Tečaj XVm. go podarske, obertnisk nar Izhajajo'vsako sredo po cell" poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za polleta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 28. marca 1860 Koliko so kebri ali hrošči vredni? Ce kebre, dokler so bili se červi, skorej tri leta z dragimi koreninami na polji in senožetih redimo, smemo pač tudi poprašati: koliko so spitani vredni? da bi tem de- pride predenica na polj glej da za seme lucerno ali vsako drugo deteljo prav cisto izberes Turske ěešplje § Saj tega menda ne bo nihče od nas terjal Zavolj sladkosti in prijetnega okusa tako sloveče nesrečnim požerúhom toliko milijonov nježnih travnih i » Turske češplje" pridejo večidel iz Bosne v naše kraje. teljnih in žitnih koreninic, po kterih tako požresno segajo, Lansko leto so turskih češpelj v Bosni okoli 130.000 centov in tavžent in tavžent centov krompirja in pese, ki nam jih přidělali; od teh so jih s pomočjo dunajskih kupcov okoli pokončajo, zašto nj prepustili! 60.000 centov v kupčijo spravili, 25.000 do 30.000 centov , so jih naravnost iz Bosne v Terst, in 20.000 do 25.000 Čaki, čaki, gerdoba! te bomo k rajtengi poklicali. Da po kebrih vsa naša perutnina, kakor kokoši, race, centov pa čez Pešt na Dunaj speljali. Na Francozkem so našem listu že več- přetečeno leto tako malo češpelj přidělali, da so češpljevi sega, smo v gosí, pure itd. prav rada krat omenili in rekli, da se po njih tudi dobro redé. Rekli prekupci že mesca julija po bosniških češpljah iz tacih smo že tudi večkrat, da so kebri dober gnoj. krajev popraševali, ki so jih po navadi iz Francozkega do- Prebiraje pa te dni kmetijske časnike, naletimo na bivali. Ker lansko leto tudi na Marskem, Ceskem itd. niso lovelj češpelj přidělali, se jih je že mesca avgusta več nove bukve, ki jih je gospod J. Rohnet na svetio dal o napravljanji gnoja (Ueber die Fabrikation des Dungers), in avžent centov po 10 gold. in pol spečalo. v teh bukvah najdemo odgovor na gori postavljeno vpra sanje: Koliko so kebri vredni? Ker se je po češpljah vedno bolj popraševalo, je njih tena mesca novembra na 11 gold, in pol poskočila, oktobra Berite »a dragi gospodarji, sami; tako-le se glasi: ja celó na 12 gold., in po ti ceni se jih je 30.000 do V 100 funtih suhih kebrov je 14 funt. g nj ilea. Gnjilec 35.000 ceutov poprodalo. Kar pa blago zadeva, se mora je pa tista stvar, ktera gnoju daje rodovitnost; gnjilec je, tako rekoč, duša gnoja ; brez g njilca ni gnoj nic; gnjilec i da je bilo v začetku dobro; ko pa je bilo več kupca, se je tako slabo blago na terg vozilo, da so bili kupci naredi še le, da je gnoj gnoj. Prerajtano pa je že tudi po njim zlo nezadovoljni. gotovih skušnjah, koliko g nj ilea je, postavimo, v 1 centu gnoja, in po tej rajtengi je tudi najdeno, koliko je funt Iz tega se vidi, da se je lansko leto skorej za poldrugi milijon gold. češpelj iz ptujih krajev v^ naše cesarstvo pri gnjilca za njivo vreden. ln po tej rajtengi se je tudi zve- peljalo. Ali bi ne mogli mi od omenjenega de dilo, da 100 kilogramov ali po naši vagi 178 funtov narja saj polovico domá v deželi obderžati? suhih kebrov je za kmetijstvo 10 gold. nov. denarja vred no. Vsaka umna fabrika, ki gnoja, jih rada po tej ceni plača. se peca z napravljanjem Škoda, da ie tako malo Res je, da ne bodo naše e^šplje nikoli tako okusne in sladké kakor turške, zato ker je pri nas podnebje veliko • v ostrejse, kakor v Bosni; pa toliko je vendar tudi le res, da kmetovavcov, ki bi na vse te reci pazili; koliko dobička bi si bi se po naših češpljah, ako bi dobro dozorile ? in bi po svojih otrocih lahko naklonili, ako bi jim, namesti da po se znale dobro sušiti, tudi gotovo bolj popraševalo m cestah konjske fige poberajo, ukazali, raji mesca majnika treba bi nam ne bilo toliko denarja za suhe češplje v ptuje kebre loviti. Vsaka vas bi si lahko veliko s tem pomagala, dezele posiljati. ne samo da otme poljske sadeže gotovi pogubi po červih, Zalibog! da zmiraj še moramo reci: sreča nas is e > ampak tudi, da si dobi kebrovega gnoja. To bi jim bil do- pa ne maramo za njo, ker smo pretermasti, da bi po 5 hajdčez nje t biček na dve plati. Kadar se spomladi kebri spet prikažejo Dobra pica so kuretnini, zraven pa še bolji gnoj. Ce jih pa tudi pridni gospodarji tako čisto pokončajo, da ne bojo za prihodnje leta zaredili zalege (červov), je najbolje; zakaj červi v zemlji toliko pridelka kmetii požró, da se ne splača jih nalaš za to pasti, da bi jih kuretnina zobala ali da bi pravili, kar dozdaj delamo napčno ! Gospodarska reč gnoj dobili iz njih. Gospodarska skušnja. (^Predenico (Flachsseide) na deteljših zatreti), svetuje dr. Strumpf v svojih novih bukvah to-le: Deleč krog in krog, Ravno kar mi je pripovedoval nek vinčar: Jez sem prerajtal, da za 50 let bi se vino v lagvu (sodu) ćelom usušilo, ako bi ga člověk ne dolival in polnil. — Čuden se mi zdí iz začetka ta govor, in tudi drugi, kterim sem ga bil povedal, so se nad njim posmehovali, pa vendar so rekli, da na vsak polovnjak vina gré na 14 dni polič pol-neža, ali saj gotovo na mesec, bodi si lagev kakoršen koli. Vzamen toraj olovko v roke, računim sem in tam, in iz lastne skušnje prepričan najdem: ako le 6 pintov doleva in tako že v 34 na leto v polovnjak vlije kjer se je predenica vgnjezdila, naj se zemlja pre-koplje iu vse skupaj na polji sožgč; to je najbolje. Pomaga tudi, pa ne tako gotovo, s predenico prepreženi kraj politi z lětih 204 pinte više v polovnjak vlijem vodo, v kteri je kuprov aliželezni vitrijol raztopljen. kar pa bo těžko zadosti ? še je odpadek droždjih pri pretakanj polneža, kakor on men I k tem b b s e k d Dr. Kiihn svetuje tam kjer predenica raste, večkrat žeti, da semena ne napravi in škode dalje ne siri. Da Kaj pa mislite c plaćat Slekovčev, 98 Novo drevésno mazilo zoper gosence » zastavico človečanstva našim očem kakorli jih poezija íe V dunajském časniku „Neueste Erfindungen ce se bere y daje tíeki gosp. Pro ks is znajdel mazilo „Universal misliti more in otvore nam notranjost človesko z nježno in blaženo roko. Anstrich" imenovano, ktero gosence umori, kadar čez-nj Toraj je vsakemu zgodovinarju neobhodna potreba, da na drevó lezejo. „Neneste Erfindungen" hvalijo to mazilo, ki drevesni skorji ni nič škodljivo, gosencom pa je gotova smert, ako čez-nj na drevó lezejo. Po tem takém bi bilo morebiti tudi zoper mravlje dobro. Vsak si to mazilo sam lahko napravi po nauku (receptu), ki ga od vredništva „Neueste Erfind." iz Dunaja přejme, ako mu posije 5 gold. nov. dn., če je 10 gold, pa, če je grajšak, in ako mu tudi pesniški duh v sercu klije, kteri mu pomaga spoznati, kaj je bil vzrok te ali une narodne pravlice ali vraže, ker vsaktera pravlica ima svoj izvor v dogodbi, ktero je ljudstvo v poetično obleko zašilo. Posebno je slovenskemu narodu lastno, da nam vse dobe in vse razmere svojega življenja v svoji strastni, Ijubeznivi in čudoviti podobi y ki so mu serce napolnile, v pesmih y manjsi posestnik obljubi, da ne bo skrivnosti nikomur druge m u raz-odel, in do konca letošnjega leta svoje skušnje ime-novanemu vredništvu naznanil. Kdor hoče poskusiti, naj poskusi! Včasih se tudi dober in vražah (pravlicah) prikazuje. Zato tudi spoznajo razni pisatelji neizmerno vred-nost in krasoto serbskih narodnih pesem. Tako sem v