slovenska stran 31. januar 1978. - Naše novine,9. PIŠETA IN UREJUJETA: LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN AUSTRALIA DAY ALI DAN AVSTRALIJE Kdor spostuje svoje, sp-ostuje tuje. Šestindvajsetega januarja vsako leto Avstralija praznuje svoj dan. Sicer človek tega nikjer ne opazi, tu ne obešajo zastev kakor smo navajeni mi, da bi pokazali praznično raspoloze-nje. Starodavni mornarji, ki so . sanjarili o zemlji na jugu so jo imenovali Južna zemlja svetega Duha. Po verovanju domorodcev je Avstralija zemlja duhov, torej se ji naslov, ki so ji ga dali stari mornarji, dobro prilega. Kdor res zeli spoznati Avstralijo in domorodce naj si kupi knjigo "Poor fellow my country". Napisal jo je Xa-vier Herbert, nenavadno plod ovit ustvarjalec-evropskega porekla, ki danes živi, nad vse razocaren, daleč od civilizacije kot je sydneyska. Takorekoc puscavsko življenje. Knjiga obsega 1463 strani. Ne morem je dovolj prehvaliti. Ljubezen je kakor bolezen. Nalezljiva je. In človek se skozi to knjigo naleze ljubezni do take Avstralije, kot je bila pred prihodom belcev, za časa miru in svobode, ki so jo domorodci uživali a jim je kr-scanska civilizacija nasiloma odvzela. Kdor hoče invistira-ti 2 dolarja za izobrazbo v tem pogledu, mu ne bo zal. Nepravično je biti kritičen do tujine tako daleč, da ne bi bili dovzetni za njene lepote. Kakor rada razkazujem lepote moje domovine Avstralcem, tako jih tudi rada razkazujem lepote njihove domovine, posebno ka- dar imajo to umetniško vrednost. Leta 1970, ko je Avstralija praznovala dvestoletnico vstopa kapetana Coola v Botany Bay, kateri je pri tem odkril nov kontinent -Avstralijo, kar domorodci se danes objokujejo, je izšla tisku nenavadna krama, zbirka risak (samo 100 izvodov, moj je stev. 923 - včasih tudi slepa kura najde zrno), izpod svinčnika Avstralca evropskega porekla: Cedrio Emanuela; talenat za risanje, ki ga ima ta človek, je ovekovecil Sydney. Moje oci se njegovih rizb ne morejo nasititi. Poznan je ne samo v Evropi, Avstraliji in Novi Gvineji, nego tudi v Ameriki, ki ga je zgrabila, da se pridruži umetnikom, ne samo v njihovih galerijah, nego umetniškim ustvarjalcem v krogu Metro Goldwyn Mayer organizacije v Holly-woodu. Ta risanka je izšla končno tudi v ponasitu. Imenuje se: Historik Sydney 1970 - Drawings and notes by Cedric Emanuel. Stane 10 dolarjev. Končno bi bilo v zvezi z 26. januarjem leta 1977, ki je po avstralski iznajdljivosti prestavljen na tisti ponedeljek, ki je najbližji' prvi nedelji po 26 januarju, tako da imamo "long Weekend", omeniti vse avstralske ministrske predsednike do danas od začetka federacije: 1. Edmund Barton (1:1.1901 - 24.9.1903) 2. Alfred Deak-in (24.9.1903 - 27.4.1904, 5.7.1905 - 13.11.1908, 2.6.-1909 29.4.1910), 3. John Christian Watson (27.4.1904 tožba presvitlemu cesarju »Besede niso prazne, če stoji človek za njimi. Potem imajo svojo moč in najdejo svojo pot...« Sam presvitli cesar Franc Jožef pervi bi se v grobu obrnil, če bi mu prinesli pokazat najnovejše uradne rezultate jezikovnega popisa iz novembra 1976. Na Dunaju da živi več Slovencev kot na Koroškem? Da, prečastiti cesar, ki so vas njega dni klicali za tirana narodov. Krivico so vam delali. Bili ste pravični in že tedaj ste se zavzeli za zaščito majhnih narodov. Naš narod dokaze hrani. Med ostalimi tudi ustavno pismo, ki ste ga izdali dne 4. sušca 1849 v Olomucu, v takratnem glavnem mestu Avstrije. 