Julij - avgust 1995 le to 2 / številka 19/20, cena 70 Sit SplOŠna banka koper Vroča poletna tema: Ukinitev letališča Portorož Zeleni Obale, Piran- Izola- Koper so 12. julija v Portorožu sklicali tiskovno konferenco z naslovom: Ukinitev letališča Portorož-ekološka in ekonomska nuja. Predstavili so podatke o letališču iz doslej še javnosti nepoznane študije - Ocena vpliva na okolje Letališča Portorož, ki jo je naročila občina Piran. Izdelal jo je Ekspertni center za oceno vplivov na okolje pri Inštitutu Jožef Štefan. Rezultate študije in poglede Zelenih v zvezi z letališčem je predstavil Žare Lipušček. O tem kako doživljajo letališče krajani Seče in Sečovelj je govorila Andreja Humar -Fatorič, predsednica Turističnega društva Zgodba MIBEX se nadaljuje Občinski svetniki občine Piran so prejeli na mizo informacijo o pogovorih župana s predstavniki ljubljanskega podjetja MIBEX. Po izmenjavi dopisov in protestov sta prišla k županu lastnik in direktor podjetja MIBEX Ljubljana s predlogom ureditve zadeve. Prdstavnika podjetja sta predložila tri variantne predloge bodoče rešitve tega območja v Portorožu. Vsi trije njihovi predlogi predvidevajo pozidavo tega območja z trgovsko poslovnim objektom, ki bi imel tudi nastanitveni-bivalni del. Predvidena je tudi izgradnja manjše garažne hiše. V tem območju so predvidena tudi tenis igrišča ter bazen. V pritlični etaži je predvidena pasaža kot tudi manjša tržnica, ki bi bila namenjena javnosti. Iz pogovora s predstavniki podjetja je bilo moč sklepati, daje podjetje pripravljeno sodelovati z občino Piran in pomagati pri sooblikovanju obravnavanega prostora. Prav tako je bilo moč sklepati, da je podjetje Mibex pripravljeno tudi sofinancirati izgradnjo garažne hiše v tem območju, katere Izgradnja je po urbanistični zasnovi tudi predvidena. Zupan je seznanil lastnike , da bodo občinske strokovne službe o njihovi pobudi seznanile Občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini, ki bo o zadevi odločal na eni izmed prihodnjih sej. Občina je namreč skladno s sklepom Občinskega sveta vložila tožbo na izročitev stavbnih zemljišč občini Piran, saj je podjetju MIBEX s porušitvijo objektov-nekdanjih hotelov Helios in Orion, prenehala pravica uporabe na zemljiščih, piše v dopisu, ki sta ga naslovila na Občinski svet župan Franko Fičur in vodja Urada za urejanje prostora Boris Kočevar. Podjetje za gradbene storitve in inženiring d.o.o. Prednost naše dodatne ponudbe na področju gradbeništva PRODAJA Z MONTAŽO Kompletna oprema kopalnic od projekta do izvedbe Pester izbor kakovostnih keramičnih ploščic Pred kratkim smo v TPC Lucija, Obala 114. (vhod pri bankomatu) odprli nov poslovni In razstavni prostor, v katerem vam želimo prikazati vzorce keramičnih ploščic in kopalniške opreme. Prepričani smo, da vam bomo s tem olajšali delo in skrbi pri nabavljanju opreme in iskanju izvajalcev. Pokličite nas na telefon 066/70-328 telefax 066/70-329 TURIZEM NEKATERE MOTI Portorož. Rekla je, da tamkajšnji krajani razmišljajo o tem, da bi organizirali protest. Do študije so se očitno prvi dokopali Zeleni in predstavili njene poglavitne zaključke med katerimi sta tudi ta, da je dolgoročno smiselno letališče ukiniti ali preseliti Število letaliških operacij,ki se v poprečju giblje okoli 2200 mesečno, za 5 krat presega za okolje še sprejemljivo mero, zato je potrebno takoj zmanjšati dejavnost letališča na največ 430 vzletov in pristankov na mesec. (nadaljevanje na zadnji strani]- litm PRVA SLOVENSKA MODRA ZASTAVA Portoroška Marina je po sklepu Evropske komisije za podeljevanje Modrih zastav izpolnila kriterije za podelitev Modre zastave kot najuglednejšega evropskega simbola in tudi priznanja za kakovost in spoštovanje okolja v marinah in na kopališčih. Modro zastavo, za katero se je treba potegovati vsako leto znova, je ob prisotnosti vidnih predstavnikov političnega in gospodarskega življenja ter gostov, v soboto, 15. julija 95 v portoroški marini slovesno dvignila Štefka Kučan, soproga predsednika republike, skupaj z dr.Tanjo Mihalič, predsednico Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji. Med izpolnjevanje številnih strogih kriterijev sodijo tudi; na pogled čista voda (brez naftnih madežev, smeti, odplak itd.) in kopno. V marino ali njeno neposredno bližino na obali, ne smejo priti "nepredelane" odplake čolnov in (ali) s kopnega. Marina mora imeti tudi ustrezno opremo za reševanje in za primer nesreč itd. Prve Modre zastave so izobesili že leta 1985 na francoskih plažah, danes plapolajo že v 18 državah. Španija, na primer, si je na številu Modrih zastav zasnovala promocijo nacionalnega turizma. Nacionalne komisije, ki preverjajo izpolnjevanje kriterijev, podeljujejo Modro zastavo za dobo enega leta. Za leto 1995 je zastavo prejelo 1157 plaž in 407 marin. Za priznanje sta se potegovala dva kandidata iz Portoroža: Marina in plaža Hotelov Riviera -Jurček. Inadaljeuanle na zadnji stranil Foto: FK-INFORMA NOVA MEJA MED LUCIJO IN SEČO Piranski občinski svet je na pobudo občanov in Krajevne skupnosti Lucija ter Geodetske uprave iz Kopra, na svoji redni seji v četrtek, 13.7.95, sprejel odlok o spremembi meje naselja Lucija in Seče ter preimenovanju in preoštevilčbi Luciji priključenih objektov na ulico OBALA. Gre za spremembo meje med naseljema Lucija in Seča v območju nove zazidave med diskontom Mercator- DEGRO in nekdanjo staro železniško postajo. S to spremembo se bodo preštevilčili nekateri že sedaj obstoječi naslovi Seča v naslov Obala v naselju Lucija. Geodetska uprava je dolžna po tem odloku preoštevilčiti hišne številke v območju spremenjenih naslovov v roku enega meseca, ter poskrbeti za izvedbo označitve stavb v roku treh mesecev po uveljavitvi spremembe. Stroški novih tablic s hišno številko gredo v breme občinskega proračuna, medtem ko so si lastniki oz. upravljalci stavb dolžni zamenjati staro tablico s hišno številko z novo. In katere so te spremembe? Blofc Seča 194 se preoštevilči i; OBALA 134, Lucija: Blok Seča 194a v OBALA 132,Lucija: Blok Seča 194b v OBALA 130,Lucija; Seča 194c - prodajni paviljon, v OBALA 136, Lucija; Seča 195 - zasebna hiša, v OBALA 138,Lucija; Seča 196 - zasebna hiša, v OBALA 140, Lucija Seča 190a - uprava in skladišče M-DEGRO, v OBALA 144, Lucija, Seča 190b-Diskont M-DEGRO, v OBALA 142, Lucija. Odlok o preimenovanju dela Seče v Lucijo je pravzaprav logična posledica sedanjega stanja. Naselje Lucija se je skozi leta širilo in doseglo pobočje Seče in šele s tem odlokom dobiva zaokroženo celoto. Škoda, da se pristojni tega niso spomnili pred pozidavo ,saj bi tako mnogim prihranili stroške. Odlok bo začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. mioili \ Sta trčila splošni družbeni in zasebni interes? Ali turizem, ko preseže meje sprejemljivega, postaja moteč dejavnik ? Nekateri vidijo rešitev: Ukinitev okolju neprijaznih in hrupnih dejavnosti. Piranska občina že nekaj časa sodi med najbolj razvite turistične občine v Sloveniji. Skorajda vsi, ki tukaj živijo in delajo, so tako ali drugače vlagali v njegov razvoj in pričakovali najboljše. Mnogi od njega neposredno ali posredno živijo. Nekateri, ki so v " zlatih časih" uspeli izkoristiti njegov blagodejni učinek - zlasti finančni sedaj mislijo drugače: Turizem je postal moteč dejavnik in potrebni so ukrepi. Ob ne najbolj bogati turistični sezoni so vse bolj zaznavne javne razprave na katerih je slišati tudi spoznanja, da smo si s predimenzioniranimi nostan-itvenimi zmogljivostmi in (neprimerno?) infrastrukturo, namenjeno turizmu, pravzaprav sami" omejili svobodo". To je vneslo hrup in nemir v naše kotičke pod soncem. Nekateri bi najraje zaprli ceste, letališče, ukinili promet, nočno življenje ...in končno bi imeli svoj blaženi mir. Turisti popivajo, se gnetejo po trgovinah, zasedajo pločnike , povzročajo hrup. Celo spati nočejo. Ne, takšnih pa že ne. Svojevrsten paradoks, ki lahko pripelje do razkola med domačini, nosilci dejavnosti, gostilničarji , hotelirji. Puščice letijo na vse strani. Izgleda kot, da ni nihče za nič odgovoren in da ga nihče ne usmerja. Nikogar ni, ki bi lahko napravil red. Le jalove razprave in kritiziranje vsevprek. Kakšen red naj bi veljal za turizem? Nekateri, na primer, zaradi turizma ne morejo niti spati. Čas je torej, da odgovorni sedejo za skupno mizo in revidirajo nekdanje melagomanske načrte razvoja in ustvarijo pogoje za sožitje med domačini in turizmom in poskušajo odpraviti škodjiva ravnanja. Kajti, če se gostje ne bodo počutili dobrodošle, jih tako ali tako počasi ne bo več. Niti odganjanjih ne bo treba. Morda se bomo potem spet vprašali, kaj pa je to turistična občina in kaj neki bi bilo treba postoriti, da bi imeli turiste? Bog ne daj revnih. Bogate bi radi. In zakaj ne bi prihajali, pravzaprav kapljali v enakomernem časovnem zaporedju skozi vse leto? Realnost, ali naivne žeje? Že leta je povsem jasno, da se Portorož napolni šele takrat, ko se začnejo evropske počitnice - in se z njimi tudi konča. Franc Krajnc * * Občinski svet 14 VROČIH JULIJSKIH TOČK V BANKI "ČISTIJO" AKTIVO Občinski svet občine Piran je na predpočitniški seji (13. julij) obravnaval 14 točk dnevnega reda. Bo naslednja seja v Avditoriju? Obravnavali so predlog lokacije za gradnjo osnovne šole z italijanskim jezikom (dokončne lokacije kljub večkratnim razpravam zaradi različnih zapletov in interesov še niso potrdili), predlog odloka o ceni osnovnih elementov za izračun prometne vrednosti nepremičnin, prejeli so odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, predlog prodaje občinskega premoženja, dali so soglasje k statutu Javnega podjetja OKOLJE Piran, d.o.o., obravnavali so predlog odloka o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem, predlog odloka o dodeljevanju službenih stanovanj (sprejet je bil šele osnutek). Na vrsti so bili tudi kadrovski predlogi in imenovanja. Za ravnatelja Javnega zavoda Športni center so imenovali Zdenka Vozliča iz Sečovelj. Saša Šramla so razrešili funkcije predsednika Odbora za finance in proračun in na to mesto imenovali Luciana Miloka iz Pirana. Milico Maslo iz Pirana so imenovali za predstavnico Občinskega sveta Piran v sosvet načelnika Upravne enote Piran. Občinski svet je dal soglasje k razrešitvi Marije Mahne, ravnateljice Osnovne šole Lucija, ki je dala odpoved in se je upokojila. Janez De Reggi, diplomirani pravnik iz Portoroža, je zaradi drugih delovnih obveznosti odstopil s funkcije predsednika občinske volilne komisije. S funkcije namestnika člana komisije je odstopil tudi Gaj Cerjak iz Pirana. Zato je občinski svet razrešil celotno dosedanjo občinsko volilno komisijo in imenoval novo. Njen predsednik je Dušan Puh, dipl. pravnik, upokojenec iz Portoroža. Njegovega namestnika še niso imenovali. Člani oz. namestniki so Franja Kovšca iz Lucije, Vukosava Jovanovič- Krevatin iz Lucije, Henrik Kuk iz Pirana, Janko Blažej iz Lucije, Antonija Senčar iz Pirana in Cesarina Smrekar iz Portoroža. Ivan Čeligo iz Seče je iz zdravstvenih razlogov odstopil s funkcije člana Odbora za turizem. Dodatno so predlagali Alberta Pucerja iz Sečovelj, Jano Tolja iz Pirana in Majdo Del Giusto iz Pirana. Svetniki niso najbolj zadovoljni z delom tega odbora. Kar nekaj časa so se zadržali pri razpravi o predlogu odloka o statusnem preoblikovanju letališkega podjetja Aerodrom Portorož d.o.o. Sečovlje v Javno letališko podjetje KONSTITUIRANO VODSTVO GZ KOPER Božo Ostanek (Jestvina Koper) izvoljen v skupščino GZS Po volitvah v organe Gospodarske zbornice Slovenije (19. junija 1995) se je sredi julija v Kopru sestal novoizvojeni Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Koper, ki ima sedaj 25 članov. Izmed sebe bodo izvolili predsednika OGZ Koper, ki bo funkcijo opravljal neprofesionalno. Direktor Območne Gospodarske zbornice Koper Tomaž Može še mora skozi izborno proceduro. Imemovan naj bi bil s soglasjem predsednika GZS Jožka Čuka Za predstavnika v Skupščino GZ Slovenije sta bila predlagana 2 kandidata: Božo Ostanek (Jestvina Koper) in Dimitrij Živec (Pinija Portorož). Na listi Kandidatne komisije Območne zbornice Koper je bilo 26 kandidatov. Volilo se jih je 21. Izvoljeni so bili kandidati: Davorin Adler, Droga Portorož Danilo Daneu, Hoteli Palače Enes Lojo, Igral. Casino Portorož Bojan Fičur, Dom Koper Edvard Fonda, Kras Sežana Zmago Furlan, Emona Obala Kp Vinko Franetič, Adriatic Koper Igor Hrvatin, Lama Dekani Alenka Jurkovič, H. Triglav Kp Bruno Korelič, Luka Koper Tihomir Kovačič, PS term. Sež. Roman Krejačič, Ladjedel. Izola Branko Križman, Agraria Koper Mitja Logar, GIZ Protour Portorož Viktor Lozej, Rižanski vodovod Vitomir Mavrič, Luka Koper Bruno Miklavec, M-Trgovina Nevijo Pucer, Vina Koper Darijo Radešič, SB Koper Ivan