nem-škem lepoznanskem časniku „Deutschland" sledečo verlo kritiko o serbskih pesmih bral: „Serbske narodne pesmi so zato vsem všeč in spomina vredne, ker nas spominjajo macek v zaklj kupi Tudi vraža kaj veljá. Sedanji čas govoriti kaj o v raž i na Homerove pesmotvore, kterih gotovo še noben narod ni dospel, ako ne serbski. One nas podučevajo o bitnosti in sposobnosti epičnega pesmištva. Vsako zanimivo dogodbo davno minulega veka do sedanjega časa si je narod v tako se imenu- pesem zložil, ki se poje od ust do ust, od roda do rodatf. jejo narodne pripovedke je čudno težavna rec, ker Slavni nemški pisatelj in pesnik Gothe pravi: „Najsta riše serbske pesmi so polně vraž in paganskih misel, polne božanstev, ki v berlogih in gorah stanujejo iu se Vile ime se hoče z vražami vred tudi pravi veri slovo dati. Ako vprašamo: kaj da je vraža? je odgovor res-ničen: Vraža je vera, ki prevec veruje. Verovati se pa nujejo. Posebno mične so ženske pesmi, ktere plamen nedá dokazati ali čisto spo- oskrunjene ljubezni oznanujejo; polne so ljubeznjivega duha. za resnico imeti, kar se ne šaljive in nježne, pa tudi junaske itd. pravi znati. Le sam clovek ima čut čeznatorne odvisnosti, v kteri notranje bitstvo vere obstojí. Vsaka še tako neokusna vraža | značuje človeško duševno naravo. Vraži nasproti je nevera v narodu misliti morejo, ki ima veliko preteklost. V njih se Iz tega se lahko ceni vrednost vraž, ker se one samo ki ometava vse, kar se pameti ne přileze. najde pervotna vera, zgodovina in značaj naroda. Ljudje podnevi pri rumenem solneu radi poslušaju Henrik Rešek. strasijo, in se cez to nor kako duhovi v kakošnem gradu čujejo; ponoći pa vendar trepećejo in se boje bledo lun) pogledati in čez prag stopiti. Ozir po avstrijanskem cesarstvu. Popisovanje leta 1857 je gledalo tudi na razloćek med Kje toraj ima vraža svoj sedež v člověku? Globoko v rojeními in u mer li m i. Navadno se rodí več ljudi kakor kotu našega serca. Ne smemo se tedaj čuditi, da se tuli jih umerje; vendar to ni povsod in vselej tako, in zavoljo tega raste število ljudi bolj ali manj. To spremembo v šte prebrisane iri modre glave niso mogle celó vraž oprostiti. Bolezni, ljubezen in nesreća vraže zbudé. D'Alembert se ni vilu ljudi pozvediti, je eno najvažnejih opravil statistike, nikdar hotel kot trinajsti gost k mizi vsesti. Tudi učeni ker preiskuje, kako število ljudi raste ali pa se zmanjšuje. Hum bold pravi, da se je bal neke hudobne moči. Gôthe je — koliko presega število rojenih število umerlih, in zavoljo kterih okoljšin se število ljudi množi ali pa zmanjšuje. Iz sprememb v številu ljudi od leta 1851 se posnema njegov po srednji meri, da se število ljudi v celem cesarstvu na skerbno gledal v pratiko na tako imenovane nesrećne dneve; zakaj na takošni dan ni hotel nikoli kaj zanimivega početi. Ravno tako se tudi pesniškemu duhu godi, ker posel je simboliziranje, to je, občne reci posamesno razkla- vsacih sto še celó za enega člověka ni pomnožilo, kar ni • É v • • •• i t t • Vf 1 • • i • ^ dati. Vra za je pravi Gôthe poezija življenja; toraj se ne srne pesniku za zlo vsesti, ako basnuje. ravno tako malo, ako pomislimo, kako neugoden je bil cas od leta 1851 do 1857 za množenje ljudstva. V druzih de-Po tem takem je vraža vera na skrivno nam neznano želah, zlasti na Francozkem (1851 do 1856), v Belgii zvezo y ktera nezapopadljive reci in moči veže. Toraj ne V • v « ■ i ••••V (1846 do 1856), na Angležkem (1841 do 1851) se število dolžna in nježna je vraza, dokler se pri nji nič protivnega prebivavcov še za toliko ni pomnožilo, samo na Pruskem ne vgnjezdi, zlasti v prijateljstvu in zakonu je vraža ne le (1846 do 1855) so bili v tem bolje kakor v cesarskih celó potrebna. Za dokaz so nam deželah. Večji pa najdemo razloček. ako se ozremo v posamne dežele cesarstva. Najbolj se je ljudstvo pomnožilo v Bukovini. samo Ijubeznjiva, temoc serbske narodne pesmi. Vsak narod ima manj ali več vraž. Posebno bogat je severni in južni narod, kar zadeva junaško vražo, božanstvo moči in previdnosti. najmanj v zgornji Avstrii; v zahod nj i Galicii, Jung Stilling dobi enkrat voz oglja; ne zmore pa ne na Krajnskem, Horvaškem in v košiški okolici na Ogerskem da bi ogljarja plačati mogel. Kakošna sra je pa še celó več ljudi te leta umerlo kakor se jih je rodilo. enega peneza, mota, ako ljudje to zvedó! si misli pri sebi. Pa glej! v Tega so bile zlasti hude bolezni krive: kolera in legar v tem, ko si ogljar na dvorišču roke umiva, prinese Stillingu neka deklica plaćo za zdravilstvo, in on more oglje plaćati. Precej pade na kolena in moli višjo previdnost. rodna vera je tedaj izraz nepopačeuega duha, ki lažbe v zadregi in nevarnosti. letih 1854 in 1855. Bolj natanko se dá zvediti, kako število ljudi raste ali Ta na- se zmanjšuje, če se samo domaćini kot zerno ljudstva v rajtengo vzamejo, premenljivo število tujeov pa iz nje izpusti. išče to Mnogo vraz nam ohra- Tù se pokažejo nekteri razločki. Število domačinov se je nujejo slovenske narodne pravlice in pesmi, ktere najbolj pomnožilo tudi v tem ožeru v Bukovini, v serbski so sposobnost tako imenovanega historičnega duha. — V vojvodini, na Koroškem, v vojaški Granici, na Českem in v vsakem narodu, ki se je le nekaj cez najnizjo stopnjo iz- zdoljni Avstrii ; na Tiroljskem in Beneškem pa je ostalo pod nahajajo pripovesti v pesmi zložene, srednjo mero. V zahodnji Galicii, na Teržaškem, Krajnskeii obraženosti vzdignil, se ki popevajo junaške delà kakošnega polboga, na priliko pri in Horvaškem, v zgornji Avstrii, na Solnograškem in t Gerkih je bil Herkul, pri nas Slovenih kralj Matijaš, junak košiški okolici se je pa tudi število domačinov zmanjšalo. Hude bolezni in slabe letine so bile tega krive. Sploh s» zgodovine in Marko. Te pesmi so toraj pneetek narodne bogat zaklad zgodovinske, temne resnice. One razkladajo bile leta od 1851 do 1857 za množenje ljudstva silno ne 99 ugodne. V letih 1854 in 1855 je kolera ljudi tako hudo morila, da zguba tadanja se zdaj ni popolnoma poravnana. K temu so pritisnile v Galicii še slabe letine, dragina in lakota, in umerlo ali pa izselilo se je iz dežele kakih 400 tavžent ljudi, skoraj toliko, kolikor ima Dalmacija prebi-vavcov. Pa tudi v izhoduji Galicii je število ljudstva le po videzu večje, ker se judje poslednjemu popisovanju niso mogli tako lahko odtegniti kakor prejšne leta. Število ljudstva se ravna pa tudi po številu tacih, kteri dohajajo ali pa odhajajo. V Bukovini in vojaški Krajini, v zdoljnji Avstrii in na Ogerskem se naraša število precej, ker se ljudje iz druzih dežel v te dežele naseljujejo, — na Českem in Šlezkem pa se zmanjšuje, ker se od tod v druge dežele mnogo ljudi preseljuje. Izselitve v tuje dežele kakor tudi priselitve iz unanjih dežel pa ne delajo ravno velicega razločka; pravih izselitev v Ameriko je bilo malo in sicer iz Ceskega, Moravskega, zgornje Avstrije in iz Ogerskega. Od leta 1851 do 1857 se je rodilo v vsem ce-sarstvu 9 milijonov 486.860 ljudi, umerlo jih je pa 8 milijonov 367.050, tako da je preseglo število rojenih uno umerlih za 1 milijon 119.810. - Narodnost in slovenščina v Gorici. (Dalje.) Izpustivši vse, kar ne zadeva naše reci, preglejmo stan slovenščine od leta 1848 do zdaj, in sicer iz sledečih ozirov: 1. Postave. Leta 1847 sta bila