7 12
Listek.
Archiv fur slavische Philologie, XVII. Band, 3. uud 4. Heft, prinaša le-te razprave: Olaf BrocA, Zum Kleinrussischen in Ungarn. — W. Istrin, Beitrage zur griech.slav. Chronographie. ,— V. Oblak, Einige Capitel aus der bulgarischen Gram-matik. Pisatelj nadaljuje in končuje svojo razpravo o glasovih u, zlogotvornem l-u in r-u, o konsonantizmu, praslovanskih tj in dj, o /-11 epentetskem, o meni glasov č in c, o de-klinaciji iu konjugaciji. — R. Abicht, Der Angriff der Bulgaren auf Constantinopel im Jahre 896 n. Chr. — Rudolf Meringer, Eiu altlettisches Vaterunser. — Milorad Medini, Vetraničs Pelegrin. — /. Bogdan, Eine bulgarische Urkunde des Caren Ioan Sracimir. — A. Brilckner, Polonica. Ocena različnih poljskih publikacij. — Hil. Ruvarac, Kleiuig-keiten zur Geschichte der Balkanhalbinsel. V oddelku ,Kritischer Anzeiger' in ,Biblio-graphisches' naznanjeno in ocenjeno je veliko število knjig. Slovencev se tičeta dve oceni V. Oblaka. Prva oznanja knjigo: LjapunoVb B. M. Kratkij obzorfo glavnejšihi) javlenij slovenskoj (horutanskoj) literatury vmeste sla vvedeniems ob& otno-šeniji sloveuskago jazyka \% staro-slovjanskomu i drugimio slovanskim«. (Poseben odtisek iz Zapiskov iniperatorskago Har&kov. universit. I. 1893. 8°. 23 str.) Ocenjevatelj izvaja glede na razmerje slovenščine k ostalim južnoslovanskim narečjem iste misli, katere je Jagič obširno razložil v svoji razpravi ,Ein Kapitel aus der Geschichte der siidsl. Spra-chen'. Stara slovenščina je bila po njegovem mnenju narodni govor v Macedouiji. Slovenska narečja so bila že v 15. stoletju ista, kakor dandanes; ali tudi že v 10. stol. je bila tako imenovana nova slovenščina razcepljena v več narečij. Stara slovenščina je močno vplivala na jezik brizinskih spomenikov. V drugi recenziji govori o ,Staroslovenski čitanki za višje razrede srednjih šol'. (Sestavil dr. Jakob Sket. Na Dunaju 1894. 8°. LX -)- 177 str.). Ocenjevatelj popravlja nekatere nauke Sketove iz glasoslovja. Nekatere podatke iz starožitnostij imenuje zastarele in liajivne. Tudi v različnih točkah iz življenja jezikovnega se ne ujema s pisateljem. Nemške izposojenke v stari slovenščini n pr. ne dokazujejo nič več, nego da se je književnost staroslovenska razvijala v bližini nemških sosedov, ne pa, da se je jezik v resnici tamkaj govoril. Zatorej ne velja nič panonska teorija. Pisatelju pa priznava, da njegova knjiga krepko pokreue nauk o stari slovenščini, in da se sme slobodno  meriti z vsakim  podobnim  šolskim učbenikom.
V oddelku ,Kleine Mittheiluugen' je prinos K. Streklja ,Zur Literatur iiber die Koleda bei den Slovenen'.                                                                                          R,   P,
Listnica uredništva. Mili ns in: Nerabno. — P roko p: Nadaljujte! Vede-remo. Za sedaj samo jedno. Ne silite se nikdar, nego vlivajte v verze samo resnična in globoka moška čustva. Ako imate dar — snovij vam bode dajalo življenje dovolj. — —st—: Za sedaj nekaj. Tudi drobna lirska pesem mora imeti lepo temeljno misel in pointo, da je vredna objave. Sicer pa velja tudi Vam, kar pišemo Prokopu. — Z voli imir:  Nerabno.  — Notranjec: Nezrelo.
Nekatere pošiljatelje stihov prosimo vljudno, naj imajo toliko spoštovanja do — samih sebe, da bi pisali lepo in razločno čitljivo ter da ne bi tako strašno ščedili s popirjem!
Tiskovne hibe. V Zamejskega »elegiji« (v oktoberski št. str. 586.) ima v 18. verzu stati: ,Umira solnce mi v h~vavem morji' (ne: v krasnem morji) Morje je »krvavo« od večerne zarje.   — A v  32.  verzu naj stoji:   Dvigate mi  glave  (ne:  Dvigat/ .   .   .).