Smerdu, Intereuropa Koper Mojmir Suhar, Delamaris Izola Na listi Združenja podjetnikov je bilo 9 kandidatov. Volilo se je 4 kandidate: Milan Bandelj, Fortis Koper Stojan Gorup, Sloveneta Sežana Božo Luzar, Elektromehanika Kp Dimitrij Živec, Pinija Portorož Za predstavnika v skupščino GZS je bil izvoljen Božo Ostanek, Jestvina Koper. AERODROM PORTOROŽ d.o.o. Odlok so vrnili v drugo branje. Župan Franko Fičur je ob tem povedal, da nekatere strukture z jasnimi cilji in aktivnostmi, ki se zadnje čase dogajajo v zvezi z letališčem, prehitevajo odločitev občinskega sveta. Določene osebe hodijo okrog in zbirajo podpise, da se to letališče zapre. Skoraj brez razprave so sprejeli odlok o spremembi meje naselja Lucija in Seča ter preimenovanju in preštevilčenju Luciji priključenih objektov na ulico Obala. Dali so tudi soglasje k statutu Javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno raziskovalnega središča RS Koper, ki naj bi bil eden od zametkov tretje univerze na Obali. Poslovnik občinskega sveta občine Piran bodo sprejeli na naslednji seji. Za pobude in predloge jim je skoraj zmanjkalo časa. Prof. Vojka Štular }e opozorila na neurejen in zanemaijen mestni park med Galerijo Meduza in Modnim Krojaštvom v Piranu. Predlagala je tudi, da bi poskušali najti ustrezno prostorsko in finančno rešitev za ponovno ureditev razstavnih prostorov galerije Hermana Pečariča. Marija Pečarič, vdova akademskega slikaija Hermana Pečariča je podarila občini Piran bogato zbirko likovnih del, ki trenutno niso na ogled javnosti. Zapisala je tudi, da mesto Piran nima knjigarne v pravem pomenu besede. Številni srednješolci občine Piran si morajo svoje knjige kupovati in nabavljati v Kopru. Od Alojzije Zavnik, vodje knjigarne Libris je prejela pismo, da bi ta knjigama lahko ponudila prodajo knjig in opravljala tudi širše kulturno poslanstvo s prirejanjem literarnih večerov z znanimi slovenskimi ustvaijalci, seveda če bi našli ustrezne prostore. Zruženje profesionalnih ribičev Slovenske obale iz Pirana predlaga uvrstitev ribiške problematike na dnevni red seje Občinskega sveta. Dr. Saša Žužek- Rešek je prejela odgovor Župana glede lokacije cerkve v Luciji. Več o tem in prostorskih načrtih bomo objavili v septembrski številki primorskega utripa. Luciana Milok je na dal pobudo naj odbori Občinskega sveta temu organu tudi poročajo o svojem delu! Rafael Dodič je dal pobudo, da se uredi financiranje strank in list in pobudo za začetek postopka za ustanovitev Mestnega arhiva Piran. Naslednja poletna seja bo zaradi neznosne vročine v občinski sejni dvorani v Avditoriju. FK Tekoče poslovanje Splošne banke Koper je ugodno, vendar se poznajo obremenitve iz preteklosti zaradi česar je banka v lanskem poslovnem letu izkazala 2,35 milijarde tolarjev izgube. Ugotovljeno izgubo izkazuje banka kot popravek vrenosti kapitala. V skladu z Zakonom o gospodarskih dmžbah in Slovenskimi računovodskimi standard je banka dolžna izkazano izgubo pokriti najkasneje v petih letih. Na nedavni tiskovni konferenci je poslovodstvo Splošne banke Koper novinarje bolj podrobno seznanilo s širšimi vplivi na poslovanje banke. Vojko Čok, direktor banke je povedal, da je bilo leto 1994 za Splošno banko Koper v marsičem prelomno, saj se je banka soočila z nekateimi temeljnimi nalogami, ki so posledica restrukturiranja slovenskega bančnega sistema in ki neposredno posegajo na realizacijo ključnih usmeritev tekoče poslovne in razvojne politike banke. Pri tem je treba omeniti znižanje terjatev banke pri največjih bančnih dolžnikih, osamosvojitev plačilnega prometa s tujino in spremembe v lastniški strukturi. Omeniti gre predvsem Zakon o prevzemu dolgov in lastninskem preoblikovanju Splošne plovbe Portorož in o poravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih hranilnih vlog. Oba zakona imata velik materialni vpliv na položaj banke. Splošna plovba je največji dolžnik banke. S tem, ko bo država tudi dokončno prevzela del dolga Splošne plovbe, se bo v veliki meri znižala kreditna izpostavljenost banke do tega podjetja. Pojavljajo se novi dolžniki, nekoč obetavna podjetja. Kot dolžnika se omenja tudi dekansko Lamo, odprto pa je tudi vprašanje sodelovanja banke pri sanaciji zavarovalnice Adriatic. Banka je leta 1994 izvedla tudi kapitalsko ločitev od Nove ljubljanske banke d.o. in ob povečanih naporih uspešno izpeljala projekt samostojnega nastopanja v tujini in že v relativno kratkem času vzpostavila številne poslovne stike s tujimi bankami. Poslovanje banke v letu 1994 je potekalo v pogojih postopnega umirjanja ekonomskih razmer v gospodarstvu. Največji poudarek pri aktivnosti na tem področju je bil dan na razreševanju problematike prezadolženosti Splošne plovbe Portorož, sanaciji podjetja Cimos, osamosvojitvi banke na področju plačilnega prometa s tujino in spremembi lastniške strukture banke. Tržni delež banke, meijen kot delež njene bilančne vsote v bilančni vsoti vseh bank z R Slovenijo znaša po stanju 31.12.94 6,2%. Na tej osnovi je po velikosti bilančne vsote SB Koper d.d. uvrščena na 4. mesto med vsemi slovenskimi bankami. Gospodarstvo s tega območja je izrazito izvozno usmerjeno in ustvari približno 7% družbenega proizvoda. Največji delež komitentov banke je s področja finančnih, tehničnih in poslovodnih storitev ter trgovine industrije in turizma. Na področju poslovanja s prebivalstvom je treba posebej omeniti kartico ACTIVA, kateri se je v začetku letošnjega leta pridružila šer preoblikovana mednarodna kartica ACTIVA -EUROCARD - MASTERCARD, ki je konec leta 1994 dosegla število 107.000 in s tem dodobra utrdila svoj vodilni položaj v Sloveniji. Julija pa uvajajo še poslovno kartico ACTIVA -EUROCARD. Direktor banke Vojko Čok je povedal, da se počasi izteka obdobje, ko moramo čistiti preteklost. Delničarji banke ne bodo imeli več razumevanja za izgubo, temveč bo le dobiček osnovni pokazatelj razvoja... IZJAVA, KI JE SPROŽILA POLEMIKE Zaskrbljeni za tekoče poslovanje njihovega dolžnika firme Cimos (tako Dušan Kočevar pom. generalnega direktorja banke) bi najraje videli, da to podjetje prevzame zanesljiv francoski poslovni partner Citroen. Izjava je sprožila precej polemik in ima svoje ozadje. Cimos je firma, ki je sposobna preživeti, vendar verjetno ne brez Citroena. FK VSI PAČ NE PLAČUJEJO DAVKOV LANI SKORAJ 300 TISOČ OBVESTIL O NEPORAVNANIH DAVČNIH OBVEZNOSTIH. 1812 MANDATNIH KAZNI, 88 OVADB. V Sloveniji je sistem pobiranja davkov za zdaj še neprilagojen razvijajočemu se tržnemu gospodarstvu. Organiziranost pobiranja davkov v dveh ločenih inštitucijah (Davčna uprava in Agencija za plačilni promet) ne prispeva k učinkovitemu pobiranju davkov in kot menijo nekateri, onemogoča uvedbo davka na dodano vrednost, kot davka, ki že sam po sebi povečuje učinkovitost pobiranja davkov. Zelo učinkovite sisteme evidence, nadzora in pobiranja davkov imajo na Švedskem, v ZR Nemčiji, Avstriji pa tudi v Italiji, kjer so kazni za davčne utaje naravnost rigorozne. Zato ni nepomembno kakšno fiskalno politiko si zastavljamo v naši mladi demokratični državi in kolikšni bodo odstotki davčnih obvbeznosti za občane, podjetnike, obrtnike in pravne osebe. Znižana davčna stopnja na čisti dobiček s 30 na25% je prispevek med drugim tudi k temu, da se podjetniki "ne bodo bali” čistega dobička in se ne bodo šli računovodske in drugačne znane "telovadbe", da bi prikazali "le pozitivno ničlo" in bog ne daj dobička, ker bi ga tako ali tako lep del pobrala država. Od javnofinančnih prihodkov iz naslova davkov, prispevkov in drugih dajatev, razen carin, pobere okoli 12 odstotkov RUJP (po starem Davčna uprava), medtem ostalih 88 odstotkov pobere Agencija za plačilni promet bivša SDK). Izpostave Republiške uprave za javne prihodke (RUJP) so lani poslale davčnim zavezancem 294.811 obvestil o neporavnanih obveznostih. Uvedle so 88.194 postopkov prisilne izterjatve za poravnavo dolga. Končanih je bilo že okoli 58 tisoč postopkov in poplačan dolg v všini 5,8 milijarde tolarjev. Izpostave so za izterjavo obveznosti, ki jih ne odmerjajo same, temveč le izterjujejo (denarne kazni zarad prometnih prekrškov, sodne takse), izdale 156.160 sklepov zaradi plačila 897,6 milijona tolarjev. Pri sodiščih so vložile 729 zahtevkov za vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah davčnih dolžnikov. V večini primerov gre za višje zneske dolgov. Lani je bilo izterjanih le 176 oz. 24% vseh vloženih zahtevkov. Razlogi za neplačane zapadle davčne obveznosti so predvsem še nedokončani postopki vknjižbe zastavne pravice na nepremičninah preko sodišča, odložena plačila davčnega dolga oziroma dovoljeno obročno plačevanje le-teh, neuvedeni postopki prisilne izterjave v primerih, ko so se davčni zavezanci pritožili na odločbe o odmeri davkov na prvi stopnji. Velikokrat predstavljajo probleme izterjave nelikvidnost oz. plačilna nesposobnost davčnih zavezancev, izgube, stečaji in podobno. Pa tudi vrstni red izterjave obveznosti. V zakonu o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, je določen vrstni red kritja obveznosti v primeru plačilne nesposobnosti pravnih oseb. Po določilih tega zakona so izvršljivi sklepi, nalogi in dokončne odločbe nadzornih organov šele na tretjem mestu! Poleg teh problemov je treba omeniti, da so postopki prisilne izterjave davkov zelo zahtevni in dolgotrajni upravni postopki. V preteklem letu je bilo mandatno kaznovanih 1.812 zavezancev, od tega 1.061 zaradi kršitev zakona o prometnem davku. Njihovi inšpektorji so pri izvajanju kontrolnih in inšpekcijskih postopkov ugotovili 3.318 primerov kršitev zakona o prometnem davku s strani pravnih oseb. Zadeve so odstopili v pristojno reševanje Agencije za plačilni promet. Po informacijah je bilo izvršenih, torej realiziranih ukrepov, le v 610 primerih, kar je manj kot ena petina. Izpostave RUJP so lani sodnikom podale skupaj 15.133 predlogov za kaznovanje. Zaradi kršitve zakona o dohodnini je bilo podanih 10.896 predlogov. 88 ovadb je bilo danih zaradi suma davčne utaje, ki predstavlja po prej veljavnem kazenskem zakonu kaznivo dejanje. V zvezi z oceno davčnih utaj ni primeijave z drugimi državami, ugotavljajo, da je izogibanje plačevanju davkov eden najhujših problemov, s katerimi se srečujejo države, ki imajo zelo razvito davčno službo kot tudi države v tranziciji. Vir podatkov: Poročevalec DZ št. 32 NOTARJI Državna pooblastila nalagajo notaijem sestavljanje listin, številna opravila po Zakonu o gospodarskih družbah, potrjevanje določenih stanj In dejstev, overjanje podpisa, prepisov, prevodov in številnih drugih zadev, zaradi katerih so po polstoletnem premoru vse bolj iskani. PIRAN PASAR - TAVČAR MOJCA Bolniška 1, 66330 PIRAN tel: 066/747-321 KOPER KOVAČIČ NEVENKA Vojkovo nabrežje 12, 66000 KOPER tel. 066/272-232 fax: 066/272-154 FERLIGOJ DRAVO Tumova 2, 66000 KOPER ■ v- Parkirnina v Portorožu GLASNE KRITIKE IN TIHA ODOBRAVANJA Pobiranje parkirnine sredi Portoroža je sprožilo val kritik pa tudi odobravanje. Najbolj se razburjajo drobni prodajalci in gostilničarji, ki trdijo, da se jim je zaradi tega precej zmanjšal promet. Župan: po potrebi bomo uvedli parkirnino tudi v Luciji. Noben ukrep piranskega občinskega sveta doslej ni sprožil toliko polemik, komentarjev in razburjenja med Portorožani, kot je uvedba parkirnine sredi Portoroža. Očitno gre za nesrečno naključje, saj se super napovedi o bogati turistični sezoni iz različnih vzrokov (tudi vreme), niso uresničile. Nihče ni računal na tako slab obisk in še slabšo potrošnjo, zato mnogi vidijo v pobiranju parkrnine dodatnega hudiča, ki je odgnal še tisto malo gostov iz Portoroža. Drugi spet trdijo, da je parkirnina uperjena proti domačinom, delavcem, kuharjem, natakarjem, trgovcem, ki so sami z avtomobili zasedli lep košček portoroške štiripasovnice. Nekateri pa, da odlok uvaja red. Kaj menijo člani Turističnega društva Portorož? Z razpravo na temo Parkirnina v Portorožu so se v sredo (5julija) popoldne v dvorani Splošne plovbe živahno vključili v ta dogajanja tudi člani Turističnega društva Portorož (20 znanih Portorožanov). Po začetnih besednih rafalih na vse, kar naj bi se slabega dogajalo v (nekoč) mondenem Portorožu in iskanju krivcev, so člani društva (tudi nekateri povabljeni, žal ne vsi prizadeti) povzeli dobre in slabe strani tega ukrepa. Stališča in predloge TD bodo posredovali piranskemu občinskemu svetu. Marino Mak - Slaščičarna Mignon v Portorožu, je hotel od župana izvedeti, zakaj je bil ta odlok sploh uveden. Zahteval je, naj občinski svet sprejme sklep o ukinitvi tega sklepa. Portoroške organizacije naj zagotovijo, da njihovi delavci ne parkirajo na glavni portoroški aveniji. Oni - v Rivieri, da tega že tako in tako ne počenjajo več. (Parkirajo malce proč od Riviere?) Protestiral je*1 proti odločitvi občinskega sveta, češ da ni doumel posledic za to dejanje. Predlagal je, da bi obiskovalci lahko parkirali vsaj pol ure zastonj. Omenil je Paradoks: Delavec, ki pobira parkirnino, parkira svoje vozilo sredi Portoroža. Vlado Dodič Predstavnik restavracije Villa Marija in Kaštela je povedal, da pri njih beležijo približno 30-odstotni padec prometa. Predlagal je ukinitev parkirnine, razen na določenih najbolj frekventnih točkah. Menil je, da je sezona prekratka, da bi dopuščali kakršne koli eksperimente tudi v avgustu. Andrej Babnik - Maestral Portorož je govoril v imenu sobodajalcev. "Ljudje so ogorčeni nad ukrepom. To nam že veliko pove. Če mora družina odšteti za vzporedne stroške (parkirnina, plaža) prav toliko, kot je dnevno bivanje v zasebni sobi, nekaj ni v redu. S tem odlokom se ne strinjam, nekaj je treba ukreniti". Lidija Piciga - Palma Portorož. Da bi lahko gost pri nas dobil kratko informacijo (5-10 minut), mora za parkirnino plačati 100 tolaijev. Tudi pri nas je promet upadel. V Portorožu imamo blizu 8 tisoč zasebnih ležišč, večina jih je vsaj 500 m oddaljenih od obale. Vsi ti turisti so se prisiljeni pripeljati do plaže, saj jim nismo zagotovili avtobusnega prevoza. Oškodovali smo goste in delavce. Šokirana sem bila, ko sem videla, kako izgledajo ti inkasantl. Vse skupaj je neestetsko". Dušan Puh - odvetnik v pokoju iz Portoroža. 