ustanovljena 2 slovenska razreda (elementaren in izobraževaven), ki sta ostala jedro vseh poznejih prenaredb. Nova organizacijska osnova leta 1850 veleva, da se mora rnaterni jezik, kjer ni sam tudi učni jezik, po vseh razredih učiti, iu naš organizator ga je začel pošteno in ekerbuo v perve razrede gimnazi-jalne vpeljavati. „Posebna skerb" — pravi — „se je obraćala na to, da je bilo učencom ne le rnogoče, temuč za-povedano se v maternem jeziku izobraževati". Na „Hinterpfôrtchen" ni nihče mislil v tišti, narodnemu prizadevanju prijazni dobi. — Cesarski patent 31. decembra 1851 je overgel poprejšno konštitucijo, in vez deržavne ed in os ti iu centralizacije, ki je polagoma obveljala, postaja u e m š k i ž i v e I j, in živo srebro v našem termometru začne padati. Ministerijalni ukaz 4. junija 1852 se glasi: „V goriški gi m nazi i naj se začne učba slovenskega in laškega jezika v 3. in 4. gimnazijalnem razredu za slovenske in laške učence po njih rodu, iu če ni moč zvediti ga, po razsodbi tistih. kteri imajo za njih odrejo skerbeti. Slovenščina ali laščina je zapovedan nauk; nasproti pa naj se ur, ki so bile do sedaj za deželna jezika odločene, nemškim 3 priveržejo. V zgornji gimnazii se morajo zapovedani laški tečaji po moči sčasouia na 4 leta raztegniti; kar se slovenščine tiče, naj se za zdaj v dva tečaja stisne do tište dobe, ko bo kazalo tudi njo na 4 leta raztegniti". Ministerijalni ukaz 5. januarja 1854 se glasi: „Nepogojno zapovedan je nauk učnega in nemškega jezika, kjer ni že tudi učni jezik; drugi ali tretji deželni jezik je le za tište učence zapovedan, kterim je materni jezik". V razlaganji te postave je bil někdo dokazal, da v Gorici je nemški jezik materni jezik vseh učencov, — druga dva, slovenski in laški (furlanski), sta deželna jezika I! — Mesca februarja t. 1. je došla napoved do šolskega vodstva, da naj predloži berž ko je mogoce, osnovo učnega reda za slovenski in laški jezik; mesca maja eo bili takratni slovenski in laški učitelji naprošeni, naj bi nasvetovali, kaj in kako. V poglavitni reci so bili vsi ene misli; terjali so podaljšanje nauka. Cez 2 leti je bil ta predlog deloma po-terjen, potem ko se je ta zadeva menda še večkrat v protokoli!) sprožila bila. Razpis ministerski 16. dec. 1854, s kterim se razgla-sujejo nektere največje določbe o gimnazijalni organizacii, zaukazuje med drugim: „Kar se tiče učnega jezika, bodi poglavno pravilo to-le: naj se podučuje vselej in povsod v tistem jeziku, s kterim se dá izobra-ž e va nje učencov najbolje pospeše vati". Ta ukaz ni pri nas nič prenaredil. Razglas našega teržaškega namestništva 30. oktobra 1856 vreduje učbo deželnih jezikov (slovenskega in laškega) in je za to posebno vážen, ker poterjuje nekako gori ome-njeni predlog od leta 1854. Vsled tega ukaza se mora učiti zanaprej slovenščina (laščina) v treh razredih po 2 uri v tednu, in je zapovedan nauk za vse učence, berž ko stopijo v gimnazijo. Tišti, ki so te 3 tečaje z dobrim uspehom doveršili, prestopijo v (novi) ponavljavni tečaj po 1 uro na teden, in ga morajo do konca gimnazije neprenehoma obiskovati. V tem pa, ko se v svojem maternem jeziku izobrazujejo, imajo priložnost, se zraven še druzega deželnega jezika učiti". Zapoveduje še na dalje, da za zdaj (1856) naj se prične slovenski nauk v 2. gimnazijalnem razredu, in da v 1. slovenskem tečaji naj se razlaga po nemški, da se učenci zraven tudi v nem-ščini urijo. Ta postava leta 1856, razglašena v konferencii gospodom, kterih ne zadeva, se je še le letos spet, po na-ključbi na dan spravila. Iz nje posnemamo, da je slovenščina (v principu) za vso gimnazijo zapovedan nauk, in da ponavljavni razred, ki se je bil že leta 1857/8 pričel, ima postavno podlago, cesar ni do letos nihče vedil. Lani je bila slovenščina (in laščina) spet nekako v nevarnosti. Iz pedagogiškega ozira so jo hotli v vikše gim-nazijalne razrede poriniti. Otrok — tako so modrovali — se mora do 3. gimnazijalnega razreda treh, potem 4 jezikov učiti ; to mu ne le prevelike težave delà, temuč v njegovi glavi postane taka zmešnjava, da nazaduje reva ne vé ne v enem ne v drugem jeziku misliti ne pisati. Da ta ni bosa, kdo bo tajil? Pa, pereat mundus! maternemu jeziku gré svoja pravica; pornagajte si, kakor morete. Ce se vam otroci srnilijo, vedite, da nam še bolj, toda iz druzih vzrokov. Razsodba o točnosti dokazov pro in contra se je prepustila dotičnim vradom. Težko smo pričakovali važne rešitve; tu vmes pa pride imenitni cesarski ukaz 8. avgusta 1859; al ministersko rešenje te zadeve (12. januarja t. I.) se glasi: „Kar se tiče slovenščine in laščine, ni kaj varno v tacih rečeh navadne vredbe majati, in kjer je za većino učencov potrebno, se z obema jezikoma so-znaniti, bi utegnilo biti najbolje, „da se sedanja vredba ob-derži, po kteri je vsakteremu mogoce, se — česar se močno želi — z vscmi jeziki te provincije neprenehoma pečati." 2. Na podlagi teh postav, je bil učni red v raznih letih sledeči: 1848. se je razlagala slovenščina, ut supra, v dveh (element, in izobraž.) prostih razredih po 3 ure v tednu. 1849. tudi tako. 1850. Zvunej obstoječih prostih razredov (5 ur) se je vpeljala tudi že v 1. gimnazijalni razred, kot reden in zapovedan nauk (3 ure). 1853. 3 obligatni razredi po 2 uri od 3. gimnazijalnega razreda naprej; v 1. in 2. gimnazijalnem razredu po 3 ure; razlaga se v tem razredu po nemški; nemščini ste bile po verh se 2 uri odločene. 1852. Spet dva razreda za učence od 4. razreda gimnazije naprej (po 2 uri); v 1., 2. in 3. gimnazijalnem razredu tudi le po 2 uri. 1853. 3 obligatni razredi po 3 ure in nič druzega. 1854. Zavolj pomanjkanja učenikov se je skerčila slovenščina v 2 razreda po 3 ure. 1855. 3 razredi po 3 ure. IE i* á \ 1856. Pervega polleta nič (zavolj pomanjkanja učiteljev) ; v 2. semestru 3 razredi po 3 ure. 1857. 3 razredi po 2 uri. Konec t. 1. je bila pervi- * krat preskušnja zrelosti iz slovenščine. šolskega leta Od začetka dež ali jasno vřeme je potem nju zmaga. Ravno tako se bori v možganih naše mladine slovenski z nemškim dahom 18587/s. 3 razredi po 2 ari (začne se z 2. gimnazi- in ta psihologični proces je prav zanimiv. Do 3. (4.) sole se je začenjalo s 3.) in poverh premagajc sploh krepka slovenska (sosebno gorijanska) na- obleži vsa spehana na dahovnem borišču. jalnem razredom, popred še „ponavljavni" tečaj zapovedan za vse zijalce po doveršenih pervih 3 razredih. zgornje gimna- tora, poslednjic pa Mlade glavice so že polne tistih nesrečnih ptujih fraz, 3. Učitelji. Leta 1847 je bil v razglasu ustanovitve in le v potu svojega obraza se silijo po slovenski misliti. slovenskega učilišča ob enem tudi konkurs za učenika raz pisan. Preskušnja je imela biti ustmena in pismena; plača Tu se zacne za učenika Sisifova naloga; veliko ima opra pripravi spet na kolovoz slovenskega miš viti, preden jih rojake, in pri (remuneracija) 300 gold. st. dn. iz provincijalne matice. ljenja. Peljati jih je treba v duhu med njih Preskušnji se ni bil nihče podvergel; tedaj prevzauie slo- govarjati jim, namesti da si glavo belijo s situo pres tavo venščino neki gimnazijalni učitelj, ki je bil 19. dec. 1848 nepripravnih ptujih besed in okornih perijod, najraje po- m m W V . na tudi za naprej poterjen. Leta 1850 je prevzel ves slovenski slušajo mile domaće glasove v cerkvi, za ognjiščem nauk tudi v 1. gimnazijalnem razredu. 