2e v prvih vrstah ste zapisali takole: »Vkažemo za naslednje dežele avstrijskega cesarstva, za nadvojvodstvo cesarstva, za vojvodstvo Štajersko, kraljestvo Ilirsko, obstoječe iz Koroškiga in Kranjskega vojvodstva... (naj ne naštevamo vseh dežel vašegu prostranega cesarstva) — v spoznanje in varstvo političnih pravic prebivalcev teh dežel, ki so jim po, od nas prevzetim vstavnim deržavnim redu prigotovljene, po nasvetovanju Naših ministrov sledeče: Vsak ima pravico z besedo, pisanjem, natiskovanjem ali podobami svoje misli svobodno naznaniti... Tudi za narode, ki so v manjšini, se ima tako skrbeti, da dobijo potrebne pomočke za olikanje njihovega jezika in za omikanje v njem ... Besede niso bile prazne, ko ste stali za njimi vi, po milosti božji cesar avstrijski, kralj ogerski., češki, lom-boški, hrovaški, dalmatinski in kdo bi še našteval. Presvitli cesar, povedati vam moramo, da je vašemu tiranstvu odzvonilo. Avstrija je zdaj demokratična republika! Tudi ta ima ustavo, ki jamči malim narodom pravice, pa še 7. člen državne pogodbe povrhu. Pa tudi toplih besed ne manjka. Še eno preštevanje, presvitli cesar, pa vam bodo vaši nasledniki radostno sporočili, da so se Slovenci od same topline stopili. - 18.8.1904), 4. Andrew Fisher (13.11.1908 - 2.6.1909, 29.4.1910 - 24.6.1913, 17.9. 1910 - 27.11.1915), 5. George Huston Reid (18.8.1904 - 5.7.1905. 6. Joseph Cook (24.7.1913 - 17.10.1914), 7. William Morris Hugnes (29. 10.1915 - 2.2.1923), 8. Stanley Melbourne Bruce (9.2. 1923 - 22.101929 . 9. John Henry Scullin (22.101929 -6.1.1932), 10 Josefh Aloysius Lyons (6.1.1932 - 7.4.1939), 11. Earle Christmas Grafton page 7.4.1939 - 26.4.1939), 12. Robert Gordon Menzies (26.1939 - 29.8.1941, 19.12. 1949 - 26.1.1966). 13. Ar-htur William Fadden (29.8. 1941 - 10.10.1941), 14. John Curtin (7.10.1941 - 5.7.1945) 15. Francis Michael Ford (6.7.1945 13.7.1945), 16. Joseph Benedict Chifley (13. 7.1945 - 19.12.1949), 17. Harold Edward Holt (26.1. 1966 - 19.12.1967), 18. John McEwen (19.12.1967 - 10.1. 1968), 19. John Grey G Orion (1.10.1968 - 10.3.1971), 20. William McMahon (10.3. 1971 - 5.12.1972), 21. Edward Gough Whitlam (5.12. 1972 - 11.11.1975) in 22. John Malcolm Fraser (11.11. 1975 - ? N.B. Star slovenski pregovor pravi: Korito je isto, samo presici se menjajo. && P .G. VESTI IZ DOMOVINE 13. januarja je minulo 30 let od prvega koncerta ljubljanske Slovenske filharmonije. V 30 letih so gostovali menda vseh državah Evrope, pa tudi v Združenih drzavih in Sovjetski Zvezi. Kot gostje na njihovim koncertih so gostovali slavni umetniki kot: Rubenstajn, Ojstrah, Menjuhin, Rostro-povic in številni drugi umetniki in virtuozi. V Ljubljani se je 21. januarja zavrsil mednarodni sejem mode. * * * Te dni je bilo v Novi Gorici srečanje slovenskih gledališč, med njimi so bila tudi gledališča iz zamejstva. Podjetje MERLES iz Maribora je podpisalo pogodbo, da bodo postavili v Afriki, Senegalu 5000 montažnih his. Tovarna zdravil KRKA iz Novega Mesta je skupno s farmacevtsko tovarno Dawa v Nairobiji v. JKeniji, postavilo tovarno zdravil. V začetku bo v novi tovarni zaposlenih 160. do 200 delavcev. V začetku obratovanja bodo delo vodili nasi strokovnjaki. Ze v pretkelm letu je sevnusko podjetje Lisca v Keniji na podoben način izpostavila svojo konfekcijsko "expozituro". Hm, le nismo v preteklosti, kot tudi sedej, zastonj pošiljali svoje misio-narje v črno Afriko k zamo-rckom! Bo le držalo, kot pravijo, da so misijonarji predhodniki in utrjevalci poti novim osvajalcem. Pa ker Slovenci nismo ne kapitalisti in kolnizatorji, smo le prišli na svoj račun! Vse dopise za slovensko stran postite direktno uredniku na naslov: Lojze Koso rok 1 Bedford St. Newtown 2042 NSW Telefon: 519-5218 /frt/SCČ/U*^ Ljubljana kar po domaČe... Izseljenci smo ljudje, ki živimo na dve stranah sveta, v svojem rojstnem