'V tem ukrepu vidim prvi korak k uvajanju reda in izboljšanju turističnih storitev v Portorožu. Portorož ne more postati vandalsko stičišče. Usoda krajev, kamor prihajajo množice, je enaka po vsem svetu. Ni dostojno v dveh mesecih zaslužiti za vse leto. Zaslužiti na roparski načih v dveh mesecih je napaka. Vsa zadnja leta opažam, da kakovost gostov Pada. V Portorož so pripeljali najmanj deset virov hrupa. Vložili bomo kolektivno pritožbo in zahtevali za vsako neprespano noč 5 tisoč tolaijev odškodnine. Na portoroški plaži so vibrator, vrtiljak, glasba in razgrajanje ponoči. Ljudje parkirajo vsepovsod, tudi v parkih in na gredicah, ki smo jih desetletja urejali mi Portorožani. Imam najmanj 60 fotografij, kako so parkirali pri Vojkovem domu. Gospod župan, ne klonite pritiskom", je rekel. Semkaj prihajajo turisti, ki se hočejo zdivjati. Gostince je pozval, naj združijo sile in razmislijo, kako podaljšati turistično sezono. Rekel je, da se nekateri oglasijo le takrat, ko začutijo, da jim nekaj škodi, sicer pa niso aktivni. Kot primer je navedel turistično društvo in se vprašal, koliko jih je članov. "Množični turizem prinaša nesrečo, škodo! Tu smo domačini, kjer imamo svoje domove. Tu živimo... Mislim, daje policija pomemben dejavnik pri urejanju prometa. Glede tega ni opravila svoje naloge. Sonja Dugara - ' Mislim, da je ta del Obale najbolj umazan. Pri ladji je živ škandal. Na plaži krdelo psov. Vsak sprehajalec s psom bi moral imeti s seboj lopatico in vrečko ter počistiti za svojim ljubljenčkom. Jedi pečejo kar ob cesti med izpušnimi plini iz avtomobilov." Stojan Troha - Portorož. "Parkiranje je predmet razprav že vrsto let. Predlogov je bilo že mnogo. Vse doslej nismo dobili nikogar, ki bi bil toliko energičen, da bi te stvari uredil. Ta občinska garnitura je bila toliko hrabra, daje presekala gordijski vozel. Nekateri hočejo na hitro zaslužiti, rušiti vse pred seboj, samo da pridejo do denarja. Vsakomur, ki je nekoč gradil, je bilo verjetno naloženo, da si zagotovi določeno število parkirnih mest. Menim, da bi morali pobirati parkirnino 24 ur." Boris Leban - vodja varnostnikov Hoteli Palače. "Podpiram odlok. Delavci sicer ne bi umaknili svojih vozil s ceste in omogočili parkiranje gostom. Do sedme ure zjutraj je Portorož prazen, potlej pa se napolni, ker se delavci pripeljejo v slušbo in zavzamejo večino parkirnih mest. Sedaj na srečo ni več tako." (Samo delavci Hotelov Palače imajo 300 vozil.) Ivanka Troha je opozorila na anarhijo in hrup na portoroški plaži po 22. uri zvečer. Kateri hudič daje dovoljenje za opravljanje hrupne dejavnosti na plaži po 22. uri, se je vprašala. Direktorja Javnega komunalnega podjetja je povabila, naj pride zvečer v njeno spalnico, pa bo videl, če bo lahko zaspal... Vprašala je, kdo si upa plesati kolo na plaži zjutraj ob pol treh? Andreja Humar - Fatorič, predsednica Turističnega društva Portorož, sklicatelji-ca srečanja, je ugotavljala, da se odlok ne izvaja najbolj natančno. Na Protour Portorož (predstavnika ni bilo, morda ga niso povabili) je naslovila nekoliko puščic, češ, kaj delajo, ali se gredo visoko promocijsko politiko. "Naš kraj je naše ogledalo,” je dejala. V Portorožu bi morali bolj ponujati tradicijo, kakovost; več pozornosti bi morali posvetiti vzgoji turističnega podmladka. Mlade vzgajati v duhu turizma. Omenila je njihov projekt - povezati se s šolami, osnovnošolske otroke organizirati v smislu "zelene straže”. Dali so tudi že pobudo za turistične inšpektorje. Opozorila je tudi na probleme invalidov in oseb z nizkimi prihodki, ki bodo težko plačevali parkirnino. Žare Lipušček - "Reda ni videti, okolje ni urejeno." Temu primemo prihajajo tudi gostje. Prišli smo v začarani krog. Predlagal je nekaj rešitev - abonmaji za družine, večja selekcija glede dejavnosti. "Kraj ne prenese nekaterih dejavnosti - dirke vodnih skuterjev, letalskih mitingov, karting dirk ... Dovolj je drugih dejavnosti, ki so okolju bolj prijazne. Menil je, da je urejanje prometa prva stopnja h končnemu cilju - spraviti promet ven iz Portoroža. Za parkiranje v centru Portoroža veljajo naslednje vrednosti tarif: - tarifa I. za 1 uro 100,00 SIT - tarifa H. za 2 uri 200,00 SIT - tarifa III. za 6 ur 400,00 SIT - tarifa IV. za 12 ur 600,00 SIT /"1^ poldne Anton Kovšča - v.d. direktorja Javno podjetje OKOLJE Piran. "Mi kot izvajalci najbolj poznamo posledice odloka. V prvih desetih dneh smo zabeležili 600 - 700 tisoč SIT minusa. Torej ne gre pretežno za zaslužek, kot nekateri tukaj govorijo. Probleme je razvrstil v tri kategorije. 80 - 90% ljudi odlok podpira. Noben tujec ni protestiral. Največ pripomb imajo vozniki, ki prihajajo na delo iz Izole in Kopra. Največji padec prometa zaznavajo majhne prodajalne - kioski, časopisi, bankomat... "Na proštom, kjer pobirajo parkirnino, je 360 parkirnih mest. Imamo 25 pobiralcev, ki ne uspejo vsega pobrati." Izpostavil je hipotezo: "Kljub temu, če bi vsi dnevno plačevali po 600 SIT (najvišja tarifa), ne bi s tem denarjem krili plač pobiralcev. Nekako bomo že preživeli. Predloga, da bi bila ena ura parkiranja brezplačna, ne moremo sprejeti, saj je neizvedljiv. Mislim, da je bil glavni namen uvedbe parkirnine sprostiti Portorož za goste. Premisliti bi morali, kako naslednje leto." Etelka Puh - Portorož, je povzela njena opazovanja. Od samopostrežne trgovine do Metropola so dopoldne parkirali delavci Splošne plovbe, popoldne pa delavci Casinoja. "Spremenite odlok, dajte tujcem zastonj. Zakaj ne pobirate parkirnine po 22 uri, ko prihajajo razgrajači? Občinski svet se lahko sestane v 24 urah. Mislim, da bi morali, preden ste sprejeli ta odlok oz. uvedli parkirnino, zagotoviti parkirne prostore, šele potem zapreti cesto." Marko Zorman - "Ta odlok je usmerjen proti domačinom. Jaz ne hodim več v Portorož. Mislim, da v občini Piran nimamo urejenega upravljanja z javnimi površinami. Parkirnino lahko pobira kdorkoli. To že počenjajo na Bernardinu, za Palače Hoteli... Sam sem kot svetnik glasoval proti temu odloku." Livija Sikur - Zorman, tajnica KS Portorož. "Podpiram prizadevanja župana v tej smeri. Vsi se radi pripeljemo do vrat svoje hiše ali delovnega mesta. Ko je "žur" (po 22. uri) parkirnine ni. Predlagam parkirne ure.” Franko Fičur, župan "Na vse to, kar ste rekli, vam veliko ne morem povedati, čeprav morda zahtevate preveč. Vse vaše sugestije bom vzel v zakup. Z izvajalcem (Okolje) bomo videli, kaj se da storiti, da bo zadeva potekala najboljše. Ne bom se skrival za nobenim imenom ali funkcijo. Odlok sem predlagal jaz. Seveda sem pred tem imel vrsto posvetovanj. Mi smo turistična občina in ne turistični Portorož. Če v steklenico od litra ne moreš spraviti deset litrov - in to v primeru prometa je - potem ni mogoča rešitev brez "trde variante". Naša strategija je kakovosten in ne masovni turizem. Bili smo pred dilemo, zakaj potiskamo "pleh" iz Pirana. Podoben ukrep je bil upravičen tudi za Portorož in uvedli ga bomo tudi v Luciji. Res je, da so tam izrazili pomisleke glede tega. Nekaj izjav iz razprave: 'Povabim vas v mojo spalnico, pa bomo videli, ali boste lahko zaspali." 'Parkirnino bomo uvedli tudi v Luciji." "Odkar so na Bledu uvedli parkirnino, ne hodijo turisti več na znamenite kremne rezine." "Mlade moramo vzgajati v duhu turizma." "Kateri hudič daje dovoljenja za obratovanje na plaži ponoči?" 'Množični turizem prinaša nesrečo in škodo." Javna površina ne bo več zastonj. Smo brez kulture in občutka nas samih, ki živimo v turizmu, da se je treba s svojimi vozili umakniti iz Portoroža. Dejstvo je, da so portoroško cesto zasedali delavci. Drugo dejstvo je, da se moramo zavzemati za kakovosten turizem - ne masovni. Nekateri pridejo samo "žurat" v Portorož. V "špici" bomo pobirali parkirnino tudi več časa, ponoči. Veliko je odvisno od vaših pripomb. Iskati moramo prave rešitve, zasledovati javni interes in interes kraja. Po novih predpisih glede obratovalnega časa v Portorožu ne bo lokala, ki bi bil dprt še po 24. uri. V celoti tega zakona ne podpiram. Če se bo portoroška pivnica zaprla ob 24. uri, v Portorožu vandalizma ne bo! Če bi šlo tako naprej, bi lahko naš turizem počasi pozabili. Ustanovili bomo "občinsko policijo", da bo skrbela za red na tem področju. Lansko leto je imela piranska policija posebne intervencijske skupipe. V ožjem središču Portoroža je 11 ljudi, ki opazujejo stanje in skrbijo za določen red. Imamo tudi komunalne delavce. Zaposlili jih bomo 15. Tu sta še dva pajka, ki bosta striktno, non stop, odvažala napačno parkirane avtomobile. Imamo dežurnega komunalnega inšpektorja na občini. Tel. 746-201. V Portorožu bomo podaljšali čas pobiranja parkirnine do 24. ure. Očitno je, da so tihe in glasne razprave, predvsem pa tudi upravičena jeza prizadetih, ki menijo, da jim je parkirnina odžrla precejšen del načrtovanega prihodka, opozorile na porodne krče glasovalnega stroja v naši mladi demokratični družbi, saj odgovorni niso pravočasno zaznali morebitnih posledic in pritegnili k razpravi občane in podjetnike, potencialne "oškodovance". Sedaj jim očitajo, da jim je z eno potezo uspelo izprazniti Portorož in ustvariti nervozno stanje, ki ima lahko dolgoročne posledice. Svetniki bi morali med občane, volivce v bazo in bi slišali za njihove pripombe. Ni dovolj le "koalicijska razprava v klubu". Odlok je sprejet, objavljen je bil v Uradnem listu (Zakaj neki ga ljudje ne berejo?). Formalno vse O.K., le jeze in razprav še dolgo ne bo konec. Franc Krajnc Tf f Casino Portorož RAZREŠILI STAVKOVNE ZAHTEVE Upravni odbor Igralnice Casino Portorož je pred nedavnim na skupnem sestanku s predstavniki vseh treh sindikatov obravnaval posamezne stavkovne zahteve. Kot je znano, so sindikati v Igralnicah Lipica in Portorož pred dnevi napovedali stavko. Skupaj so ugotovili, da pogojev za stavko ni več. Pogajalski skupini sindikata ter vodstva podjetja sta tako razrešili večino odprtih vprašanj. Pogajanja o podjetniški pogodbi so seveda še naprej v teku. Pogoji dela ostanejo ne-spremenjni, izplačale se bodo zaostale jubilejne nagrade. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo pripravila predlog sprememb tehničnih pogojev dela in podala predlog reguliranja klimatskih naprav. Kot so sklenili, morajo strokovne službe podjetja do zaključka polletnega obračuna ugotoviti zakonske možnosti stavkovne zahteve, da se naj izplača 60% dodatka za stalno nočno delo od 1.1.1994. "Veseli me, da smo kljub težki situaciji našli skupen jezik. Dajatve, ki jih igralnica plačuje državi, so se v zadnjih nekaj letih povečale za sedemkrat, čeprav fiksni stroški nenehno rastejo. Predvidena obdavčitev igralništva znaša kar 34,6% od realizacije iger Igralnice Casino Portorož. V takih pogojih dela postaja poslovanje moteno, osebni dohodki so že tri leta kljub inflaciji na isti ravni. Tako je razumljiva stiska naših delavcev, še posebej če vemo, da se je v igralnici povečalo tako število gostov, kot realizacija v lirah. Zaradi nenehnega padanja tečaja lire celo prihajamo v likvidnostne težave...", je dejal Ernest Dobravc, direktor Igralnice Casino Portorož d.o.o. ■ o MIBEX GROUP POJASNJUJE RUŠENJE HELIOSA IN ORIONA Spoštovani g. Župan, spoštovani gospodje Mestni Svetniki! Z obžalovanjem ugotavljamo, da je naš gradbeni poseg v centru Portoroža močno razburil občane, za kar se občanom in Vam iskreno opravičujemo. Ker nas je postavil na dva različna bregova, kar vsekakor ni bil naš namen in ker sami brez Vašega sodelovanja nismo v stanju razrešiti nastali problem, Vas prosimo za skupni sestanek. Skozi pisanje lokalnih medijev, delno tudi neresnic in podtikanj, se je temperatura okoli posega še bolj dvignila. Ker se zavedamo pomembnosti prostora v centru Portoroža in Vaše vloge ter vloge Vaših občanov v odločanju o izgradnji le-tega, Vas prosimo, da skušamo nerazrešena vprašanja in dileme skupno razrešiti. Zaradi vsega, kar je eventualno spornega, nam prosimo dovolite, da Vam na kratko skušamo objasniti naše stališče kako in zakaj je prišlo do rušitve objektov "HELIOS IN ORION". Ker imamo informacije, da pri začetnem ukrepanju in informiranju medijev niste imeli vse relevantnih informacij (kot npr., da imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje in odredbo gradbenega inšpektorja, kije zaradi življenjske nevarnosti za delavce na objektu in končne stabilnosti konstrukcije odredil rušenje dotrajanih zidov in temeljev), bi Vas prosili, da Vam na kratko skušamo podati te informacije o izvedbi dela. Istočasno bi vam radi predstavili posle, s katerimi se podjetja MIBEX ukvarjajo skupno z lastninsko strukturo posameznih podjetij. Na osnovi naše prošnje, nam je dne 03.04.1995 bilo izdano lokacijsko dovoljenje za adaptacijska in vzdrževalna dela, ter spremembo namenbnosti. Na osnovi lokacijskega dovoljenja smo vložili prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja in istočasno naročili pri Geološkem zavodu Ljubljana, Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko, ogled temeljev obeh objektov in študijo o pogojih temeljenja. V istem mesecu smo naročili tudi strokovni pregled obstoječega stanja, ki ga je opravil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in pregled objektov z vidika gradbene statike. Študije so izkazovale težavno adaptacijo in rekonstrukcijo, z mnogimi zapleti, vendar ne nemogočo izvedbo, kar je bilo realizirano v PGD dokumentaciji. Dne 23.05.1995 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti. Na osnovi gradbenega dovoljenja smo pričeli z gradbenimi deli, kjer smo odkrili obe strehi, delno medetaže, odprli temelje in delno zavarovali stene. Dne 24.5.1995 smo dobili dopis izvajalca, ki nas opozarja na nevarnost za delavce, ki delajo na delih adaptacije, nakar je bil poklican gradbeni inšpektor, ki je odredil, da se zaradi življenjske nevarnosti za delavce podrejo stari zidovi in nadomestijo stari temelji z novimi. Ker smo želeli do 15.06.1995 odstraniti vse nevarne dele zidov, in opraviti pripravo za temeljenje z zemeljskimi deli, smo pohiteli z odrejenimi deli. Tu bi radi opozorili le na dejstvo, da bi v primeru neizpolnjevanja varnostnih zahtev in mnenja stroke in v primeru, da bi se kaj porušilo na delavce, ki so bili prisotni na gradbišču (za kar je obstajala neposredna nevarnost - fotografije priloga št. 9) bi bili direktno in indirektno kazensko odgovorni za vsako škodo ali poškodbo, ki bi eventualno nastala na stvareh ali fizičnih osebah. Zavedamo se, da bi bilo v tej fazi modro prekiniti z delom, obvestiti javnost, Vas in Upravno enoto o nameravanem posegu, česar na žalost nismo storili. Trenutno stanje na objektiv Vam je veijetno znano. Pri ORIONU je ostala vsa konstrukcija pod koto terena to so kletne stene s temelji, pri HELIOSU pa je ohranjen ves vzdrževani del objekta, kot npr. bivši poslovni prostori, cvetličarna, pisarne in vsa konstrukcija pod koto terena. Zaradi Vaše reakcije in odločbe urbanističnega inšpektorja smo z vsemi aktivnostmi takoj prenehali, čeprav bi bilo potrebno očistiti ruševine in opraviti vame elektro priključke za sosednje objekte. Glede na neresnične navedbe in natolcevanja v javnih medijih, ki navajajo kot izvor informacij Vas, Vam v prilogah dostavljamo tudi kratko predstavitev podjetja MIBEX d.o.o. oz. grupo podjetij MIBEX z opisom lastništva posameznih podjetij. Glede insinuacij o "srbskem kapitalu", "dobrih ozadjih", "mafijskih zvezah" in ostalih izmišljotinah novinarjev objavljenih v medijih izjavljamo: Direktorica in solastnica MIBEX-a je Aleksandra PUŠNIK dipl. oec., diplomirala v Ljubljani, dekliški priimek - Rankovič. Stara je 32 let, rojena v Trbovljah, očetu Milanu Rankoviču in materi Renati Kohne. Očitno novinarjem za konstrukte, ki jih je njihovo pisanje polno, za- dostuje že, da se nekdo piše Rankovič, saj potem med Aleksandrom Rankovlčem, borbo za "nacionalno čistost", "udbo mafijo", "srbskim kapitalom", "ciprsko zvezo" in ostalim izmišljotinam ni tako daleč. Kako bi drugače "združili” vse sile proti firmi iz Ljubljane, ki si je na "lastno pest" upala pomšiti dva objekta v Portorožu. Resnica pa je popolnoma drugačna. Kot firma smo prisotni v Sloveniji peto leto. Priti na Obalo in na Obali narediti nekaj lepega, je bila vedno naša želja, ki smo jo skušali, po naši oceni, na korekten način realizirati z objektoma "Helios" in "Orion" v zadovoljstvo občanom za potrebe poslovnih dejavnosti (lekarne, banke), v zadovoljstvo turističnega utripa mesta z nadstandardnimi nastanitvenimi kapacitetami in v Vaše zadovoljstvo z zunanjim izgledom in ureditvijo okolice. Moramo poudariti, da nam je resnično žal, da se s predstavniki mesta in Vami osebno nismo uspeli srečati pred temi zapleti, ker upamo, da bi veijetno marsikakšen problem oz. vprašanje bilo lahko razčiščeno v medsebojnih direktnih razgovorih. Iz vseh naštetih razlogov Vas prosimo, da nam omogočite čimprejšnji sestanek, da bi lahko v skupnem razgovoru poskušali najti rešitev za nastali problem, ker menimo, da imamo vsaj v nečem skupni cilj in sicer izboljšanje turistične ponudbe in servisa občanom, istočasno pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri izgradnji drugih objektov, ki so v interesu tako Občine kot občanov. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljamo, MIBEX GROUP d.o.o. direktor Franc Nahtigal VISOKE KAZNI ZA CIGARETNI DIM USODNI SPLET NAKLJUČIJ ? Nesrečni dogodek, katerega žrtev je bil naš mladi someščan Robi je še danes predmet pogovorov med občani, še posebej tistimi, ki gredo mimo svetilke, katere napeljava je posredno zakrivila njegovo prezgodnjo smrt. Kot verjetno veste, je Robi potiskal motor čez naraslo vodo, kije ob obilnem deževju (kot že tolikokrat doslej) poplavila ta del ceste pri Vili Virginiji. Ko je stopil v lužo je prišel v stik z električnim tokom, saj je voda segla do električne napeljave za svetilko. Varovalka na svetilki kot kaže ni izključila električnega toka in nesreča je bila tu. Čeprav je bilo v ' aj ljudi Robiju niso mogli saj bi se sami izpostavili pomagati, nevarnosti. Elektro Koper smo zaprosili za strokovno pojasnilo dogodka, vendar, kljub njihovi obljubi, odgovora doslej še nismo prejeli. Igor Franza z Elektra Koper pa nam je v neuradnem pogovoru povedal, da je za nesrečen slučaj kriva narasla voda, glede pomoči pa je menil, da bi mu lahko pomagali le z zelo strokovnim pristopom, kar pa od mimoidočih ni mogoče zahtevati. Svetilka pa sveti - v opomin. Predlog Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov "zrel" za sprejem. Slovenci bomo dobili nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki bo precej bolj ščitil nekadilce. Predlagatelj je upošteval kar nekaj bistvenih predlogov, vendar se za popolno prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov ni odločil. Upošteval je predlog za dopolnitev 6. člena zakona, ki govori o standardih škodljivih sestavin tobaka in tobačnih izdelkov. Dopolnil je 11. člen in pri tem smiselno upošteval predloge. Poudarek je dan predvsem dejstvu, da naj se potrošniki o tobačnih izdelkih obveščajo tam, kjer se ti izdelki prodajajo. Zakon dovojuje obveščanje z enkratnimi akcijami, kar natančno določata 12. in 13. člen. Predlagatelj je tudi upošteval pripombe, da je potrebno prepovedati prodajo tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 15 let. To bi sicer težko uresničevati. Predvsem gre za vprašanje moralne osveščenosti prodajalca. Lastniki lokalov in restavracij naj se odločijo, koliko prostora bodo namenili kadilcem in koliko nekadilcem. Predlagatelj ni upošteval pripomb, naj se v zakon vnesejo določila o ustanovitvi Sklada za sponzoriranje športnih društev v naslednjih petih letih, da se premosti izguba sredstev, ki jih le-ta dobijo od tobačne industrije za (posredno) reklamiranje tobačnih izdelkov. V splošnih določbah zakon v 2. členu določa, da so tobačni izdelki v navedenem zakonu cigarete, cigar-ilosi, cigare, tobak za zavijanje cigaret in za pipe, tobak za žvečenje in za njuhanje. Opredeljuje, kaj so javni prostori. To so prostori, ki so namenjeni skupni rabi, oziroma dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, prometa, trgovine, gostinstva, športa in rekreacije ter kulture. Med javne prostore prišteva zakon čakalnice, sejne sobe, kinodvorane, gledališča, zdravstvene, vzgojnovarstvene, izobraževalne, prostore socialnih zavodov, gostinske prostore, trgovine, športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna stranišča in druge prostore, kjer so nekadilci proti svoji volji lahko izpostavljeni cigaretnemu dimu. Delovni prostor je po tem zakonu vsak zaprt prostor, ki je pod nadzorom delodajalca in kjer se zanj opravlja dela in storitve. Za uresničevanje celovite družbene skrbi za varstvo zdravja prebivalcev pred škodljivimi vplivi tobačnih izdelkov skrbi Svet za zdravje pri Vladi Republike Slovenije. KATRAN "LEPI" PLJUČA Standardi škodljivih sestavin tobaka in tobačnih izdelkov govorijo, da je katran po tem zakonu suh, nerazredčen, breznikotinski kondenzat dima, ki nastaja pri kajenju. Od 31.12.1995 Je prepovedana izdelava in prodaja cigaret, ki vsebujejo več kot 15 mg katrana na cigareto. UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV 8. člen zakona prepoveduje izdelavo in prodajo cigaret, ki na škatlici oz. na drugi embalaži nimajo na vidnem mestu natisnjenega podatka o tem, koliko mg katrana vsebuje cigareta. 9. člen določa, da je prepovedana izdelava in prodaja tobačnih izdelkov, ki na embalaži nimajo v slovenskem jeziku natisnjenega opozorila z naslednjo vsebino: "Minister za zdravje opozaija: Kajenje je zdravju škodljivo". Isti člen nadalje določa, da je prepovedana izdelava in prodaja tobačnih izdelkov, ki na embalaži poleg tega opozorila nimajo v slovenskem jeziku natisnjenega še enega od naslednjih opozoril: - kajenje ubija; - kajenje povzroča raka na pljučih; - kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka; - kajenje je najpogostejši vzrok srčnih smrti; - kajenje povzroča bolezni srca; - kajenje skrajšuje življenje. Opozorilo mora biti napisano dovolj razločno. Ministrovo opozorilo mora biti natisnjeno na prednji strani ali na zadnji strani embalaže. Eno od ostalih 6 naštetih opozoril pa je lahko natisnjeno tudi na bočni strani embalaže. KONEC ZVITEGA REKLAMIRANJA Na različnih izložbah, tablah, panojih ter predmetih, ki nimajo nič skupnega s tobačnimi izdelki, lahko opazimo logotipe znanih cigaretnih znamk. Zakon ta vozel poskuša presekati z določbami v 10. členu. Za posredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov se šteje prikazovanje logotipov in drugih znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na predmetih, ki po tem zakonu niso tobačni izdelki. Prepovedano je tudi reklamiranje izdelkov, ki ne sodijo med tobak in tobačne izdelke, vendar s svojim videzom in namenom uporabe neposredno vzbujajo k potrošnji tobaka in tobačnih izdelkov. 11. člen zakona dovoljuje v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa reklamiranje tobaka ali tobačnih izdelkov - na priboru za kajenje - na poslovnih prostorih gospodarskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo, prodajo na debelo ali drobno tobačnih izdelkov in v njih - dovoljuje reklamiranje na izveskih trafik in v njih DOVOLJENE ENKRATNE REKLAMNE AKCIJE Zakon v 12. členu določa, da lahko proizvajalci in trgovci na debelo s tobačnimi izdelki z enkratnimi akcijami v javnih občilih obveščajo potrošnike o novih tobačnih izdelkih. Precizno določa, da so lahko to izdelki, ki v Republiki Sloveniji še niso bili na trgu in izdelki, ki so že bili na trgu v R loveniji, pa zaradi spremembe vsebnosti katrana ali drugih sestavin predstavljajo nov izdelek. Akcija obveščanja lahko traja največ 20 dni. Poleg omejitev glede načina obveščanja Je omembe vredna ta, da se obvestila ne smejo pojavljati na panojih, tablah, nalepnicah ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 200 metrov in znotraj športnih površin. Vsa pisana ali natiskana obvestila v akcijah obveščanja morajo imeti omenjena ministrova opozorila. Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov osebam, mlajših od 15 let. Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov in avtomatskih naprav, kakor tudi prodaja posameznih cigaret oz. drugih tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca. Prepovedano je kajenje v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. Označba mora biti objavljena na vidnem mestu. GOSTINSKI OBJEKTI V gostinskih objektih, kjer se gostom streže predvsem hrana (gostišča, restavracije) se določi prostor za nekadilce. Velikost prostora za nekadilce določi lastnih, najemnik ali uporabnik objekta. Prostor se jasno določi kot prostor za nekadilce. Zakon ne pove, kaj lahko stori v tem primeru gostinec, ki ima na voljo le en prostor? Prepovedano je kajenje v slaščičarnah in mlečnih restavracijah DELOVNI PROSTORI V delovnih prostorih je kajenje dovoljeno le v prostorih, ki jih določi delodajalec. Pre- povedano je kajenje v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Zanimiva je določba, da ima vsak zaposleni pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Če delodajalec ne more ugoditi zahtevi zaposlenega s prerazdelitvijo v drug delovni prostor, je dolžan v delovnem prostoru zaposlenega prepovedati kajenje. IN KAZNI? Kazenske določbe so navedene v 21. členu zakona. Teh je kar nekaj. Z denarno kaznijo najmanj 250 tisoč tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ne upošteva določb. Na primer, če izdeluje ali prodaja tobačne izdelke brez opozoril, navedenih v zakonu, če se ne drži pravil glede reklamiranja in obveščanja potrošnikov, če prodaja tobačne izdelke osebam, mlajšim od 15 let, če v javnih prostorih ne objavi prepovedi kajenja, če ne določi prostora za nekadilce v gostinskih prostorih, kjer se gostom streže predvsem hrana oz. ga ne označi. Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali posameznik, če po 31.12.1995 izdeluje ali prodaja cigarete z večjo vsebnostjo katrana na cigareto, kot je predpisano v zakonu. Z denarno kaznijo 10 tisoč tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo 5 tisoč tolaijev, ki se izteija na kraju prekrška, se kaznuje posameznik, če na primer kadi v javnem prostoru, kjer je kajenje prepovedano, če kadi v slaščičarnah in mlečnih restavracijah, če kadi v delovnih prostorih, kjer to ni dovoljeno in če kadi v državnih prostorih, ki so namenjeni za stike s strankami. JAVNA IZJAVA DRUŠTVA ZA KULTURO BIVANJA Na 1. občnem zboru društva za kulturo bivanja, ki je potekalo dne 13.6.1995 v Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu se je zbralo 85 občanov. Občni zbor je potrdil osnovne usmeritve društva, ki so strnjene v zavzemanju: - za dosledno spoštovanje pravnega reda, • za uspešno delo pristojnih organov, • za učinkovito sankcioniranje prekrškov. Iz razprave, v kateri je sodelovalo 35 občanov je bilo razbrati pereče stanje na področjih: javnega reda in miru; varstva, urejanja in videza okolja; obratovalnega časa gostinskih lokalov in podobnega. Zaradi velikega števila kršitev s teh področij postaja bivanje v občini Piran vse bolj neprijazno, na nekaterih območjih, še posebno v mestu Piran pa že nevzdržno. Te razmere so predvsem posledica slabega delovanja občinskih in državnih organov, ki pogosto: - izdajajo dovoljenja za neprimerne dejavnosti ali dejavnosti na neprimernem mestu tudi takrat, ko bi lahko skladno z zakonsko regulativo ravnali drugače. To velja celo za primere, ki so se v preteklosti pokazali kot izrazito konfliktni in za dejavnosti, za katere ni zagotovljena možnost ustreznega nadzora - izdajajo dovoljenja kroničnim kršilcem, namesto da bi proti njim izpeljali ustrezne postopke - ne zagotavljajo ustrezne ravni komunalnih služb - proti določenim kršitvam dosledno ne ukrepajo, čeprav so pristojnosti in sankcije jasno opredeljene - proti nekaterim kršilcem kljub dokazanim kršitvam ne ukrepajo - v primeru ugotovljenih kršitev pogosto ne uporabijo ustreznih sankcij, ki so na voljo. Ponavljanje praznih opozoril pomeni za občane, ki vzdržujemo upravne službe le stroške, za kršilce pa je taka praksa dokaz, da so celo v redkih primerih, ko so kršitve odkrte in dokazane, vami pred kaznimi. S takim delovanjem občinskih in državnih inštitucij seje uveljavilo prepričanje: - da se kršitve izplačajo, saj prinašajo finančno korist, niso pa sankcionirane - da so vsi, ki živijo v skladu z zakonskimi normami izigrani in kaznovani, saj: - pomeni tak način ravnanja samoomejevanje, - čutijo zdravstvene in druge posledice degradiranega okolja, ki ga povzročajo kršilci, - financirajo drage a neučinkovite inštitucije, ki bi morale skrbeti za pravni red. Podjetniki, ki poslujejo v skladu s pravnimi normativi pa se srečujejo z nelojalno konkurenco tistih podjetnikov, ki si s kršenjem norm zmanjšujejo stroške in povečujejo prihodek. UGOTAVLJAMO: - da so najhujša žarišča konfliktov posledica neustreznega preventivnega ukrepanja upravnih organov, ki popuščajo agresivnemu podjetništvu tudi v primerih, ko bi bila selekcija nujna. - da je osnovna naloga vseh zagotoviti spoštovanje obstoječe pravne regulative in šele v drugi vrsti sprememba ali priprava novih aktov. - da je pomanjkanje kadrov in pristojnosti sicer resen problem, vendar da tudi obstoječi potenciali komunalnih služb in organov pregona niso ustrezno izkoriščeni. SPOROČAMO: Vsem tistim TURISTIČNIM DELAVCEM", ki so prepričani, da spoštovanje pravnih norm in skrb za okolje pomenita omejevanje turizma, da so čisto in zdravo okolje ter spočiti in zdravi občani v vami pravni državi najvažnejši pogoji za kakovostni turizem. 21AHTEVAMO: Da država in lokalna skupnost postaneta zaščitnici dolgoročnih javnih interesov, namesto, da popuščata agresivnim pridobitnim dejavnostim. POZIVAMO: Župana in druge pooblaščene osebe in inštitucije, da izkoristijo možnost sodelovanja z društvom za kulturo bivanja. Namen društva je tudi zbiranje in izražanje skupnih stališč, alternativa temu pa je na desetine ogorčenih občanov pred vrati župana ali inštitucij. Namen društva je tudi doseči uveljavitev pravne države predno fizični obračuni med občani na ulici postanejo stalna praksa. Ugotavljamo, da se vabilu na občni zbor društva predstavniki občinske uprave niso odzvali v željeni meri. Zahvaljujemo pa se občinskim svetnikom in poveljniku policijske postaje za prisotnost in sodelovanje. Pozivamo občane občine Piran, da se nam pridružijo. Izseljevanje iz mesta ali zapiranje polken pred nasiljem stanja ne bosta izboljšala, kakor tudi ne jemanje zakona v svoje roke, pa čeprav z namenom, da bi se zaščitili pred nasiljem. Absurdno je, da moramo občani ustanoviti društvo, da bi prisilili državo k zagotavljanju spoštovanja pravnih norm, vendar živimo v državi, katere predsednik mora celo v svojem slavnostnem govoru ob proslavi 4. obletnice države pozivati k krepitvi pravne zavesti, nepopustljivemu odnosu do kriminala, korupcije in nasilja ter proti prevladi pragmatičnih priložnostnih kriterijev pri odločanju. V podkrepitev ugotovitvam v javni izjavi društva za kulturo bivanja naj omenim nekaj konkretnih žarišč nasilja nad občani občine Piran, ki so bila izpostavljena na 1. občnem zboru društva: 1. Okrepčevalnica Piros Piran Kljub vrsti kršitev in konfliktov z okoliškimi prebivalci v preteklih letih, kljub vsaj petnajstim predlogom sodnici za prekrške zaradi kršitev vletu 1994, ki jih je izdala komunalna inšpekcija, je občina Piran tudi v letu 1995 dala dovoljenje za uporabo javne površine in obratovanje na prostem. 2. Kljub petnajstletnemu boju stanovalcev v okolici Disco kluba 3 papige za urejeno in mimo okolje ta lokal še vedno obratuje do jutranjih ur in kršitve javnega reda in miru se nadaljujejo. 3. Kljub na desetine pritožb zaradi emisij, hrupa, nezakonite uporabe javne površine in obratovanju po dovoljenem obratovalnem času, se stanje v okolici Alegro že več let ne izboljšuje. 4. Čeprav ima piransko mestno jedro komaj nekaj sto kvadratnih metrov parka, čeprav so okoliški prebivalci sami redno skrbeli za urejanje parka in jasno izrazili nestrinjanje z odtujitvijo javnega parka, čeprav je najemnik Sur/ bara že v preteklosti večkrat kršil pravni red, čeprav so v preteklosti konflikti že prerasli do fizičnega obračunavanja, ko je najemnik g. Hlaj celo udaril osemdesetletno stanovalko, seje občini zdelo potrebno oddati javni park za gostinsko dejavnost. DRUŠTVO ZA KULTURO BIVANJA PIRAN predsednik Žare Lipušček NAGRADNA KRIŽANKA št. 6. Nagrade za pravilno rešitev križanke št. 5, kijih je prispevala Droga Portorož prejmejo: ZORKA ŠMUC, Pristaniška 1. Piran, DAMJAN ŠVAB, Zg. Škofije 4a, Škofije in ELIZABETA RUPNIK, Ikmarjeva 18, Portorož. Nagrade lahko dvignete v službi za marketing DROGE Portorož. Čestitamo. Tri nagrade za reševalce tokratne križanke (vožnja z gliserjem do Benetk) pa prispeva KOMPAS PRO Portorož. Rešitve pošljite do 15. avgusta v uredništvo, Liminjanska 91., Lucija. KOMPAS PRO d.d. Obala 41. Portorož PRIMORSKI UTRIP PRIPOMOČEK ZA SEKANJE GALEJA NA TRI VRSTE VESEL KOŽNO VNETJE, MAHOVNICE BURMANSKI POLITIK (SITU) NASPROTJE ZMAGE TOKSIN GRŠKA MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA PLASTIK PEVKA SESTAVIL E» POGLED NA POKR/UINO Z VIŠJE TOČKE SMOLA NEKATERIH TROPSKIH DREVES TROPSKA TRAVNATA RAVAN NASILEN VLADAR RISTO SAVIN ŽITNI SNOP OTROŠKO VOZILO IGRA S KARTAMI -Lfil SNOV, MATERIJA PREČNI DROG NA KOZOLCU AM. IGRAALEC SCHVVAR- ZENEGGER OZIRALNI ZAIMEK KORPUS POTRTOST PREGOVOR PSST' LIKOST # ► PEVKA Z VISOKIM GLASOM PRIPO- VEDNO PESNIŠTVO noCno ROLSLIKAR (AERT) ORIG. IME ZA IRSKO AM. IGRAL. (BLVTH) HLADNO OROŽJE ZARE- BRNICA EGI P. POLIT. (ANVAR EL) BODEČ PLEVEL MOST V BENETKAH ► SLABA ŠOLSKA OCENA OKSID SL. IGRAL. RANER NEON ST NEMŠKO VOJNO LETALO ORODJE IZ NEO-LITIKA OSLOV GLAS NOETOVA BARKA DROGA . PORTOROŽ DANE ŠKERL VEK, STOLETJE ST RIMSKI ZGODOV HRV. DIRIG. (OSKAR) LUTKA ANG PASMA PSOV ORODJE KOSCEV RAČUNAR LESKET POBIRALEC MITNINE UJEC VAROVALNA PLOŠČA GOROVJE NA DEKANU V INDIJI ZNAČIL- NOST GOSTEGA ZADNIKAR STARO- PERZIJSKI VLADAR BLAGAJNA IME SOV. KLOVNA POPOVA KOS POHIŠTVA NEKDANJI SL. ATLET (STANKO) OSMI TON GLASBENE LESTVICE DOMAČE TRDO PECIVO DRŽAVA V S AMERIKI HUNSKI POGLAVAR, ŠIBA BOŽJA KIRURŠKA IGLA ILOVICA VELIKA INDIJSKA ŠKOLJKA VSEBINA MISLI SVINEC PRAOČE ČLOVEŠTVA VRSTA ANTILOPE PEVEC MLAKAR DLAKA PRI KLASU SL. ALPIN. (FRANCI) PERZIJA KONEC POLOTOKA f SKLADAT. SOSS ŽELATINA IZ ALG TEHTNICA IVAN BRATKO JANEZ TRDINA TVORBA V PANJU ALKILNA KEMIČNA SPOJINA DAVEK VELIKA TROPSKA PAPIGA ŽIDOVSKI UCITEU STAR SLOVAN RIMSKA BOGINJA JEZE primorski uTr^ ~ - oironsko itdojo m NOV STOLPIC V LUCIJI Preselitev RUJP v Lucijo LAŽJE DELO IN PRIDOBITEV ZA OBČANE POLOVICA STANOVANJ IN VSI POSLOVNI PROSTORI ŽE PRODANI V Luciji, kjer je še pred nedavnim stala nekdanja železničarska hiška, raste nov stanovanjsko-poslovni stolpič, ki bo sprejel prve stanovalce in poslovneže sredi maja prihodnje leto. Na voljo bo 38 stanovanj (tudi večja, 5-sobna), v pritličju pa bodo trije večji in manjši poslovni prostori, namenjeni za opravljanje mirne dejavnosti. Kot nam je povedala Irena Koritnik iz Javnega podjetja OKOLJE Piran (investitor), so doslej uspeli prodati že nad polovico stanovanj in vse štiri poslovne prostore. Cene kvadratnega metra stanovanja so različne, pač glede na velikost, medtem ko je bilo treba odšteti za kvadratni meter poslovnega prostora 204.500,00 SIT (okoli 2.500 DEM). Poslovni prostori so (morda tudi zaradi atraktivne lokacije) šli za med. Nekoliko težje pa gredo v promet večja stanovanja. Morda tudi zaradi težav pri pridobivanju stanovanjskih posojil, s katerimi se srečujejo mnogi, ki bi si radi zagotovili svojo streho nad glavo, pa nimajo dovolj denarja. Mnogi se sprašujejo, kako, da je, kljub skromni trgovski prodaji takšna lakota po poslovnih prostorih? Na dlani je več odgovorov. Eden je zagotovo tudi ta, da je naložba v nepremičnine ena najbolj zanesljivih in trajnih naložb. Druga, ki temelji bolj na psihološki predpostavki, je domneva ali upanje, da nekoč čisto spalno naselje Lucija, postaja "obljubljeni" trgovsko - poslovni paradiž, kjer naj bi bile mnogovrstne dejavnosti, zato ni dobro zamuditi nobene priložnosti... Investitorjem je doslej uspelo prodati praktično vse poslovne prostore v palači TPC in okoli nje. Nekoliko počasneje najdejo kupca poslovni prostori v Športni dvorani, ki v poslovnem smislu še ni povsem zaživela. Kaj kmalu se bo ponudila še ena priložnost za nakupe poslovnih prostorov tudi v Obrtni coni Lucija. Na sliki: Stolpič, ob katerem bodo čez leto ali dve zgradili še enčga podobnega. Foto: FK - Informa PIRAN: ODRINJENO DRUŠTVO Društvo invalidov Piran ima že 650 članov. Težave s pridobivanjem ustreznih prostorov. Društvo invalidov Piran nima svojega stalnega sedeža. Dobivajo