
S. Sklep za detiahno pomoč Osnovni šoli Žiri -osmim razredom 200,00 din za končni izlet.
-HRABRIM -
V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA 9. JANUARJA
je bila v Škofji loki slavnostna seja občinske SKUPŠČINE-,
OB TEJ PRILOŽNOSTI JE DOBIL MALO PLAKETO OBČINSKE SKUPŠČINE ZA SVOJE DOLGOLETNO POŽRTVOVALNO DELO PRI GASILSKEM DRUŠTVU TUDI VEHAR RAJKO IZ ŽIROV.
SVOJE ŽIVLJENJE JE VEČKRAT_IZPOSTAVLJAL SMRTNIM NEVARNOSTIM, KI SPREMLJAJO GASILCA PRI Njegovem DELU je pisalo v Obrazložitvi.
-ČESTITAMO!-
S# CGSTITKC 2(1 <
Draži im
aktualno
Jože in Jaka sedita opolnoči v gostilni.
"Le kaj bo rekla žena. Zmeraj, kadar pridem tako pozno domov je vihar", je tarnal Jaka. "Seveda, ker si copata. Ko prideš domov, prični razgrajati In razbijati. Boš videl, kako bo žena mirna", mu odgovori Jože.
Drugi večer se zopet najdeta v gostilni.
"No, kako je bilo doma," vpraša Jože.
"Ravnal sem se po tvojem nasvetu. Komaj sem prišel domov, že sem razbil vse, kar mi je prišlo pod roke."
"In kaj Je rekla žena?"
— te. ni bilo domal "
pa Še to.........
Mož je kupil ženi lansko leto za njen praz- j nik parcelo na pokopa- . lišču.
Letos ga ljubeče vpraša kaj ji misli podariti .
"Niči" odgovori,
"Saj še lanskega darila nisi porabila."
Jjubezenska
Dve želvi sta sklenili, da se razideta.
Ob slovesu je rekel snmec samicii "Nebodi žalostna draga . Prvih sto let ti bo dolgčas, potem pa se boš privadila."
KADROVSKE
1 Novice
Povprečno število zaposlenih v mesecu Januarju in februarju 1975 je 110.
Od 1.1. do 28.2.1975 ni iz podjetja odšel nihče prišel pa Je tov. Pečelin Matevž.
V JLA je odšel Kogovšek Alojz
Iz JLA so se vrnili: Kepec Marjan, Pečelin Andrej in Štremfelj Franc.
Glasilo "KLADIVAR" ureja odbor za obveščanje. Glavni urednik: Mole Vanjo Odgovorni urednik: Kavčič Iztok Tiska Hafner Andrej, Škofja Loka Naklada: 160 izvodov
-8-