kraju v mislih, dejansko pa v zemlji, ki smo si jo izbrali za bivališče iz razlogov, ki so večkrat neutemeljeni. Ce je človek se tako navajan na svojo novo domovino, v srcu neprenehoma nosi svoj rojstni kraj, pa ce je se tako siromasen, najlepši mu je. Na Avstralijo sem tako navajena, da me niti vročina ne moti. Vendar mi misel neprenehoma uhaja v mojo ljubljeno Ljubljano. Saj je vedno bila nasa prestolnica in torišče našega kulturnega porajanja. Brez nje ni bilo tistih mojih bornih pesmi, ki so se mi v tujini rodile in mi lajšale osamljenost. Blagor človeku, ki ima domovino, kajti brez nje bi bil cigan. Zdajle gledam skozi okno nad mojo pisalno mizo v rdeče cvetje geranij, ki so krasile okna moje rojstne huse, ene jastarejsnih his stare Ljubljane (florjanska ulica st 10), kjer se baročne hise, nanizane okrog Gradu in ob bregovih Ljubljanice, v tesnem objemu ene poleg druge, tisce skupaj, kakor, da jih je cas povezal v kite neusahljivih vencev. Se kot deklici v osnovni soli, mi je srce trepetalo ob pomisli kaj se bo zgodilo s tem romantičnim delom Ljubljane, ko me vec ne bo. Ko so se oholi nemški turisti spogledovali nad kamenitim tlakom in prahom, ki se je dvigal za njihovimi avtomobili v tistih letih, ko se o vojni niti sanjala nišam, sem ze poznala visoko vrednost stare Ljubljane. V nasi ulici je živel gostionicar in hotelir Kajfez. Za moje tedanje po-kme je bil on strasansko bogat. "Oh kakšen film bi jaz napravila o Ljubljani", sem sanjarila, "ce bi imela njegov denar". Tako pa sem se tešila z idejo , da bom sla v Ameriko in tam postala velika zvezda, ter vsako leto prišla domov na pocitnice in prinesla s seboj 30 tisoč dolarjev. En tisoč za vsak dan, da bi jih podelila med bosonoge otroke, bolehne ženske, da bi spravila stran berače in kupila lesene noge za pohabljence in, da bi našla delo za pijance... Zdelo se mi je taktar, da je bezposlenost bila kriva za pijanstvo. Tako bi enkrat na leto po en mesec, s tisocc dolarji na dan, prebila pocitnice, kot velika ameriška zvezda, v moji ljubi Ljubljani... Tako sem sanjarila na klopcah pod košatimi, cvetoci- mi kostanji ob bregu Ljub-' ljanice, tako sem sanjarila celo med mojimi prvimi ljubezenskimi sprehodi po gaju na Gradu, kadar sem si gasila žejo pri Robbovem vodnjaku pred Rotovzcem ali pila medico pri lectarju v Židovski ulici, lizala "točeno" smetano v mlekarni pri "Tončki" na nekdanjem Ur-sulinskem trgu. Vsako jutro, z našega okna, ko smo se preselili v hisi nasproti zu- pnisca, sem razprostirala roke svetu v objem in gledala na Krim, ces kakšno bo danes vreme. V zimskih dneh sem dihala v okna, da bi se ledene roze se bolj razcvetale. Moje cvetje se je vsulo, toda moja stara Ljubljana, se je po vojni ra-scvetala na filmu. Uresničila se je moja največja zelja -četudi daleč od doma. Pavla. Gruden nasa narodna tlaka dna cUfVH Prihodnji teden se bodo zopet odprla solska vrata ukazeljni mladini. Vzporedno z redno solo se bodo odprla vrata tudi etnickim "sobotnim" šolam. Tako se po dvomesečnih pocitnicah zopet začne nova skrb, tako za otroke, starise, učitelje in za organizacije, katere se brigajo za obstoj etičnih sol. V preteklem solskem letu se je popisala gora papirja za prošnje, da bi vlada krpkeje podprla ze obstoječe etične sole. Nešteto sestankov in mitingov, celo direktno z ministrom za prosveto, ni obrodilo posebnih sadov. Reci in piši, vlada NSW, je milostno odobrila in razdelila med vse etične sole, le borih 100 tisočakov. Kar bi povprečno prišlo na vsako solo le dober tisočak. Ce pogledamo proračun za so-lstvo v NSW, ki znaša blizu ali preko 900 milijonov dolarjev in da je vec kot 