se pač tam, kjer so jim pripravljeni odstopiti sejno sobo ali pisarno. Predstavniki te organizacije že nekaj časa trkajo na različna vrata od KS do občine, da bi se jih kdo "usmilil" in jim ponudil stalen prostor, kjer bi se lahko shajali, urejali svoje formalnosti, priključili pisalni stroj, telefon... Nazadnje jim je prostore nudila KS Lucija. O ciljih in težavah društva smo se pogovarjali s predsednico društva Hildo Vuga iz Pirana in podpredsednikom, vojaškim vojnim invalidom Janezom Močnikom. Organizacija, katere pretežna skrb je druženje invalidov, organiziranje raznih srečanj, športnih tekmovanj in izletov ter medsebojna humanitarna pomoč, je bila ustanovljena pred 11 leti in ima sedaj že okoli 650 članov. Res, da niso to vsi le delovni invalidi. So tudi drugi, ki imajo kakršnokoli telesno okvaro oz. invalidnost in želijo prostovoljno sodelovati v društvu. Pred nekaj dnevi so imeli srečanje v Strunjanu. Mnogi invalidi so potrebni lepe besede, več pozornosti, razumevanja za njihove težave. Nekateri, ki so zaradi telesne okvare strogo vezani na voziček ali bivanje na domu, potrebujejo drugačno pomoč. Težave imajo lahko že pri čisto nedolžnem sestopu po stopnicah, na pločniku, na-banki, pošti, trgovini. Na področju športnih aktivnosti društvo organizira množično plavanje (to je sposoben skoraj vsak invalid), kegljanje in balinanje. "Metropol nam je omogočil kegljanje zastonj, sedaj ko je kegljišče v zasebni lasti, pa je treba nekaj plačati, čeprav imamo popust," pravita sogovornika. Zahvaljujeta se tudi Termam v Portorožu, Rivieri in Krki iz Strunjana, ki jim nudijo brezplačno plavanje in upata, da bodo te organizacije še napej imele posluh za invalide. Glede stalnih prostorov so se najprej obrnili na KS Portorož. Po daljšem času so 5. junija prejeli dopis, v katerem jim KS sporoča, da vlogi ne more ugoditi, lahko pa jim ponudijo sejno dvorano za sestanke. Obrnili so se tudi na župana Franka Fičurja. Sedaj čakajo tudi na njegov odgovor in upajo na uspeh. Društvo ima tudi svoje komisije: Predsednica komisije za rekreacijo in šport je Vera Fuks, predsednica komisije za socialna vprašanja invalidov je Štefka Klak, tajnica društva je Marija Mlinar Na sliki: Hilda Vuga, predsednica Janez Močnik, podpredsednik Franc Krajnc Petek, 23.6.1995 je bil za delavce piranske Izpostave RUJP vesel dan. Državni sekretar v Ministrstvu za finance Boris Kovačič je v 2. nadstropju Trgovsko poslovnega centra - Lucija svečano odprl 518 kvadratnih metrov novih upravnih prostorov, v katerih sedaj dela 27 zaposlenih. Upravne prostore je Izpostava vzela v najem od koprskega Stavbenika. Otvoritve sta se udeležila tudi Ivan Rojc, direktor Republiške uprave za javne prihodke in podžupan piranske občine Vladimir Knez. Ivan Rojc je ob tej priložnosti dejal, da bodo novi prostori in oprema zagotovo pripomogli k racionalizaciji dela ter boljši organiziranosti RUJP na izolskem in piranskem območju ter bodo omogočali boljšo povezavo tudi med izolsko in piransko Izpostavo. Obe Izpostavi sta medsebojno tudi računalniško povezani. Povedal je, da bosta prostorska pridobitev in nova organiziranost zagotovo pripomogli tudi h koncentraciji posameznih poslovnih funkcij ter k hitrosti in ekonomičnosti poslovanja. Otvoritev novih poslovnih prostorov v Luciji je le eden izmed korakov projekta Nova davčna služba v Sloveniji. Ta projekt vodi državni sekretar v Ministrstvu za finance Boris Kovačič. Franc Bergant, vodja Izpostave Piran, zadovoljen, da so končno rešili večletno prostorsko stisko, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je lahko prišlo do realizacije preselitve, zlasti se je zahvalil koprskemu Stavbeniku kot naje-modalacu in Lesnini - Inženiringu. Določena dela so zaradi racionalnosti združili z izolsko Izpostavo, tako da bo sedaj Izpostava na enem mestu dostopna okoli 31.000 prebivalcem. Nekatera opravila v zvezi z davki (nepremičnine, promet) bo treba še spraviti na eno mesto, da ne bi občani po nepotrebnem tekali sem ter tja. S preselitvijo piranske Izpostave RUJP v Lucijo in Agencije za plačilni promet, je naše majhno obmorsko mestece, Lucija, pa tudi palača TPC, nekoliko bolj zaživelo, saj se na teh dveh mestih dnevno ustavi poprečno po 150 ljudi. Na sliki: otvoritvena slovesnost in Zdenka Modrijančič, najstarejša delavka na Izpostavi Piran v sproščenem razgovoru z Ivanom Rojcem, direktorjem RUJP pred svojo novo lepo pisarno. Foto FK - Informa DRAGO PEJIČ - POKLICNI MESAR IZ PIRANA POMEMBNI STA KAKOVOST IN VLJUDNOST DO STRANK V Bolniški ulici v Piranu ima že tretje leto svojo mesnico Drago Pejič, poklicni mesar, ki ga poznajo mnogi sodelavci še iz Hotelov Palače, Metropol in Klavnice v Sečovljah, kjer je bil nekoč zaposlen. "V Piranu je 5 mesnic z dobro ponudbo raznovrstnega mesa in mesnih izdelkov, hkrati pa se čuti, da Je kupna moč potrošnikov padla, zato se je treba še posebj potruditi, da bi si mesnica pridobila stalne, zveste odjemalce," pravi Drago Pejič. Poleg ponudbe svežega mesa in mesnih izdelkov je Drago pripravljen pripeljati strankam naročeno tudi na dom, v gostišča, hotelske kuhinje... Tudi meso za kakšno dobro grilado zna pripraviti. V teh letih si je pridobil nekaj dobrih stalnih odjemalcev, kar mu zagotavlja kontinuirano delo in eksistenco družine. "Gre mi predvsem tudi za to, da zadovoljim želje mojih strank," pravi Drago. Ob tem pove, da mora Piran ostati odprto mesto za vse, saj mu le takšen režim zagotavlja napredek. DELO TEŽKO DOBIJO PREDVSEM NEKVALIFICIRANI DELAVCI Po podatkih Urada za delo iz Lucije je bilo na začetku leta (marca) v piranski občini 1052 brezposelnih oseb. Ta številka se je v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko povečala, vendar je tistih, ki zares iščejo delo, 742, od tega kar polovica žensk. Iskalcev prve zaposlitve je 214. Iskalcev zaposlitve, starih do 26 let, je 322. Kar 40 odstotkov je takšnih, ki imajo dokončano le 1. in 2. stopnjo strokovne izobrazbe, torej pretežno nekvalificirani in priučeni delavci. Mnogo (med njimi so tudi oni, ki niso vpisani pri Uradu za delo kot iskalci zaposlitve) so si našli sezonsko delo v gostinstvu. V Hotelih Palače, na primer, so letos sprejeli 70 sezonskih delavcev. Okoli 6 odstotkov brezposelnih v piranski občini ima višjo in visoko izobrazbo, okoli 2 odstotka celo 7. stopnjo. MOŽ, KI JE DANCEM WORLDPLAY - ANGLEŠČINA ODKRIVAL PIRAN NA DRUGAČEN NAČIN V portoroški vili San Marco se je konec maja zaključila potujoča razstava WORPLAY, ki jo je organiziral in pripravil The British Council (Britanski svet) pod pokroviteljstvom ugledne revije The Economist v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera iz Pirana. Posebna razstava Wordplay - Having Fun with English, ki že od leta 1994 križari po Evropi, ima namen prikazati obiskovalcem oz. udeležencem angleški jezik, kulturo in zgodovino na drugačen, bolj prijeten način in tako doseči boljše učinke pri spoznavanju angleščine kot svetovnega jezika. Med prvimi v Sloveniji so si jo ogledali dijaki italijanske gimnazije Antonio Šema Piran. Razstavo si je ogledala tudi Kristina Tuljak, dijakinja 3. letnika gimnazije. Njen prispevek objavljamo v italijanščini. Quest'anno a Portorose, e stata promossa un‘iniziativa che ha coinvolto un grande namero di giouanL Agli inizi di maggio, infatti nella villa di S. Marco a Portorose, si e aperta la mostra riguardante lo studio deltinglese e la storia di guesta lingua, la guale e oggi tra i primi posti nella classifica mondiale delle lingue piu padate. La mostra era suddiuisa in diuersi setton i guali racchiudono spazi riservati alla grammatica e alla storia dellinglese e della lingua contemporanea. Lo scopo della mostra era di apprendere 1'inglese divertendosi e grazie al materiale fomitoci e stato facile trovare i sinonimi adatti, i contrari, le date di creazione del componimento linco, ecc. Grazie ai video, disegni, canzoni, aneddoti ed altro, e stato piu semplice per noi študenti, apprendere e ncordare le cose esposte. Tale mostra ha suscitato un grande interesse presso gli študenti di scuole medie del litorale e molti sono stati gli allievi che per cudosita o interesse personale, hanno visitato individualmente o in gruppo tale mostra. Purtroppo occasioni di guesto genere sono rare nella nostra regione e vista la grande ajjluenza, podera sicuramente a risultati di stimolo allo studio della lingua inglese. Kristina Tuljak, III cl. Ginnasio Antonio Šema, Pirano Pred kratkim (29. junija) je piranski likovnik Mario L. Vilhar praznoval svoj 70 letni življenjski jubilej. S Piranom ga vežejo zelo stari spomini, saj je že leta 1958 imel razstavo tudi piranskih motivov na svoji prvi slikarski in kiparski razstavi v daneskem mestu pravjičarja H. C. Andersena, kjer je doživel svoj prvi umetniški uspeh v tujini, saj je njegovo razstavo prenašala tudi državna televizija. Na svojem potovanju po tem naj večjem danskem otoku Fyn je odkril na južni obali staro ribiško mesto Kerteminde velikosti Pirana s tam živečimi slikarji. Tam je tudi slikal svoje prve danske motive in značilne stare mline na veter. Ker so ga tamkajšnji prebivalci zelo dobro sprejeli je prišel na idejo, da bi spoprijateljil Piran in Kerteminde med seboj. Po vrnitvi je o tej nameri seznanil takratnega piranskega župana Davorina Ferligoja. Leta 1960 je ponovno razstavljal v Odenseu in sprožil akcijo o tej svoji ideji. Tamkajšnja javnost gaje podprla in so vsa občina objavljala z veliko simpatijo to Vilharjevo pobudo, češ da to sproža umetnik in ne politik. Potoval je po vsej Danski z avtostopom in prišel v dansko glavno mesto Copenhagen na prvomajsko proslavo, ki je bila v znanem parku Tivoli. Tam seje srečal tudi z glavnim govornikom, predsednikom vlade Viggom Kampannom, ki mu je potrdil to Vilharjevo prizadevnost na prospektu Kerteminde z besedami "To prijateljstvo s Piranom je zelo dobro". V Kerteminde je imel o tem tudi svojo tiskovno konferenco, kjer je med ostalim dokazoval na karti Evrope, da je bližje priti na dopustovanje v Piran kot v Španijo. Mestni hiši pa je daroval veliko olje Pirana, ki ga je tam razstavljal in ki sta jo obesila v sejni dvorani skupaj z županom Petrom Tvedskovom. To umetnikovo gesto so navdušeno objavila vsa tamkajšnja občila. Da bi vzbudil interes tudi pri nas je leta 1963 priredil v prostorih sodišča, ker drugega razstavnega prostora v Piranu še ni bilo, svojo dansko razstavo za časa župana Ivana Majnika - Džemsa. Potem ko je na Danskem Vilhar posnel z 8 mm kamero tudi barvni dokumentarni film o tej severni deželi, je imel o svojih vtisih po Sloveniji številna predavanja. Ker takratni občinski možje Pirana niso do konca realizirali to idejo, je ves Vilharjev trud in prizadevanje šlo v pozabo. Vilharjevi danski znanci so sicer več let Vilhrja obiskovali doma in bili navdušeni nad našo deželo, danes pa mu je po 35 letih ostal le film in porumeneli časopisni izrezki. Vilharjev življenjski in delovni jubileji (40 let samostojnih razstav in 50 let grafičnega oblikovanja) bodo proslavili tudi v njegovi rodni Postojni, kjer bo imel v obnovljenem Predjamskem gradu svojo retrospektivno razstavo, svojo jubilejno stoto pa bo imel konec leta v Kopru, kjer je pred 40 leti imel svojo prvo samostojno razstavo v prostorih takratnega Gledališča za Slovensko Primorje. PIRANSKA FOLKLORNA SKUPINA NA OBISKU PRI ZDOMCIH V NEMČIJI Minuli konec tedna (1.7.1995) je folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran gostovala v Augsburgu, in sicer na povabilo tamkajšnjega slovenskega kulturnega in športnega društva DRAVA. Povabilo so predali županu Franku Fičurju, ki seje pred tem mudil v tem mestu. Folklorno skupino je kot predstavnik občine Piran spremljala gospa Tončka Senčar, nekdanja učiteljica, sedaj v pokoju, oseba, ki že dolgo let vzdržuje stike med občino Piran in društvom DRAVA ter slovenskimi zdomci v nemčiji. Piranska folklorna skupina (skupaj jih je bilo 27), ki jo vodi Andrej Butinar, se je v Augsburgu predstavila kar dvakrat. Najprej so piranski plesalci zaplesali zjutraj pred mestno hišo, nato pa so s polurnim programom sodelovali na večerni prireditvi ob dnevu državnosti in ob 15- letnici delovanja folklorne skupine DRAVA. Prireditve sta se udeležila tudi namestnik župana mesta Augsburg in slovenski konzul v Muenchnu, ki je pohvalil zgledno sodelovanje med piranskimi folkloristi in folklorno skupino DRAVA. Med mediji so bili prisotni tudi predstavniki Radia Ljubljana in urednik slovenske revije za zdomce. Gospa Senčaijeva je ob tej priliki plesalcem folklorne skupine DRAVA izročila priznanja občine Piran, in sicer za njihovo petletno, desetletno in petnajstletno delovanje. Vodja piranskih folkloristov pa je slavljencem za omenjen