1851. se je sloveuščina v 1. gimnazijalnem razreda polji. Vse to pa bo pri izobraženih, znanstvenih sostavkih premalo zdalo; tù se ne more tirjati, da bi za vsako versto katehetu spodnje gimnazije izrocila; vse drugo je ob-deržal stari redni suplent do svoje prestave (v Zagreb) 8. oktobra 1851. kmet z lulo čepel ; treba bo slovenske bukve pridno pre birati. In tù naletimo na d v a poglavitna zaderžka : Pomanjkanje slovenske knjižnice in pri 1852. Zvunej kateheta prevzameta slovenščino dva pravnih, sosebno poetiških zbirk za odrašeno mla nova gimnazijalna suplenta; eden jo v se celo drugo dino. Nadušiti se dá zgornji gimnazijalec le s poetiškimi leto obderži ; za unim nastopi 1853 drug suplent; vsi umotvori, kakoršni so Kos es ko vi. Če pa hoćemo na pr pa odstopijo pred začetkom šolskega skupaj zapustivši gimnaz. vodstvo v veliki zadregi. leta 185% nektere Koseskovih brati, imamo za 40 ucencov 1 iztis Tù nastopi doba u na nj ih suplentov, ki so jo z ozirom na svoje druge opravila s posebnimi pogoji prevzeli. Ta ,,Novicu, in kako sitno je vsak hip drug tečaj saboj vlačiti. Pisava v „Cvetji i««" Y> Novic" s jugoslov." ni za nas, dasi ravno se te zbirke radi poslužujemo. Po Cegnar-jevih vredba je terpela dve leti, in 3 domoljubi so ta cas domo- pesmih hrepenimo že davno; clovek bo saj imel mladini kaj rodno rec podpírali. Kjer jim pa njih dalje s tem naukom pečati, je mogla slovenščina z začetkom druge dolžnosti niso pripustile j se ponuditi. Upamo tudi, da bomo duplikatovjz Kopita rj eve biblioteke udobili. šolskega leta 1855/G popolnoma nehati, kar se je tudi rojena gimnazija « V « V ■ • . — Sedanj a učna db lascini V ze dvakrat zgodilo. to vsi vejo po gimnazijah. Pre je le mládencem iz verstnih zmožnost primerjena, većina mladine pa, kakor jo Primeri se, da zmanjka kateheta v spodnji gimnaziji, je Bog dal, ima preslab želodec; več ko jé, bolj hira V SI. deželno poglavarstvo razodene prečastitemu nadškofijstvu zgornje razrede prinesejo učenci malo čverstega in čilega željo, naj bi blagovolilo pripravnega kateheta nasvetovati, duha s sabo; tù se jim še le jedí gatijo, in če zraven še ki bi bil tudi sosebno slovenščini kos. S takim pogojem je bila res veroznanstvena stolica (ob enem za vso gimnazijo) | | razpisana in v 2. semestru 1856 je prevzel novi katehet in udušijo namen irobraževanja. Nepristranski učitelji pomi pa si ne upajo govoriti, da bi druge podučujejo, jim ne ostane za privatno branje čisto nič časa. Solske izobraževavne sredstva so učencom tlaka y tudi slovenscino. Dasiravno je ze pred dvema letoma lujejo te in v drugo službo prestopil, princip je bil ustanovljen in njegov jih starokopitneže ali jezuite ne grajal druge napake naslednik — ki je ze pred njegovim odstopom poslednje mesce slovenščino učil — jo je obderžal zraven veroznanstva. Obernimo se na drugo stran 6 Tako so stale reci v začetku šolskega leta 1857/ dobimo 8* Tù 7 naukov se razlaga v 20 — 23 urah v nemškem jeziku, in le 1 nauk 1—2 uri po slovenski, in nemški ačni novega filologa, kteremu se je, ker je zelel se s jezik se poverh se ex professo 25 ur uči. Proti temu ni slovenščino pečati, en razred izrocil. Ucenikov je bilo tedaj druzega reci, kot to B.UTVHDVU.» V" --------- -------- . ~ -------J UIU6Vgl» Itvi, nui IU , u deset, ki so se večkrat tudi med letom (tudi sred se- persi dosti težko sopejo da v taki tesnobi bolehave slovenske mestra) menjali. Do šolskega leta 185% nahajamo slovenščino v rokah učitelj Pa tudi tega verjamem, da bi se ex- in neslovenski gimn. ucenikov, potlej nestanovitnih gim svoje (e)rodnosti in njenega pu popolnoma poprejsnih rednih nazijalnih suplentov; potem jo učijo 2 leti pristranski su- terjati plenti, potlej poldrugo leto katehet. In nasledki te menje ? Non convalescit planta, quae saepe transfertur" (Sen.). znebili; več kot mlačne pasivnosti pa more nihče od njih (Kon. sl. » Še le z začetkom šolskega letav 1857/8 j© nastopila stanovitnost na gori omenjeui podlagi. Cesar je visoka vlada vselej želela, da bi namrec redni gimnazijalni tel ji deželne jezike prevzeli, se je to leto spolnilo. Kdor ima pri šolah kaj opraviti, pozná razloček med una- Národne pripovedke iz Varaždinske okolice« Nabral M. Kračmaoov. uči 4. Sudj b s u d bogat m zenu. Tak je bil jeden bogati člověk. Ov je imel jednoga njim in r e d n i m učiteljem. Pristranski učitelj je naj emnik sina pak je bil jako žalostěn, da mu bude sin sirotu zel in bodi v se * tako izversten, peto kolo je. Pervi pogoj namreč za žena, ar je čul, kad se mu je sin narodil, da su ma srečnega vspeha bodi si kterega koli nauka je ta, da učenec, tak Sudj en i ce odsudile. Kad je sin nekuliko dorasel, prispoznavši veljavo učenika, čisla njega in njegov nauk. rekel je ocu da bi mu dal penéz i da ide po svetu kakti Mladost pa je norost. Z nezrelo mladino se dá le s silo prosjak. On je tak včinil i svojega sina vu svet odpravil. in disciplino kaj doseći in tù je moč in veljava unanjega Ov je putuval i dogodilo se je da je došel v jedno selo k učenika precej pri kraji. Rednega učitelja pa podpirajo, če jedni hiži gde se je žena k porodu pripravljala, i prosil je je treba, „vsegamogočni" protokoli. tam za stan. Gospodar ove hiže rekel mu je da mu nemre 4. Učenci in mnogotere oko lj šine. Za-nje in stana dati, ar se mu žena k poroda pripravlja, a drago za učenika veljá Senekov rek: „Idem et docenti et dis- da ima itak vnogo dece i nemaju prostora. Ov ga je pak tak dugo molil dok mu je ipak stan dal i donesel ma je centi debet esse propositum, ut ille prodesse velit pa kdo ne vé proficere«. (Epist. 108.) „Velit"! y hic da pod stol slame i tam mu postelja naćinil. Ov pak ni mogel » velit" in „possit" sta brata? Tu mi pride na misel spavati, več je čekal dok je žena dete porodila. Došle neka natorna prikazen: bor vlažnega juga z ojstro burjo; sa Sadjenice i rekle sa da ba ova .carica ovoga zela 101 koji pod stolom leži. Ov si je mislil, kak bi to moglo biti, pak si je kupil tu curicu, metnul v jednu skatulicu i pe-neze kraj nje i tak po vodi pustil. Ovo je jeden mlinar opazil, skatulicu vlovil i dete z peuezi nasel. Imel je vnogo dece, ipak je i ovo dete odhranjival tak dugo dok je bilo sedem let staro. Onda je on isti sin došel k ovomu me-linu i videči decu gde se igraju prosil je da bi mu dala vode. Saki dečko i saka puca rekla je da neče donesti vode, a ova curica priskoči k njemu i donese mu vode. Kad se je napil prosil je da mu naj po glavi išče. Ona je k tomu přivolila i kad je več dugo iskala, rekla je da naj vezda on nji išče. Kak je on nji počel iskati, videl je ono znamenje na vratu koji ji je on načinil kad ju je po vodi pustil. Prestrašil se je i molil mlinara da mu naj prodá ovu curicu. Mlinar mu je prodal, a ov ju je odpelal svojim starešem i več ni hodil prosit, neg se je za nekuliko let zaručil ž njum in rekel da naj pazi na ov prsten, kajti ako ga ne bu imela kad se budu zdavali, da ju bude pri oltaru vubil. Dogodi se da su išli ovi dva na šetnju pak ji on veli da si naj sedne i naj mu išče po glavi. Ona je to včinila a on je nji metnul med nedra ruku i tam prstena našel, zel ga je i hitil vu vodu. Kad su se več šteli zdati rekel ji je da naj pazi na prsten i