251/j šoloobveznih otrok iz etičnih skupin, je teh 100 tisočakov manj kot "peanut"! Dobili smo le drobtino iz bogatino-ve mize, manj kot milo sci-no! Terej ce ze govorimo na široko o "multicultural soci-ety" v Avstraliji, kot na debelo pridigajo politikantje, nas očitno in direktno dis-kriminirajo. Pogledajmo preko plota Avstralije, kako se tej stvari streže drugod po svetu. Vzemimo za ilustracijo Švedsko. kjer je lepo število naših zdomcev. Zá pred leti so izvedli solsko reformo in parlament je sprejel zakon, da učiteljev. V letu 1976 so univerze odprle posebne tečaje, kjer trenirajo učitelje v ta namen. Vlada apelira na vse etične organizacije, da pomagajo pri organiziranju sol v materinem jeziku, da pravijo kampanjo ali dajejo informacije lokalnim oblastem. Ce pomislimo na izjavo, ki jo je pred nedavnim dal Al Grassby, da je nas (avstralski) solski sistem in program izza leta 1939 in da je ta program veljal v Anliji ze leta 1878 leta, mu moramo vec kot pritrditi. In da izobraževalni sistem v Avstraliji nikakor ne odgovarja času z vec kulturami, kot je današnja Avstralska družba. Dejal je tudi, da ima Avstralija najslabsi rekord v učenju jezikov. Za vzgled bi si lah-^ ko le vzeli Jugoslavijo, kjer se na raznih šolah po raznih republikah predava v osnovnih in nadaljevalnih šolah kar 17 jezikov. S to izjavo nam ni povedal prav nic novega in posebnega, je le potrdil, kar sami ne le vemo nego krepko občutimo na lastni kozi. V katerem lezi zajec, nam tudi ne bo težko uganuti. Vemo, da solo dirigira in vodi v tem sistemu, okrneli in birokratski uganiti. Vemo, da solo dirigira in vodi v tem sistemu, okrneli in birokratski Edukation Department, pri ministarst-vu za prosveto in mu sam minister radi birokraticnega sistema ne more do živega. Da pa bo nasa ukazeljna mladina dobila tudi svoje in da bo zadorceno pravici do imajo doseljenci pravico, da materinega jezika naših mase uce materinega jezika, lckov, kot nas uce in da Lokalnim oblastem je nalo- bomo res ustvarili novo "vezena skrb, da organizirajo ckulturno družbo" Avstralije po potrebah in zahtevah ob- le ponovo veselo na delo! In vezno šolanje v materinem jeziku, tako v osnovnih šolah, kot v otroških vrtcih. Ze v aprilu 1975 leta je bilo v ta namen na tečajih 1588 zaklicimo: "le vkup, le vkup uboga gmajna..." ter veselo in pogumno ponovno na narodno tlako! Lojze Koso rok POZNANSTVO Zgodau momak, srednje naobrazbe iz okoli-ne Beograda, 30 godlna star, zeleo bi upoznati Jagoslovenku od 26 do 30 godina starosti, radi braka. Kratka biografija sa fotografijom [koju vračam) poslati ua adresu: BRANKO, O.O.Box 818, North Sydney, 2060, NSW. svečano citaoci o listu KRATKE VESTI Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-Š246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku. proslavljen dan australije SLOGA I RAZUMEVANJE ZAKULISNI KRAJ JEDNE v Saric ¿uto Skola U subotu 28 januara u šali Marrickville Town Hall od-rzana je svečana akademija u cast Dana Australije. Ak-ademiju je organizovalo Ju-goslovensko-australijsko društvo iz Newtowna. I pored provale oblaka nad Sydn-ey-om, prisutno je bilo preko 400 posetilaca i zvanica a od počasnih gostiju naj-zapazeniji je bio Al Grasby sa suprugom, gospodin Božo Cerar, konzul SFR Jugoslavije, gospodja Jovanka Nu-sair, kao i mnoge druge ličnosti iz drustvenog i ku-lturnog života u NSW. Pored nekoliko interesant-nih izlaganja o značaju Dana Australije, odrzana je ve-oma lepa i interesantna priredba na kojoj su ucest-vovali članovi društva Jugo-etnik. Nastupili su i predstavnici grckih doseljenika koji žive u velikoj večini u opstini Marrickville. Najinte-resantnije