jubilej izročil republiška priznanja z značko, obenem je tudi povabil folklorno skupino DRAVA, da jih obiščejo naslednje leto, ko bo folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran praznovala svojo 35. obletnico. Nada Zajc MEDNARODNA IZMENJAVA DIJAKOV Gimnazija Piran je v viziji svojega razvoja pomembno mesto namenila tudi povezovanju in navezovanju stikov z drugimi šolami v Sloveniji in širše izven njenih meja. Tako se je letos pobratila s 3. gimnazijo iz Berlina. Rezultat tega sodelovanja je obisk njenih 21 dijakinj in dijakov. Starši dijakov Gimnazije Piran so odprli svoja družinska vrata in vljudno gostijo mlade gimnazijce iz Nemčije. V mesecu septembru letošnjega leta bomo piranski gimnazijci obisk vrnili in teden dni preživeli pri družinah svojih vrstnikov v 1200 km oddaljenem Berlinu. Sodelovanje sega dve leti nazaj, ko se je prijateljstvo začelo snovati v okviru Združenih iger narodov, ki jih v Sloveniji organiziramo že tretjič letos in potekajo v Kopru. Mednarodno sodelovanje mladih ima velik pomen pri oblikovanju humane, široke in pluralno usmerjene osebnosti. To pa so kvalitete, ki jih je potrebno oblikovati in nuditi dejanske možnosti in izkušnje za njihov razvoj. Program medsebojnega druženja je bil zelo bogat, saj je zajemal spoznavanje piranske občine, izlet v Benetke in Lipico. Na Gimnaziji pa niso pozabili vanj vključiti tudi športna srečanja v odbojki in košarki. Enotedensko skupno spoznavanje in izmenjav izkušenj so zaključili s skupnim plesom v Hotelu Morje Portorož. Obisk bodo piranski gimnazijci vrnili 22. septembra letošnjega leta. Spoznavanje različnih jezikov, kultur, spoštovanje različnosti in živeti z drugačnimi v sožitju je vrednota sodobne družbe na pragu tretjega tisočletja. Mladim moramo omogočiti, da to izkušnjo resnično doživijo. Ravnateljica prof. Vojka Štular l.r. NOVA REVIJA PREDSTAVILA KNJIGE V prostorih centra za glasbeno vzgojo Koper, Gallusova 2, so 29. junija predstavili delo Georgesa Batailla Zgodba o očesu, noveli Poročnik Gustl in Gospodična Else Arthurja Schnitzlerja in Slovensko kronko XX. stoletja. Knjige so predstavili Jaroslav Skrušny, Mila Miladinovič - Zalaznik, Marjan Drnovšek in Niko Grafenauer. Z glasbenim programom so se predstavili gojenci glasbene šole. Pokrovitelj prireditve je bila portoroška Droga. TEA SORTA - PESNICA "Ženske so močnejše od moških. Premorejo več potrpljenja, volje, požrtvovalnosti, več optimizma in želje, da bi nekaj naredile, to izpeljale do konca je ena številnih zanimivih misli, ki nam jih je ob srečanju natrosila lucijska pesnica Tea Sorta. Kdo ne pozna Tee. Nemimi duh jo žene v hitro menjavanje okolice, tako spoznava nove in nove ljudi - in ljudje njo ... Precej ljudi ve, da piše (res dobre) pesmi. Mnogim se o tem ne sanja. Kam naj se postavi pesnik v današnji družbi? Vprašanje je zagotovo dobro, odgovor pa ni lahak. Najdemo ga na primer v Teinih kratkih, jedrnatih in jasnih pesmih. Njena značilnost je iskrenost - tako v življenju, kot poeziji. Ljudje največkrat samo govorimo, je pa v življenju treba tudi kaj povedati. Veliko ljudi (nekateri pravijo, da celo vsi, kajpak v raznih oblikah) najde v poeziji most z neznanimi svetovi v nas samih. In od tam prejema odrešujoče napotke, kako in kam ... Mnoge (zlasti mlade pesnike, ki hrepenijo po objavi svojih pesmi) bo zanimalo njeno dosedanje pesniško udejstvovanje. Tea je (danes je stara 29 let) pisati začela s 14 leti. Prve objave so prišle po dvajsetem letu. S svojimi kratkimi biseri se je doslej predstavljala v Primorskih srečanjih, Fontani in v JVlMdih potih (pred leti literarna priloga v Mladini). Zadnja leta so v znamenju (še neizdane) pesniške zbirke. 35 pesmi že dolgo čaka na tisk (sama pravi, da se medijo v predalu), a kar nočejo zagledati luči knjižnega sveta. Pred leti je imela možnost izdaje prvenca v samozaložbi, vendar so ji svetovali, naj raje počaka na povabilo prave založbe. Obločitve ji sicer ni žal, vendar čas beži in bo treba kaj ukreniti. Pravi, da bo pesmi ponudila v objavo koprski založbi Lipa. Če jo bodo zavrnili, je edini izhod (draga) samozaložba. Seveda bi bila izdaja knjižice najpomembnejša prelomnica na njeni pesniški poti. A kot jo je razumeti, je to ne ustavlja. "Izkušnje te naučijo, da se lahko zaneseš le na redke ljudi, ki te cenijo takšnega, kakršen si. V nasprotnem življenje že poskrbi, da ti ni dolgčas, da moraš biti nenehno dejaven ■ t kM 7 in se kar naprej dokazovati, kajpak ljudem, ki nimajo določenih sposobnosti ...", pravi Tea. Ni razloga, da ji ne bi verjeli. Tri pesmi za pokušino: po nevihti je nebo jasno, Kot ostrina bodočnosti. * Ne zdrobi tega žarka, ki je ušel skozi polkno - preden odideš. PIRAN Mračen svet ledenih ulic se izgubi ob robu poti, poti, ki je naenkrat več ni, ob poti, ki žarke v srca vsaja, kjer domačnost vedno te navdaja. Ob robu poti, poti, ki izgine se sivina modrine razkrije in te vabi v daljne globine skrivnostnih morja , o Prejeli smo: LASTNINJENJE ZEMLJIŠČ NA POLOTOKU SAVUDRIJA ........................................ ................................................ - ..................................................... VPRAŠANJA O ODŠKODNINI ZA UPORABO TINETE” Rafael Kužnik, poslanec slovenske nacionalne stranke, je 31. maja 95 Vlado Republike Slovenije, zlasti pa pristojna ministrstva, vprašal, zakaj ne zaščiti interesov slovenskih lastnikov počitniškega naselja v Pineti v Novigradu in zakaj ne zahteva od hrvaških oblasti izpolnitev sklenjene pogodbe, zlasti 6. točke 4. člena, po kateri se je Urad za begunce hrvaške vlade obvezal poravnati vso škodo v 15 dneh po izselitvi beguncev, ki so bili nastanjeni v slovenskih vikendih v Pineti. Ker je preteklo že skoraj leto dni, odkar bi morala hrvaška vlaga poravnati škodo, vendar ignorira poslane zahtevke, sprašuje', ali obstaja tihi dogovor predstavnikov Slovenije in Hrvaške o ignoranci? Vlada mu je odgovrila, da so po številnih urgencah Veleposlaništva RS v Zagrebu, dobili odgovor Urada za pregnance in begunce Vlade R Hrvatske glede odškodnine za uporabo počitniških domov v Pineti. Njihova vlada je o tem že razpravljala. Ožji kabinet vlade je ugotovil, da za zdaj v proračunu nimajo sredstev za te namene. Zato so predlagali uvrstitev tega vprašanja med nerešena vprašanja za razgovor dr. Drnovšek - mag. Valentih Ker gre za pogodbeno obveznost, je odškodnina tudi sodno izterljiva. Višina še ni usklajena. Po nekaterih neformalnih informacijah želi Hrvatska svoj dolg kompenzirati z nekaterimi drugimi obveznostmi slovenske strani, čeprav tega ni izrecno navedla. Vlada RS si bo še naprej prizadevala za čim hitrejšo rešitev tega problema, navaja Poročevalec DZ R Slovenije. Cenjeni gospod urednik, Pogovaijam se z občani, teefonirajo mi ljudje ob hrvaški meji (celo iz Prekmurja) in se pritožujejo nad neurejenimi razmerami. Počutijo se osamljene in so zelo zaskrbljeni ob poteku dogodkov. Ali ne bi Primorski utrip kaj napravil za razrešitev tega problema? Z lepimi pozdravi, Janez Lenassi, Piran Vaše sporočilo in fotokopija odprtega pisma, ki ste ga pred nedavnim poslali uredništvu Dela (objavljeno 20.5.1995), štejemo kot opozorilo in napotek, da tudi Primorski utrip, kot časnik, ki izhaja v obmejni občini Piran, bolj celovito spremlja in objavlja dogajanja ob hrvaški meji. Strinjamo se z vami, da protislovni podatki, ki jih posredujejo novinarji, včasih celo politiki, ne morejo ustvarjati prva slike o dejanskem stanju meje na kopnem in na morju z Republiko Hrvatsko. Omenjate, da je Antonio Caccia, švicarski državljan, leta 1893 daroval svojo posest v Savudriji občanom Pirana in da bi torej že zaradi tega naša oblast morala postopati glede razmejitvene črte in lastnine nekoliko drugače. Morda bolj samozavestno, z jasnimi opredelitvami, kaj sploh želimo doseči. Res je tudi, da so nam Slovencem venomer določali meje drugi. Določala jih je zgodovina, čeprav glede na trenutne potrebe in premoč zavojevalcev. Vsekakor je tudi zanimivo, kako je do označitve meje med R Slovenijo in R Hrvatsko v nekdanji Jugoslaviji sploh prišlo. Šele danes, v samostojni Sloveniji, lahko glasno, brez ovinkarjenja, brez rokavic in zapletenega, nam preprostim občanom nerazumljivega jezika, povemo, kaj hočemo in kaj nam zgodovinsko pripada. Verjetno se strinjate z menoj, da ne želimo niti metra tuje zemlje. Hočemo le svoje, čeprav je dobro biti s sosedi dober, neodločnost in zavlačevanje glede definiranja morske, pa tudi meje na kopnem (pri čemer ne more biti, izvzeto vprašanje lastnine v Savudriji) potrjuje, da smo še nekoliko oddaljeni od pravne države. Vse pač daje vtis, da je meja že določena.. Kot smo lahko razbrali, ste skupaj s sedmimi podpisniki pred nedavnim poslali odprto pismo glede obmejnega vprašanja s Hrvatsko tudi piranskemu občinskemu svetu. Občinski svet naj bi eno svojih sej namenil tudi obmejnim vprašanjem. Kdaj se bo to zgodilo, vam ne morem povedati. Sicer pa nisem prepričan o pristojnosti občinskega sveta glede tovrstnih pogovorov. Zato imamo vladno komisijo, zunanje ministrstvo in še koga. Res pa je, da bi bili občinski svetniki pred prvimi poklicani, da vam, če že drugega ne, odgovorijo na vaše odprto pismo, če ste ga tja poslali. To odprto pismo v celoti objavljamo. ODPRTO PISMO OBČINSKEMU SVETU OBČINE PIRAN Občani Pirana, ogorčeni nad razpletom dogovarjanja o državni meji s Hrvaško ter razočarani nad občinskimi predstavniki zaradi njihove indolence do tega pomembnega vprašanja, ostro protestiramo in zahtevamo takojšnje podrobno poročilo o dosedanjem delu in namerah, ki naj pripeljejo do rešitve tega mednarodnega problema. Občani Pirana, pa tudi ostali državljani Slovenije, imamo ustavno pravico zvedeti za zgodovino in usodo lastninjenja zemljišč onstran Dragonje na Savudriji, ki so pred nekaj stoletji spadala pod katastrsko občino Piran in bila predmet nepojasnjenih protipravnih postopkov, brez vednosti pravnih lastnikov. Pojasniti je treba potek nekdnjega določevanja meje, postopke nacionalizacije in vsa preprodajanja po drugi svetovni vojni. Hočemo biti natančno seznanjeni s sedanjim lastniškim stanjem tega prostora, ki ima v večinskem delu status darovanega zemljišča občini Piran, zato je odtujitev vsakega kvadratnega metra te zemlje vprašanje referendumske odločitve vseh občanov Pirana! Naša zahteva ne izvira zgolj iz pomena materialne vrednosti tega zemljišča, ki obsega skoraj polovico vsega ozemlja občine Piran, temveč, ker se zavedamo pomebnosti njegove pripadnosti, ki bi v sklopu ozemlja Slovenije obenem rešila problem Piranskega zaliva in morskega izhoda v mednarodne vode. Zaskrbljeni za nadaljno usodo urejevanja naših in širših pomembnih življenjskih razmer, prosimo, da pojasnite dosedanjo brezbrižnost občinskih predstavnikov pravnih lastnikov in odgovornost slovenskih politikov na dosedanjih mednarodnih pogajanjih. Zahtevamo, da svojim občanom in ostalim državljanom Slovenije nemudoma natančno obrazložite celoten tozadevni historiat, začenši z darilno pogodbo, vse do sedanje namere, da bi bilo to občinsko ozemlje rezervat za poravnavanje bančnih in drugih državnih dolgov Hrvaški. Janez Lenassi, Piran, za sedem podpisnikov iz Pirana (podpisi so v uredništvu) TISKARSKI ŠKRAT SPREMENIL METRE V KILOMETRE V 32. številki Poročevalca Državnega zbora Slovenije najdemo v Predlogu nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji tudi podatke o seznamu in dolžini gradbenih odsekov po smereh oziroma krakih avtocest do leta 2004. Primorska smer je dolga kar 99.900 kilometrov. Boljši poznavalec teh krajev in dober računar lahko zadevo poenostavi tako, da število deli s tisoč in bo dobil prave razdalje. Verjetno je cestarjem poleg junijskega vremena ponagajal tudi tiskarski škrat. P.S. Kljub vsemu pa imamo po novem še nekaj več avtoceste proti Kopru, saj so odprli tudi odsek od Čebulovice do Divače. Vaš kontakt s kupci na obali je : mmamsmmSnri d.o.o., Izola, Polje 5i, p.p.96, tel/fax (066) 61 009, 65 366 DIJAKI SREDNJE MEDICINSKE ŠOLE NOVA GORICA SO OBISKALI PORTOROŠKE TERME V mesecu maju, pred zaključkom šolskega leta, potekajo v šolah različne aktivnosti. Pedagogi želijo tako na kar najbolj nazoren način prikazati dijakom dejavnost ustanov oz. podjetij, v katerih si bodo mladi po končanem šolanju služili kruh. Vodstvo srednje medicinske šole Nova Gorica iz istoimenskega mesta, se je letos odločilo prikazati dijakom zdraviliško dejavnost. V začetku junija so obiskali Terme v Portorožu. Mlade bodoče zdravstvene delavce smo temeljito seznanili z našo ponudbo, praktičnim delom zaposlenih v Termah, možnostmi zaposlitve, nadaljnjega usposabljanja in drugimi aktualnimi informacijami s tega področja. Učenci so z zanimanjem sledili pogovoru, ki je trajal kar