pital ju je navek, jeli ga ima. Ona je pak navek govorila da ga ima. Kad je pak ovo vreme dospělo i su 'se več priredili, dojde jeden ribič i veli služkinjam da one 'se več priredjeno imaju, samo jim ribe fale. One su kupile ribe i počele su snažiti. Ve dojde ova mladenka v kuhinju i počne ribja čreva ruliti i kak je od tretje ribe zdruzgala, izpal je prsten. Ona ga je pograbila i odišla z mužem vu cirkvu. Kad su pred oltarom klečali i pop od njih prstene zahteval, dá on svojega i nji reče da naj i ona svojega dá. Ona je mam dala i tak su se zdali, kak jim je bilo sudjeno, pak su onda pošteno živeli. Ozir po svetu. Zamorci v Afriki na polnočni strani. Iz nemškega potopisa. Ze nekaj stoletij hodijo mavriške karavane, posebno iz Maroke, dalječ v Afriko, kjer z menjo, zvijačo ali siloma dokaj zamorcov nalové in jih doma, v malo Azijo in Tur-čijo prodajajo. Arapinci unstran Atlasa vedno zarnorce na-padajo, da si sužnih nalové. Včasih njih knězi cele trume ljudi naberó, gredó nad zamorce, in po več vaši na enkrat odpeljejo. To pa tako-le deiajo: Nekaj ur od vasi, nad ktero mislijo planiti, se usta-vijo; po polnoči je že truma pokonci, in gré, le nektere pri ležišču in veibljudih pustivši, proti vasi, okoli ktere se ustopijo. Ko se dan napoći, plane truma v vas, in polovi prestrašene prebivavce ter jih pošlje do ležišča. Kdor skuša uteči, ga pri tej priči ustrelé, da bi v bližnji vasi novice ne naznanil. Tako nalové v malo urah več sto zamorcov, in potem še velbljude, vole in kar je koli kaj vrednega med se razdelé. Cetertina plena je knezova, vse drugo tako razdelé, da peš vojak enega sužnega, jezdec pa dva dobi. Vsak sme zamorcov naloviti, kolikor jih more, samo da če-tertino knezu dá. Vecidel plen koj razdelé, vsak pelje svojo robo seboj. Ko lov zamorcov mine, jih caka še večje terpljenje, namrec dolga pot skoz puščave, včasih po 100 in še več milj. Vsako leto jih truda, bolezni, lakotě, žeje in vročega větra, ki droben pesek nese, veliko pomerje. Leta 1805 je šla karavana iz Tombuktu v Tafilelt; na navadni postaji, kjer nikoli vode manjkalo ni, ne dobi vode, in cela karavana, bilo je okoli 2000 oseb in 1800 velbljudov, revno pogine. Včasih se znosijo roparji, če imajo na poti v slabém vremenu dosti prestati, nad nedolžnimi zamorci. Tako Mukni iz Feca, ki je mesto Kanem napadel, sožgal in prebivavce aeboj peljal. Nazaj gredé začne veter vleči, iu tri dni ne- prenehoma tako vleče, da veliko sužnjih pomerje; njegovi ljudje se tako prestrašiio, da zaidejo. Mukni terpí tri dni, in ko veter le ne neha vleči, zapové vse zamorce, bilo jih je 300, posekati. To se naglo zgodi. Take hudobije so tam v Afriki domá. Zene in deklice, ktere ne morejo karavane dohajati, dajo v pešku umirati, otročiče pa, ki še ne morejo od dateljnov in vode živeti, pomečejo divji zverini, da jih sterga. Zvečer, ko se karavana ustavi, se lepotičijo zamorke z lepotijami, ki so jih od doma přineste, ali pa s kamnjem, ktero po potu nabirajo ; se spravijo vkupaj, in prepevajo različne pesmi. Možaki so pa vsi drugačni. Dokler jih pre-ganjajo in so še domá, so kaj zviti in urni, da uidejo sili. Ko pa začnejo po neizmernih pušavah iti, jim vpáde serce, so žalostni in hočejo obupati. To pa le toliko časa terpí, dokler se ne navadijo novega življenja; potem so zvěsti in pridni služabniki. Se ve da je tudi tatov med njimi; vsi pa, kadar so jezni, so maševanja željni in neprijazni. Sužnji pa tudi niso vsi enaki. Prebivavci Kangarski so sila sirovi; irnajo nizko čelo, velike ustnice, debele lica, potlačene nose, in govoré, da se komaj zastopijo. Prebivavci v Havsi so zviti, urni, živih černih oči; na obrazu se jim bere duševna moč. To je dvoje razločnih plemen; zato je pa tudi cena njih na sejmu razločna. Roparji pridsi nazaj prodajajo zamorce, četertino dajo knezu. Ce kupi posestnik sam zamorca, mora četertino denarja (gledé na ceno sužnega) knezu odrajtati. Na to se nič ne gleda, ali se oče sčm, mati tjč, otroci, bratje in sestre kam drugam prodajo, in včasih je jok in stok, ki bi mogel skale omečiti. Posebno hudo se pa sužnjim ne godi; redko so tepeni ; velika prijaznost vlada včasih med gospodom in sužnjimi. Cez 8 do 9 let postanejo prosti, ker vestni moslem jih ima kot služabnike, in jihvza toliko kupi, kolikor bi ta čas služabnik sploh zaslužil. Ce se nauči za-morec brati in če enmalo koran ume, ima nekake pravice do prostosti, in če gospod caka in ga ne oprosti, ga opo-minjajo prijatli in znanci, ker je to dobro delo pri njih. Veliko jih tudi oprosté, kadar gospodar umerje. Ti ostanejo v novi deželi. i , - Politične zadeve prostih zamorcov niso nič kaj drugačne memo Mavrov; samo to, da se poturčijo, kar je sploh navada, ker prav za prav nobene vere nimajo. Potem oprav-Ijajo visoke službe, posebno jih rabijo v vojskah, ker so gibčni in pogumni. Več zamorcov je v Maroki, kamor jih je Mulej Ismail navozil, da bi tako po kugi in neusmiljenosti svoji zapušene kraje obljudil. Naselili so se po vaseh, ktere so jim zidali, in so dobili dosti zemlje in drugega potrebnega poverh. Ker je vedil Ismail, da ga njegovi podložniki čertijo, se je hotel tem novim naseljencom, kterih pogumnost in pridnost mu je bila znana, prikupiti, vedši, da so oni vselej tistega ljubili, ki jim je največ dajal. Nasledniki Ismailovi pa niso za njim hodili; bili so jim zamorski vojaki sitni tako, da so jih razpustili in nazaj v domače kraje-tirali. Služijo pa še vedno kot vojaki, in car njih jim največ zaupa. «J. F. St. 1 Dopisi. Iz Gorice 20. sušca. Fr. Z. — Dajte, mile nam „Novice", natisniti sledečih par besedic dragim primorskim našim bratom v prevdarek. Cas je, da si ne skrivamo ni-česa, kar utegne biti v prid nam in našim zanamcom, da obernemo pozor na mnogoverstne okolišine, ki overajo ali pospešujejo blagor naš, in da napnemo vse svoje moči za drago domačijo, za mili materni jezik. Torej povejmo si brez strahu resnico, in delajmo marljivo za narod svoj. Po tem bodo tudi naši sosedje Neslovenci spoznali, da jezik, za kterega povzdigo in omiko se jih toliko trudi, ne more biti brez eene in ni nevážen ali nepotreben. Viditi pa mlačnost 102 med Slovenci, ali bo ptujec spoštoval slovenski jezik? Be- previdnost za nas dragi slovenski narod. Bratje! za mnogo sede gosp. Matija Maj a r-jeve, da se nekterim naš jezik ne dozdeva dosti imeniten, so tudi na Goriškeiu vseskozi spoštovanjem se spomnili nas. let se bo sodil naš spomin; dajmo! da bodo naši potomci s resnicne. Toliko čudniša je tedaj novica, ki jo Vam danes Iz Zagreba 23. marca. A. K-s. Sliši se, da je že oznanim, in ki je vredna, da stopi na beli dan. Čujte! prišlo iz Dunaja dovoljenje za izdavanje politično-literarnega Dva kandidata za advokaturo, terda Talijana, sta me za- lista v horvaškem jeziku pod imenom „Pozor". Gospod prosila, naj bi ju slovenščino učil, ker dobro spoznata 9 da Vraničanj-Dobrinovic je nek vložil 10.000 gold, kot nič natanko opraviti ne mogla, nico za izdavanje „Pozora" ali dozdaj še ni moža rlav-ki bi bi tukaj brez nje nikoli Tako priznanje iz ust Talijanov me je nekako osupnilo, pa si upal podstopiti vredništva. Iz Zadra se je pojavil neki tudi z veseljem napolnilo, ker je očitno, da laški Primorci gospod 9 ki bi bil pripraven, podstopiti se težavnega posla začenjajo spoznavati, da