tačke sa naseg gl-edista su bili nastupi hora i folklora koji su bili obuceni u veoma izrazite i sarolike narodne nosnje, te su sni-matelji televiziskog kanala 7 imali pune rake posla da sve to stave na traku. Posle veoma uspesne priredbe nastavljeno je sa igran-kom gde su glavne igre bila narodna kola. Interesantno je napomeriuti da je ovo prvi put da jed no jugoslovensko društvo orga-nizuje proslavu Dana Australije, cime je zapocelo eru produbljivanja naših odnosa i integracije Južnih Slovena sa australijskom zajednicom. Verujemo da ce ova uspesna demonstracija lepih odnosa pokazati našim ljudima, dr-ustvima i organizacijama, način na koji se stvara nova i zdrava domovina. Ganovi h ora drastva Jugoetnik [a sredini solista Slavka Spasojevic] U vezi pojave novog lista "Nase Novine", želim da se osvrnem i da kazem nekoliko reci, jer smatram da one to, bar na pocetku svoga izlazenja, zasluzuju. Mislim da ovaj list zasluzuje svaku pohvalu i da se kao takav treba prihvatiti i podrzati od strane citaoca. Ovo je vec do sada potvrdio veliki broj naših citalaca i ako budemo složni i imali razumevanja, onda ni sav trud uredništva nece biti uzaludan, a sve to ce znaciti opsti uspeh i zadovoljstvo za sve nas. Oci-gledno, "Nase Novine" su za sada cisto Jugoslovenski list namenjen svim našim dose-ljenicima iz bilo kog kraja Jugoslavije. Koliko ce on to i u buduce ostati, zavisi od njegovog uredništva ili ono-ga ko ga izdaje. U tom slučaju najbolji kriticari bice sami citaoci i niko drugi... Kao posac amater jos bi dodao da "Nase Novine" i dalje posvecuju malo vise prostora svojim citaocima, pogotovu našim talentima kojih ima prilican broj u ovoj zemlji. Kada neke novine mogu da posvete i po dve strane poezije citaocima ovde, ja mislim da i vi mozete makar pola od toga posvetiti Vašim direktnim citaocima koji kupuju list i žive ovde. Toliko za sada. Uredništvu "Nase Novine" želim mnogo sreče i uspeha u buducem radu. Zivorad Jovanovic, ACT. Postovani citaoce Odgovarajuci na Vase pismo njedno obaves tavamo nase citaoce da vec od ovoga broja u vodimo stalna rabri-ku - PISMA CITALACA a kojoj cemo objavljivati sve one priloge koji svojim sa-drzajem i porokom mogu interesovati nase citaoce. Od Vas, postovani Jovano-vicu, ocekujemo da nam po-red vaših literarnih priloga saljete kratke vesti o života i radu naših Jjudi [društveni život, šport, likovi naših ljudi isl] u ACT. Redakcija POMOČ DOSELJENICIMA Drage nase novorodjene "Nase Novine! Povodom Vaseg rodjendana upucujem Vam srdacne čestitke i najbolje zelje za vas prosperitet i dalje uspehe, za interese jugoslovena u Aus-traliji. Uvjeren sam da ce se prijateljska i plodna sarad-nja izmedju Naših Novina i i nas Jugoslovena i nadalje uspjesno ostvarivati i dopri-nositi unaprijedjivanju jugo-slovensko-australiskih odnosa. Upoznacete veliki broj naših ljudi, jer ce vam se mnogi obračati za pomoč i savjet. Vjerujem da ce te svima izlaziti u susret, kako čete najbolje moči i znati, a znacete dosta. S nama čete se radovati i veseliti i igrati. Ali i nama hitati kada budemo imali problema i tes-koca, tuge i žalosti. Vi čete nas hrabriti, tešiti i upuci-vati na sve one ljudske vrline i cistote koje odgovaraju našem coveku i tradiciji, a koje su u skladu sa današnjim razvitkom i životom u Australiji. Ostajuci veran idealima iz svoje mladosti pridružujem vam se i bicu vas stalni citalac i veliki prijatelj. Sa postovaqjem Miomir -Misa Lazevic i njegova po-rodica. Postovano uredništvo Kao citalac svih novina koje izlaze u Australiji najviše se blagodarim na vasoj ini-cijativi za izlazak najnovijih novina "NASE NOVINE" -u