ni na pravem mestu ne advokat pa zahteva za to 2000 gold, plače, in 9 verh tega še čisti ne vradnik, ki ne razume svojih ljudi, kterih posvetili blagor dohodek, kterega bo časopis dajal. Nedavno je izišla v je njemu zaupan. Očitna hvala bodi jima, da sta se izter- Beču „Skladnja ilirskoga jezika" od Adolfa Weber-a, gala kužnemu predsodju, in ništa pulsantur aures u med tistimi, kterim „surdae čuda godijo; Glejte bratje! zdaj se res in se dobiva v zalogi solskih knjig na Dunaji po 37 kr. Ne bo se moglo več sponašati Horvatom, da še nimajo sin-celó spoznava, da je naš jezik takse. — Zvečer bo v dvorani narodnega doma velik slo-vendar potreben, — al mi, Slovenci kaj delamo? Koliko vansk koncert v korist zagrcbški učiteljski knjižnici, kjer smo mi Goričani storili za naš jezik? Sila malo, kar je se bo popevalo in govorilo po domaće in nekaj tudi v drugih naš glhvni protivec Lah 9 ako blagi oce S ta nig ocí zatisnil. Ni nam nikakor prav nam kdo zabavlja zastran narodnosti, pa da bi se imelo mačih davorij. slovanskih narečjih, in vojaška godba bo igrala napeve do v Citavnica, o kteri sem ze pisal enkrat v tudi pri nas kaj delati v hasen mile slovenščine, ni do sihmal ne duha ne sluha. Ce je res — in to je gotovo da moramo ponosnim sosedom djansko pokazati, koliko » Novicah", je že odperta. Slovenske časopise ima vse štiri veljá Slovenec, je to pač pri nas Primorcih brez dvombe namesto mile pomladanske sapice še ojstra burja brije in Novice, Glasnika, Prija tla in Dauico. Iz Vipavske doline 23. sušca. živa potreba. Furlanščina si prilastuje čedalje večjo veljavo dolina naša je še zavita v zimski plajšč. Snega sicer ni v nasi okrajni, in narodni mejnik se čedalje hitreje pomika čez Sočo. Poglejte Ločnik, vas, še ne celo uro hodá od mamo; al tudi cvetja se ne vidiš nikjer na drevésih, ki so nam druge leta že ob tem času cvéle. Vendar ne mermramo, Gorice! Stari Ločnicanje še umejo slovensko, mladina je pa ker ravno za tega voljo, da pozneji mraz ne bo posmodil skoz in skoz že furlanska. Nočem ravno terditi, da bi si prezgodnjega cvetja, utegne letina za sadje dobra biti. zamogli s kako literarno ustanovitvijo pridobiti te odpadnike; K besedi )9 drevje « uaj pristavim še, kar sem unidan poto to pa terdim, da je mogoce in celó potrebno si obraniti saj vaje skozi Hrušico žalostnega vidil za příhodnost našo. to, kar je. Al zapustiti je treba tisto neslano kavsanje in Na desno in levo tù in tam nemila sekira gospodari v gojzdu, sirovo kritikovanje, ki ni celó brez krivde tudi pri nas. Mar- da je kaj ; lesa in desk se vozari v Terst in Gorico, kakor sikdo je omolknil, ki bi slovenščini več pomagal, kot oni na- da bi za nami ne potřebovali ne derv ne lesa; gojzdi pri- padniki, ki le sami sebe hočejo „ilustrirati" pred svetom, hajajo od leta do leta svetlejši in siloviti burji se čedajje bolj odpirajo vrata. Ali ni to narobe svet, da se priprav- Kaj hoćete ojstro rešetariti, ker morate sami zakrivati ste pred par leti pisali! ..Mošt mora prej izvreti, da bode ljamo, iz golega Krasa vstvariti gojzd, namesto da bi od vino « sem že večkrat slišal, pa izpolnilo se dosihmal vračali napravo čedalje hujega Krasa? vendar ni. Noben pameten ne rece, da bi se ne smelo že Iz Ljubljane. Pismo verne udanosti, ki se bo iz zdaj ločiti dobro od slabega; al kritika ne srne napadati po Krajnskega poslalo svetemu očetu papežů v Rim tolovajsko, in toliko manj pri Slovencih 9 kterim „sloga « za t Je y sakristijah vseh far za podpis pripravljeno ; tudi mili darovi pervo geslo veljati mora. In kaj je le slovnica sama, za- se naberajo povsod. Kakor seje v časnikih bralo iz Dunaja voljo ktere pišemo? Ali ni pervo to, kaj se piše 9 drugo Prage in druzih mest, da nabirajo prostovoljce za pa se le 9 kako se piše? Če je dobro blago v lični posodi peževo armado, tako jih nabira ene dni že tudi v Ljubljani res najbolje, vendar ne bo zlata zametoval pameten člověk, v gostivnici „zur Stadt Wienu neki prusk oficir v službi če je še tudi nekoliko žlindre vmes. Če slišiš koga vedno papeževi. Kdor ni domá več vojaščini podveržen in ni merdati 9 ali 9 kakor Nemec pravi, „norgeln u 9 jeli > da se ti oženjen, se vzame za vojaka v papeževo armado ter dobi bo priskutil do zivega? Taka je tudi v literarnih recéh. na roko 75 gold., toda celo premijo se le pri dohodu v Nikar ne mislite, da je vse izverstno, kar je že Nemec Jakin (Ankono); medpotoma dobivajo po 40 kr. nov. dn. pisal ali kter si tudi bodi drug narod. — Govorečemu gori na dan. Dosihmal se jih je nabralo 32; eden, preveč vinjen, o nevgodnih okolišinah ste mi po nevedoma ušle dvebesedici: se je pred odhodom na dvorišu gostivnice vbil. literarna ustanovitev! Važne besedi, ako bi se vé Iz Ljubljane. Na 26. dan t. m. napovedana gledišna uresničile med nami ! Kar se mi je sanjalo, in me zdaj iskreno navdušuje, ali bi se spolniti ne V ze v detinskih letih isra „Serčne BI ej ke u je přeložena na prihodnjo saboto. Sušec letos res z repom vije: v nedeljo do pondeljka zju-moglo? Da, more se! Volja naj se zbudi, in storjeno je! traj smo imeli čudno vreme vseh 4 letnih casov skupaj v Časnik, o kterem se je tù pa tam že marsikaj govorilo, 24 urah: sonce, dez, vihár, blisk, grom, babje pseno, toco in 9 naj bi zagledal beli dan in bil bi močan nasip proti nepri- na zadnje sneg; v gorkomeru, ki je v nedeljo zjutraj kazal jaznim valovom. Prevdarite saj enkrat, Vi veljavni gospodje! 8 stopinj toplote, se je živo srebro proti večeru skerčilo do gori omenjene potrebe, in spoznali bote, da je treba kaj zmerzlinca nazaj; v pondeljek je bila zjutraj megla — in Zakaj da nekteri in gospodarji letos tako silno hitijo s krompirjem v zemljo, ne storiti. Časnik je najgotovisi pripomocek. Vsako ljudstvo tako v 24 urah 8krat drugacno vreme. ima na pervi stopnji literarnega razvitka svoje tezave, glavni napotek ste gotovo antipatija in nekak ponos že iz- zapopademo; snežnice mokra in merzla zemlja pač ni obraženih sosedov. To pa veljá posebno od nas Slovencov, dobra posteljica za-nj, in s tako zemljo ne bojo nič dohiteli. ki smo v sredi takih narodov. Mi moramo tedaj vničiti tišti, Mar bi ljudje raji gosence obirali, ker za te je zadnji bi rekel, zaničevavni smehljaj, ki nam je dosihmal kot čas! Krompir je bil v saboto na ljubljanskem tergu po 3 otrokom gnal rudečico v lica; pičeni od vsakega kornarčka gold, cent ali pa mernik po 1 gold. 40 kr. nov. dn. Ker ne smemo več padati v omedlevico. Zaupno stopimo na bo- ravno o krompirjevi ceni govorimo 9 naj jišče dušnih blaga, moči ; V • naše orožje je pošteno in iz dobrega bravcom, po čim je v Ljubljani pasje meso? povemo svojim Naši ter pokažimo, da zgodovina tudi nas potřebuje. To bravci se bojo smejali, kaj takega slišati, ker je res smesno 9 moramo storiti tudi mi Primorci; tudi nas je izbrala Božja pa vendar le r e s n i č n o. V neki gostivnici na starem 103 tergu je neki gospod nedavnej svojega psička na vago tega zajéma po domaćih deželah. Vladi tedaj ni bilo đra prodal po 20 krajc. funt. Kupee plača poliček dolenca za zega storiti kot na dunajsko banko se oberniti, naj ji likof, pa gré s psom domů. Ne vemo, ali se je ženi go- ona posodi 130 milijonov gold, proti temu, da naredi ban-spoda, ki je psa prodal, cena prenizka ali cela barantija kovcov po 5 gold., in