Australiji. Svakako, mislim da su te novine neop-hodne za razvitak svih naših doseljenika iz Jugoslavije, da se upoznaju sa novostima iz nase domovine kako iz Australije i ostalih zemalja; da svi jugoslovenski gradjani koji su dosli ovde da rade, a naravno da nesto vise zarade i naravno i da budu složni kako bi i sam jugoslovenski karakter dosao na nivou i kao takav australijsko mnje-nje bi bilo drugacije prema našem narodu. Bolje rečeno: "NASE NOVINE" kao informativni list donosi bolje napise i vesti da bi dobio bolji interes i rezultat kod svih citaoca u Australiji. Kad ste vec skrenuli paz-nju da nas narod spojite sa BRATSKOM I SLOZNOM IDEJOM svakako bi trebalo da obezbedite u "Našim No-vinama" stranicu-dve za populariziranje naših citalaca koji znaju da pisu poeziju ili prozu, jer i ovde u Australiji ima duhovitih ljudi, bez razlike iz kog su dela Jugoslavije. Mislim da samo tako "Nase Novine" mogu biti citanije i popularnije. S postovaqjem: Aco Siljanovski, Victoria Zoran Brkirfs SELJAK Kisom orosen do koze osiao je sam Na njivi izoranih brazda gde je sve zapisao a biljka-ma a jednom straka punom klorofila. S vetrovima doticao je zemlja asred dana dirnot usijanih zvezda, asred plave sume a hladan predeo mesecevog hoda. Na padini gde zedj osvezava hladna voda. Motikom i plugom trave govore nocas zlatnim glasom kakuraza kroz san. Pricekaj da kroz pritvorena vrata pogledam sjajan nedodirni lan. Gospodin Al Grasby sa suprugom, Gospodja Jovanka N us air i Gospodin Božo Cerar, konzul Jogoslavije. RAZGOVORI EPOHE SSSSSSSSSSSSSSSSSSi PUTNIČKA AGENCIJA BALKAN 4 BELVEDERE ARCADE CABRAMATTA TEL. 727-0305 Pocetak kraja: Hitler 1938. godine na javnom nacistick-om zbora. Ispred tribine "narodna kola" PUTOVANJA, PLOČE, KNJIGE, NOVINE, Dali ima istine u pričama da ANZ banka zeli da se spoji sa CBC bankom? Prema razgovorima koji se vode u kuloarima finansijske berze svi su izgledi da ce ANZ banka da odkupi akcije CBC banke i preuzme njeno poslovanje. Kakvo ce biti novo ime ovih dveju banaka ostaje da se naga-dja. ZAUSTA VLJENI PREGOVORI Euforija prijateljskih razgovora i odnosa izmedju egipa-tskog predsednika Sadata i izraelskog - Begina prekinu-ta je ostrim izjavama. Sadat je nedavno optuzio Begina da sabotira pregovore o miru na Srednjem Istoku i samo prolongira vreme kako bi Egipat izgubio strpljenje i potpuno prekinuo sa prego-vorima. Kamen spoticanja ovih pregovora je priznavanje samostalnosti Palestini kao i oslobodjenje egipatskih teritorija koje je Izrael oku-pirao. U medjuvremenu am-ericki državni sekretar Gosp. Cyrus Vance preuzeo je veoma ozbiljne mere kako bi se ovi razgovori nastavili. Cak je i zakazana zajednic-ka konferencija koja ce se odrzati iduce nedelje a pri-sutni ce biti pored Sadata i Begina i americki predsednik Karter. Pred pocetak drugog svet-skog rata Adolf Hitler se javno hvalio kako je izdao naredjenje da se svakom Nemcu mora obezbediti au-to. U tu svrhu brilijantni konstruktor Ferdinand Por-sehe konstraisao je auto popularno nazvan Folksvagen (narodna kola) VW, ili buba kako je ovaj auto poznat sirom sveta, preziveo je naciste i njegova prodaja je prešla sve rekorde. Naime, za 40 godina njegovog pos-tojanja, auto je proizveden u nista manje nego 19,2 mili-ona komada. Prosle nedelje u Nemackoj je proizveden poslednji auto ovog modela, ali ce se jos izvesno vreme proizvoditi u Meksiku, Braziliji, Juznoj Africi i Nigeriji. TAKODJE I NA STAROJ ADRESÍ 13, SCOTT ST. LIVERPOOL TEL 602-7934 Jedina agencija u zapadnom delu Sydney-a koja snabdeva etnicki radio sa najnovijim plocama. Putovanja, ploce i kasete. Knjige i sve vrste novina.