da se ji bo ta dolg poplačal, berž to pa vemo, da je drugo jutro nad ko bo preneumna zdela kupca letela ter ga hudo oštela, ces, da take burke mo- lijonov najeti. Zdaj se ima to rejo le vina siti ljudje uganjati, ki bi nazadnje se kakor _ V. ^ ~ _ - - _ _ M « v . v . mogoce zavolj vojske ustavljeno posojílo od 200 mi zgoditi. zájem, kakor „Wien. Ztg. a , Razpisan je novi pravi, da se bo banki povernilo nekdaj Šylok svoje meso na vago podali. Mogel ji je psička tistih 133 milijonov, ki jih je lani deržavi posodila, in z nazaj dati. ostalimi 67 milij. se bojo poravnali še drugi izredni stroški Iz Ljubljane. Ravnokar je prišla v Blaznik-ovi ki jih je vojska prizadjala. Posojílo to je prostovoljno; dale 9 založbi knjižica na svetio, ki jo je pod imenom „Narod- se bojo posodnikom obligacije po 500, pa tudi po 100 no st in Slovenstvo" spisal gosp. J. Rogač. Bravcom gold. nov. du., ktere bojo na leto po 5 od 100 gold, ob- r> Novic" in „Danice" je v višji slovenski pisavi izurjeno resti (čiuža) donašale, zraven pa tudi v loterii igrale, ki peró častitega pisatelja iz več dunajskih dopisov že dobro se bo skozi 57 let (od leta 1861 do 1917), vsako leto znano. Ziva gorečnost za vse visoke misli, popolna zavest dvakrat, napravljala tako, da 1. svečana in 1. avgusta se duhovskega pokliča, iskreno rodoljubje in krepka zgovornost bojo verste obligacij (serije) srečkale ali lozale ? so poglavitni značaji zanimivega delca, ki je v lični » 4 pôle 3 rresce po vsakem takem verstnem sreckanji, tedaj 1. maja in 1. obsegajoći knjižici zagledalo beli dan. Ceravno od konca novembra, pa se bojo do bitki vlekli. Pervo srečkanje do kraja zanimiva vsakem u omikanemu Slovencu, je knji- sêrij bo 1. avgusta letos. Dobitkov bo veliko in kdor pervo srećko zadene, dobi 300.000 gold. Podpisová nje za to ker žica vendar še posebno namenjena častiti duhovscini, jasno dokazuje, kako naj bi se pod njenim vodstvom ideja posojílo se je začelo včeraj (27. dan t. m.) in bo terpelo narodnosti" v pravo duševno povzdigo našega naroda raz- do 7. prihodnjega mesca pri vseh bankinih in cesarskih velikih in manjsih kasah; podpis se zaara z 10 gold, od 100 vila. Zatoraj tudi mi, dognano pretresavo gosp misel duhovskima listoma „Danici" Rogačevih in „Slov. Prijatlu" pre- - podpisanih; posojílo se odrajta v 10 obrokih ali brištih pustivši, se ne štejemo dovelj zmožue o teh zadevah ve- (15. maja, 30. junija, 15. avgusta, 30. sept., 15. nov. tega ljavno sodbo izreći. To pa je naša dolžnost, da nenavadno leta, in pa 15. jan., 15. marca, 15. junija, 15. okt. prihod. slovstveno delo živo priporočamo obćinstvu, ker je veselo leta) ali v bankovcih ali kuponih deržavnih obligacij; 20 gold, od podpisanih 100 se more pa odrajtati tudi v obli-gacijah posJednjega narodnega posojila po celi vrednosti v keršan- kakor na obligacijah stojí. Ker posojilo nese 5 od 100, ker ^^■■WHi.Hmm BBf znamenje dušnega gibanja med Slovenci, ako eden najzgo- vorniših domaćih brambovcov sv. katoliške vere „slovensko narodnost" tolikrát žalibože! zasmehovano skem oziru temeljito razjasnuje, njeno upravičenost z ve- je dobitkov veliko in velikih v loterii, ker se tudi obligacije ljavnimi dokazi poterjuje in pota pravega napredovanja narodnega posojila morejo kolikor toliko spečati, se je na-naznanjuje. Le te opombe naj nam častiti gosp. pisatelj ne djati, da bojo ljudje, ki imajo dnarja, segli po tem zajemu, zameri, da se nam je pri prebiranji knjižice tu in tam dozde-valo, kakor da bi jo bil brez potrebe včasih preveč v nemško ki je mikaven zavoljo loterijnega dobicka. Kurzi vec obli so berž po oklicu tega zajema na dunajski burzi ue temeljitost, celó od Xemcov samih oponašano „deutsche koliko poskočili, cena srebra je pa za par goldinarjev padla. Griindlichkeit" zasukal, kar so pač večidel nemški učeni — V prevdarek deržavnih stroškov in dohodkov za lete časniki nanesli, kakor „historisch politische Blatter", iz kterih 1861 poklicana komisija je svoje posvetovanja sklenila. je več odlomkov v svoj namen přestavil. Odkritoserčno jo Ministerstvo dnarstva vreduje sedaj, kar je komisija dover-tedaj rečemo, da tišti razdelki nazoče knjižice so najboljši šila, da bo izročilo pomnoženemu deržavnemu svetovavstvu in najkrepkeji, kjer je gospod pisatelj izviren in saui svoj. mesea maja še enkrat v prevdark. Pisavec, ki svojo tvorino tako dosledno izpeljati ume kakor gosp. Rogač, tuje kerparije ne potřebuje. In tako sklenemo iskreno priporocilo hvale vredne knjižice s živim prepri čanjem, da more domovina od pisatelja, za navdušenega gospoda še dokaj blagega sadu pričakovati. službe. Knjižica veljá 40 kr. nov. dn. in se dobiva pri J. Ciontini-tu. Nov cesarski ukaz razglaša obravnavo s cesarskimi vradniki, ki prestopijo svoje dolžnosti, in doloćuje straho-vavne kazni, ki so: svarjenje, globa (kazen na dnarji), zguba svoj narod tako pravice do višje službe, prestava na drugo mesto, odpoved Čeravno zaperti Richter še zmiraj terdi, da ni Nemško-slovenski slovnik, ki je na stroške nobene goljufije kriv, mora vendar sodnija veliko dokazov rajnega kneza in škofa ljubljanskega zagledal beli dan, je zdaj zoper njegovo poštenje imeti, ker je prošnjo njegovega popolnoma gotov. Naznanovaje veselo novíco povemo akvokata, naj bi se Richter za čas preiskave iz zapora iz- za danes le, da zadnja póla z izverstnim predgovorom gosp vrednika M. Ciga le-ta, v kterem se ne bere le zgodo-vina tega najnovejšega (1263/4 pol obsegajočega) slovenskega slovnika, temuč tudi povestnica vseh slovenskih slov- pustil 9 naravnost zavergla. generala po izgledu podmaršala Eynatten-a Govorico, da bi bila še dva svojemu živ- ljenju konec storila, preklicuje „Wiener Zeitg". Kakor na Dunaji tako tudi v Terstu sledijo po tergovcih in ba-nikov, je bila natisnjena predvčeranjim in da saj zdaj mo- rantačili, na ktere sum letí, da bi utegnili deležniki biti vec remo v pričakovati, da se bo delo začelo kmali razprodajati. velike Eynatten-ove goljufije. V Be ne tkah so takih zaperli; njih veliko gnjezdo pa je v Veron i. že veselja, viditi dode Zalibog! da slavni škof niso doživeli lano pervo polovico velikega delà, ki jim bo na veke spominek njih vedno čast in hvalo! rodoljubja, kakor Med cesarskimi grajsinami, ki jih je vlada leta tudi gospodu vredniku v 1855 dunajski banki za prodaj prepustila in ki jih je I WĚ H^^H H H^H ■■ > 9 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Razglas c. k. dnarstvenega ministerstva na 60.000 gold. banka 29. dan preteklega mesca^ za prodaj oklicala bere razun mnogih grajšin na Ceskem, Avstrii, Galicii Ogerskem itd. tudi loška gr aj šina na Krajnskem z 960 orali zemlje, med kterimi je 890 oralov gojzda; cenjena je od 22 t. m oklicuje novi d j e m (posojílo) 9 Iz Tersta 22. marca. Barka „Fantasie" je dobila ukaz ki je z loterijo združen. Cesarska vlada, da bi se opo- po nadvojvoda Maksa, ki po dolgem potovanji pride iz Bra-mogla v deržavnih dnarstvenih zadregah, je že lani po silije nazaj, v Malto iti, da ga pripelje do 1. aprila v Terst 9 cesarskem ukazu od 29. aprila 1859 hotla 200 milij gold, na posodo vzeti; al vnela se je Zeitg." pravi odkodar se bode podal na Dunaj. Iz Benetk. Novi deželni poglavar stopa zlasti vrad-laška vojska in ni bilo več časa za razpis nikom krepko na noge; nezanesljive odstavlja in prestavlja kakor „Wiener 104 tako, da ne preteče skor noben dan, da bi se ne stišalo od se od te strani kmali otegne vneti nova vojska drugi tacih prernemb kaj. S z Celovca. mislij 9 Sliši se da Sardinija namerja napad na beneške dežele 9 kupili v St. Andreji na Koroškem škofijsko grajšino da jezuiti, ki so predlanskim Nihče pa ne ve pravega, ker sardinsko-francozka politika se je tako skrivna, da od miru govori, vojsko pa naklepa Ze mislijo, ako jim vlada dovoli, spet v Celovec preseliti, je po ukazu Napoleonovem začela francozka armada kjer so stanovali, preden jih je rajnki cesar Jozef odtod odpravil. Njih nekdanja cerkev je sedaj stolna cerkev in Nico, njih nekdanji samostan je sedaj kosama. Ako jim vlada dá povelje marširati iz Lombardije in se preseljevati v S a voj in kar pride 24. dan t. m. iz P ki poveduje armadi toj za v Milan drugo Sav oj a in Nica cerkev in kosarno nazaj, da si napravijo spet svoj samostan ste že francozki. Iz Savoje je prišla deputacija 35 po-s svojo cerkvijo, hočejo na svoje stroške novo kosarno zi- slancov v Pariz, ki v imenu vsega ljudstva ponuja cesarju ïprejel in jim teur" od 25. dati in tudi stroške za prenaredbo kake druge cerkve v Napoleonu deželo Cesar je poslance prijazn stolno cerkev na se vzeti. rekel da bo njih želje u rad spolnil Mon Stajarsko. Iz Gradca se piše, da se bo pobiranje t. m. naznanja, da je pogodba med sardinsko in fran davkov popolnoma novim županija m (soseskam) izročilo; cozko vlado za odstop Savoje včerej v Turinu podpisani potem takém se bo za celo Štajarsko toliko davkovskih in- bila proti temu, da pogodbo poterdi sardinski deržavni zbor 9 spektorjev napravilo, kolikor je zdaj kantonskih gosposk; cesar Napol obeta v tej pogodbi, da se bo zavolj Sa en sam višji inšpektor v Gradcu bo čuva! nad vsem dav- voje z velikimi vladami in s Švajco že porazumel. Ničanje kovstvom. Česko. Tudi v niso zadovoljni, da se prodaj Fi Pragi kakor unidan v Ljubljani so za- te dni nalaš deputacija v T sačili 17. t. m. na železnici tružico z 1500 gold, šestic ki so imele v Frankobrod potovati. j lažil ker bi ga ancozom in zato je prišla al kralj je poslance to-naj nikar zdaj ne mermrajo in cesarja ne razjezijo, laška dežela k m Ogersko. Iz Požuna 29. marca. Nepokoj peštanski kakor lani. hi se bil tudi tukaj ponovil; al vojaške in policijne oblasti kaj pomag Tudi Svaj še bolj potrebovati se zlo huduje, al teško, da bi ji Dokler ne stopijo vse velike vlade na noge. so zvedile v pravém času, kaj se pripravlja, in vse je bilo je Napoleon samopoveljnik Evrop od kakega krepkega kmali pri kraji. Tukaj pa niso bili študentje nepokojní, in zedinj ampak rokodelski fantje so hotli v nedeljo zvečer nekako rogoviliti, pa policija jih je upokojila. Iz Pešta. Tukaj in po več ogerskih mestih se na-pravljajo gledišne igre, kterih dohodki so namenjeni revnim Horvatom in Slavoncom na pomoč. nasprotovanja pa ni še ne duha ne sluha Na Napolitanskem se iz vsega, kar se slisi, kuhaj nove homatije; plamen punta bi utegnil kmali tudi to de želo zgrabiti zaperajo sicer nepokojneže čedalj bolj j al čedalje več jih je, ker, kakor listnica (Blaubuch) med an gležkim poslancom lord Elliotom in angležko vlado raz Lásko. Ko je bilo glasovanje v To9kani, Modeni, odeva, je stan napolitanske vlade nek tako razdert, da ji je se hoče oteti pogubi. Parmi in Romagni za združenje s Sardinijo končano in nemudoma so se kralju Viktoru Emanuelu prinesle dotične pisma, je kralj na osrovor Fariniov 18. dan t. m. med drugim odgovorit eba ažnih prememb, ako Tud v R i m se e?» sledeče: veseljem eprejmem glasno dalje bolj naznanuje puntarsko početje. kakih 5000 16. t. m. je sv. očetu udana množica ljudi > kar mi ljudstva tako eno- jih je bilo jih spremila v veliko cerkev Vatikana, da bi izročujejo; ponašam se, jih odzdaj moje imenovati, ž njimi molila. Vse je bilo tiho in mirno, ko se je to Ko pa ne le samo Modeno in Parmo, temuc tudi Romagno, menje verne udanosti sv. očetu očitno na ulicah rimskih ki se je po lastnih prizadevah odcepila od papeževe vlade s svojimi ? starimi sardinskimi deželami zedinim, ostane moje razodelo. Al drugi dan so se razposiljali listki po městu z napisom „ Živio Viktor Emanuel in na sv. Jožefa dan so spoštovanje do poglavarja katoliške cerkve vedno živo kakor praznovali študentje s sv. mašo združenje s Sardinij m poprej Pripravljen sem, braniti samostojnost papezevo, ki je potrebna za visoko njegovo duhovno službo, pripomoći k in ker so W - « • • A . • i • • • V • # M god Garibaldi-tov ; zvecer je bilo sila veliko ljudi na korsu darji nektere nepokoj hotli preti, se je svečanosti njegovega prestola in se pokloniti njegovi najvisji začel boj, v kterem je bilo 40 ranjenih ; zandarji konjiki oblasti. Zedinjeni sardinski deržavni zbor bo varoval blagor, patrole francozke so vendar pomirile mesto svobodo in samostojnost nove sredotalijanske deržave". Tako Po tem takem ste Parma in Modena naravnost sardinské de stoje daj reci na Laškem želi ; v Romagni spoznava kralj sardinski visjo papezevo oblast in se ji uklanja; vendar jo združuje s svojim kra-ljestvom in čeravno le kot namestnik papežev si vendar pri-lastuje vse vladne pravice. Tudi Toskana ni popolnoma ze-dinjena, ampak ima na videz nekako samostojnost; al princ Carignan jo bo vladal kot namestnik Emanuelev. Vse dežele bo objel edini deržavni zbor. V Parizu mislijo Narodne pesmi Hotenske okolice Zapisal Lovro Slanov. 1. Dobrovoljni kosci. y da zdaj sv. oce ne bojo izobčili kralja sardinskega, ker ni kot samooblastnik vzel Romagne, Že drobné ticice pojó, Zapojmo tudi mi: Bogu naj čast in hvala bo, Kater' nas vse živi! Nuj J., ti zaspaní tie, Pomahali zdaj travo smo Pred soncom koso skrij ; Da je poškodvalo ne bo, Z vodirja vodo zlij ! 7 Nuj, J. kar ne bodi tak namestnik (vikar); vendar ampak si jo pridruzil le kot po pismu, ki ga je kardinal da bi Ne slišiš nič, clo nič? 9 njih Antonelli unidan poslal velikim vladam, ni misliti rimska vlada odstopila od svojih pravic, čeravno dosihmal £e ni razglasila ekskomunikacije. Turinski vladni časnik Gazz. uffic.u razglaša pisma ponižne udanosti, ki jih je > 55 Fantiči! vstanimo, Tri slišal sem biť Vodirje nalimo In poj mo kosit! najgorši kosec je Ne bodi meglenjak! Ojstrila poberi In pridi pod hrast Zaukaj veseli 9 Vsem koscom na čast.? duhovsina s Sardinijo zdruzenih dezel poklonila sardinskému kralju in si prizadeva s tem poterditi, da ljudstvo in duhovni Ker ima zdaj Sardinija, J. Res para ga mu ni 9 9 Mladenci ne pozab'te vi Da nosi smert kosó 9 9 Glej kak jo premiljonsko zge * • 9 9 so „srecni v novem kraljestvu uj koso, kak zvenčí; On delà kakor turski mec 9 cesar je želela, je pa le to čudno, da se pripravlja za Le smok! jo maha prec vojsko kakor nikoli pred tako, ker po novih rekrutbah v Toskani in Emilii hoče do 1. aprila z reservami m ■»'vieil 300.000 vojakov na nogah imeti. Nekteri pravijo, da kralj napolitanski hoče z veliko armado pomagati papežů, in da Pa Bóga zahvali Za toljko močí; Glej Alj 9 vsí smo se gnali předej si ti! 9 Pokosili smo rože mi Smert nas kosila bo. Le glejmo, da nas ne vlovi Brez Božje milosti! Tak shranil po smerti Kot žlahno seno Bo oče nebeski Nas v sveto nebo! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef BldZDÍk*