tri ure. Nekateri so se kopali v bazenu, drugi pa so se odločili kar za skok v takrat še ne najbolj ogrete morske valove portoroškega zaliva. Valentina Lazovski, mentorica na šoli Nova Gorica, nam je po koncu obiska poslala zahvalno pismo za topel sprejem mladih učencev in strokovno vodenje. Dr. Mirana Male NOVO V GOSTINSKI PONUDBI f-tritn/ Specializirana okrepčevalnica paninoteka "NIKI" Trgovsko poslovni center Lucija , Obala 114 Telefon: 066/70- 577 V petek, 30. junija 1995 smo v Trgovsko poslovnem centru (TPC) ob navzočnosti gostov in župana slovesno odprli našo novo Poslovno enoto -specializirano okrepčevalnico PAIMINOTEKO "NIKI". V našem novem, prijazno urejenem lokalu boste lahko poskusili najboljše za pod zob, različne napitke in odlično, trenutno eno najboljših kav v Evropi-llly Caffe. Za dopoldanske, popoldanske malice ali pozno večerjo in za dom vam pripravljamo: * Domači kruh za panine z raznimi sveže pripravljenimi namazi in nadevi; * Več vrst hamburgerjev v pri nas pečenem kruhu; * Tramenzzine na več načinov; * Pommes frites, Od sladic ponujamo palačinke, polnjene z raznimi nadevi^ skutne štruklje, jabolčni zavitek, tiramisu in seveda specialiteta hiše - sladoledi Fantazija. Od hladno - toplih napitkov ponujamo odlično kavo, ledeno kavo s smetano in sladoledom, vročo čokolado itd. Če nimate veliko časa, vam bomo naročene jedi spravili v lične vrečke in jih boste lahko odnesli kar na delovno mesto ali domov. Naš moto je lastno pripravljena hrana z odličnim okusom in ugodnimi cenami. Prepričajte se sami! FANCV d.o.o. Portorož ČUDOVITI KRAŠKI PODZEMNI SVET in osvetljena v dolžini 450 m; cela pa je dolga več kot 1300 m. Spodnji del je bil po odkriteljih, bratih Fab-ris, imenovan Fabrisov rov in je dostopen le jamarjem s primerno opremo. Voden obisk traja približno eno uro, nakar vam bodo jamarji prijazno razkazali še njihov slikoviti jamarski dom. Obiski so vsako nedejo ob 15. uri, za skupine pa kadarkoli ob najavi. Tel.: +386/67/73-128, g. Viktor Saksida ŠKOCJANSKE JAME Na tisoče jam je v svetu. Od vseh teh izstopajo Škocjanske jame, srce Matičnega krasa. Kdo se poda v globoko podzemlje teh jam, seje za večno zagledal v čudoviti svet kapnikov, ogromnih podzemeljskih dvoran, globokih prepadnih sten in divje šumeče Reke. Za ALI KRAŠKO PODZEMLJE OBIŠČE PREMALO LJUDI? Treba se je odpraviti in priti, da bi lahko videli in občudovali lepote čudovitega podzemeljskega kraškega sveta, v katerem kraljuje tišina. Le tu in tam jo zmoti bučen]e voda ali jata netopirjev. Ko se človek poda v osvetljene rove in razkošne dvorane, ne more verjeti, kar vse lahko ustvari narava. Vsak kapnik je pravljica zase. Raste počasi, desetletja, stoletja, tisočletja, kapljica na kapljico. Prehaja v lepo oblikovano skulpturo, v kateri lahko človek vidi razne podobe, ki mu ostanejo še dolgo v spominu. Šele takrat se zave, da je nekaj doživel - in ni mu žal. Le zakaj ni več obiskovalcev, se vpraša. Zadovoljstvo in srečo bi nenadoma rad delil še s kom. Če bi vprašali obiskovalca, katera jama na svetu Je najlepša, bi vam težko odgovoril. Se bolj bi ga spravili v zadrego, če bi mu zastavili vprašanje, katera od kraških jam je to. Znana Postojnska jama, v katero se lahko pripeljete v vlakcem, Škocjanske jame, v kateri bučijo valovi reke Reke, ki tukaj ponikne in se pojavi na piano v Italiji pri Devinu, Vilenica, kot najstarejša, prvič obiskana že daljnjega leta 1633, in nekoč tudi oropana ter nekaj časa zapuščena jama. Jordan Guštin, predsednik jamarskega društva Sežana, nam je ob priložnostnem obisku v Vilenici povedal, da je njihovo društvo, ki ima sedaj 80 članov, leta 1963 dobilo jamo Vilenico v upravljanje. Takoj so začeli z obnovitvenimi deli in vložili precej truda, da so lahko jamo pripravili za turistične obiske. Lani je jamo Vilenico obiskalo 8 tisoč ljudi, kar je veliko premalo, da bi lahko krili vse stroške. Še sreča, da je imela za njihove predloge precej posluha "bivša" občina, kajti izkupiček od vstopnine ne zadošča. Jama je, ko jo odkrijete, kot hiša -potrebna so nenehna vlaganja. Električna napeljava, urejanje poti, jamarske raziskave, vodenje obiskovalcev ... Pravi, da bi letno potrebovali vsaj 3 milijone tolarjev. Ali so potemtakem nekatere kraške jame nerentabilne? Da, če bi vračunali vse stroške in delo, pravi Jordan Guštin. Člani jamarskega društva so si v svoji režiji in z lastnim delom tik ob jami Vilenica postavili Jamarski dom. Zakaj tako malo ljudi obišče to prelepo jamo, ki je le kilometer, dva oddaljena od znamenite Lipice? Verjetno bi lahko iskali odgovor v pomanjkljivi promociji in nezainteresiranosti turističnih agencij, da bi to lepotico vključili v svoj program. Pred jamo Vilenico lahko v dogovoru z jamarskim društvom (tel. 067/72- 376 ali 73-034) organizirate tudi prijeten piknik. Pred nedavnim so se tukaj veselo imeli poslušalci Radia Opčine, ki so nato obiskali tudi jamo. Za vstopnino v jamo Vilenica je treba odšteti 400 SIT / otroci 200 SIT). Obiski so možni ob nedeljah ob 15.00 uri, za skupine pa kadarkoli ob najavi; tel. 067/73-128 g. Viktor Saksida, V jamarskem domu imajo kopijo spominske knjige (original je na Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni), kjer so lepo vidni zapisi raznih obisko-valceY vse od leta 1821 pa do 1909. Največ prijetnih zapisov in kratkih vtisov zasledimo v nemščini, italijanščini in angleščini. Slovenskih zapisov skorajda ni, kot da bi se Slovenci sramovali svojega jezika. Jama Vilenica se bo, če ne prej, zopet bolj pojavila v medijih septembra, ko se bodo v njeni Plesni dvorani tik ob vhodu srečali literati. JAMA VILENICA Jama Vilenica pri Lokvi je verjetno najstarejša turistična jama v Evropi. Že davnega leta 1633 jo je dal takratni lastnik grof Petač (Petazzi) v upravo Lokavski župniji. Do polovice 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in tudi najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Dolgo zapuščena je ponovno zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Člani društva so v svojem prostem času postopoma obnovili poti in napeljali električno razsvetljavo. Jama je nekoč močno burila domišljijo obiskovalcev in domačini so verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Tako je Vilenica dobila svoje ime. "Vilenica" pa se imenuje tudi mednarodna literarna nagrada, ki jo vsako leto podelijo prav v njeni Plesni dvorani. Inspirirala je tudi kiparja Marka Pogačnika, da je na travniku pred vhodom razporedil več kamnitih blokov. Vanje je vklesal simbole, ki nakazujejo starodavno povezanost človeka s podzemljem. Za obiskovalce je Vilenica opremljena večno se mu bo ta lepota vtisnila v spomin in ga bo ponovno zvabila v ta skrivnosti podzemeljski svet. Škocjanske jame so vpisane v seznam naravne in kulturne dediščine pri UNESCO. Obiski v sezoni: VI, Vil, VII, IX - ob 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 uri; IV, V, X - ob 10.00, 13.00, 15.30 uri; XI, XII, I, II, III - ob 10.00. Ob nedeljah in praznikih tudi ob 15.00 uri. Obisk jame traja poldrugo uro. Škocjanske jame si je lani ogledalo 43 tisoč obiskovalcev. M® ^ m / V ;< ■ I informacije 3AHA - GRDITE - CAVE VILENICA ODPRTO • NEDEUA ~ 45 h APERT0 = OOHEHICA- 15 h 0PFEN . S0.MTA6 - 15h ZA SKUPINSKE OBISKE ME0 TEDNOM TEL. 067 dobrodošli VILLCOMEN BENVENUTI /T./ mm: ..-•'V ...A«;.V' % V ir , *' ■ stran 10 Turistična patrulja je dokončala delo PRIZNANJA IN OPOMINI V četrtek, 22. junija je bila v portoroškem Avditoriju podelitev Zlatih vrtnic in Turističnih osatov Portorož Ž95 Turistično patruljo, ki deluje v okviru Turističnega društva Portorož, je letos sestavljalo 13 članov in turistični podmladek - učenci OŠ Lucija ter OŠ Ciril Kosmač Piran. Kritično so pregledovali in ocenjevali urejenost in čistočo oz. nečistočo okolice v piranski občini ter se na koncu odločili javno podeliti Zlate vrtnice kot pohvalo in naj višje priznanje, Turistične osate pa kot javne opomine. Za idejno in organizacijsko plat ter izvedbo akcije na območju občine Piran je skrbela Andreja Humar - Fatorič, predsednica Turističnega društva Portorož, ki je patruljo tudi vodila. Najbolj veseli in ponosni so bili seveda nagrajenci, ki so si tudi prišli po priznanja, medtem ko dobitnikov osatov skorajda ni bilo. Direktor Hotelov Metropol d.d. Vojko Starovič je samokritično sprejel opomin, predstavnik Okolja Mitja Jančar pa se je spustil v daljšo nervozno polemiko. Dejal je, da trava raste 24 ur, oni pa da delajo le 8 ur. Turistično društvo Portorož s takimi in podobnimi pobudami (pred kratkim so v Portorožu sklicali pogovor na temo Parkirnina) ponovno oživlja in postaja vse pomembnejši v prizadevanjih za čim lepši turistični kraj. Spoznanja za nekoga, ki je prejel "opomin" so morda nekoliko grenka, nekateri omenjajo celo legitimnost, pa vendar je to edini učinkoviti način, da bodo Portorož, Lucija, Piran in drugi predeli piranske občine postali bolj prijazni do okolja in lepši. Nekateri člani TD Portorož so nato proslavili dogodek v restavraciji Primorka v Strunjanu, ki je v kategoriji Gostinski lokali, prejela najvišje priznanje TD - Zlato vrtnico. Foto: FK - Informa Največje priznanje - "ZLATO VRTNICO 1995" za lepo, urejeno in čisto okolico so prejeli: 1. kategorija: HOTELI v Občini Piran HOTEL LUCIJA 2. kategorija: MANJŠI NAMESTITVENI OBJEKTI v Občini Piran: GARNI MARKO PORTOROŽ 3. kategorija: GOSTINSKI LOKALI v Občini Piran: RESTAVRACIJA PRIMORKA STRUNJAN Maribel d.o.o. 4. kategorija: POSLOVNI OBJEKTI v Občini Piran: (turistične agencije, avtobusne postaje, banke, pošte, podjetja...) ZLATA VRTNICA NI PODELJENA (Turistična patrulja v tej kategoriji ni zasledila posebnega truda pri urejanju okolice) 5. kategorija: TRGOVINE v Občini Piran kot v prejšnji, ZLATA VRTNICA NI PODELJENA 6. kategorija: PLAZE v Občini Piran ŠALI N ERA STRUNJAN 7. kategorija: ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE v Občini Piran: TENIS IGRIŠČE - MINI GOLF T.p. MARINA LUCIJA 8. kategorija: PARKI IN ZELENICE, JAVNE POVRŠINE: MARINA LUCIJA -NA GRIČU 9. kategorija: ŠOLE v Občini Piran: CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ 10. kategorija: VRTCI v Občini Piran: enota VVŽ Piran BARČICA PORTOROŽ 11. kategorija: STANOVANJSKE SOSESKE IN STOLPIČI: ZLATA VRTNICA NI PODELJENA (Turistična patrulja ugotavlja splošno neurejenost okolice stanovanjskih stolpičev ter sosesk, ki dajajo vtis, da so brez skrbnika) 12. kategorija: STANOVANJSKE HIŠE: Družina PRINČIČ, SENČNA POT 83, PORTOROŽ POHVALO za prizadevanje za lepo ureditev okolice so prejeli: 1. "Ježek" - enota VVZ Lucija na Liminjanski c. 2. Restavracija "Edvina Božiček v Seči 3. Restavracija "Ribič" v Seči 4. Restavracija "Laguna" Na griču -Marina Lucija 5. Družina Kodarin, Bazoviška 17, Lucija (uredili so divje odlagališče v bližnji soseski) 6. Družina Mikyška, Senčna pot 13, Portorož "TURISTIČNI OSAT 95 za neurejenost in nečistočo okolice ter neprimeren izgled v kraju so prejeli: 1. kategorija, hoteli: Hoteli Metropol za VOJKOV DOM PORTOROŽ in za površine ob bazenu in okolico, kot tudi balkonske gredice GRAND HOTEL METROPOL 2. kategorija, manjši namestitveni objekti VSI POČITNIŠKI DOMOVI, saj je njihova okolica več ali manj skozi vse leto, razen v času dopustov, zanemarjena. 3. kategorija, gostinski lokali: Okrepčevalnica HANI v Fizinah (Osat namenjamo tudi občinskim službam, saj so KS, TD ter Odbor za turizem že lani predlagali odstanitev objekta!) Restavracija FANCY - daljše obdobje je stala tik ob promenadi, umazana friteza; prav tako neustrezen prostor za kontejner GRILL PORTOROŽ - peka "na ulici" ni primerna za kraj Portorož, dim in smrad Restavracija LJUBLJANA in TIBOLI Club: zadnja stran objektov proti morju, izjemno zanemarjena in neurejena Restavracija ISTRA - neurejena pešpot k restavraciji ob cesti za Avditorij, zaradi lokacije potrebna skrbnejša ureditev okolice BAR PRI BAZENU - LUCIJA - neprimerna postavitev ograje ob gredici in zelenici Restavracija IDILA: neprimerno plakatiranje, po glasbenih dogodkih stari plakati niso odstranjeni, nepokošena trava - urejenot te okolice opazno stagnira po zaprtju igralnice 4. kategorija: turistični poslovni objekti: PROTOUR PORTOROŽ (bivša OKTPS): INFORMATIVNA TABLA PORTOROŽA pri stavbi KS ter zaradi pomena v kraju TURISTIČNO INFORMATIVNA PISARNA (ne dosega ustreznega nivoja, vizuelno pomanjkljiva npr. okno v celoti prekriva zelenje (cvetličarna?) premalo vpadljiva, pomanjkljiva reklama kraja ipd.) I & I - avtobusni postaji Portorož in Piran zelo neurejeni, na avtobusnih postajališčih ni voznih redov (samo okviiji!) FOTO Obala 57 - STIPE: nujna odstranitev izredno dotrajane reklamne table za fotografske storitve, kijih tu ni več ter vhodnih vrat v bivši atelje OKOLJE PIRAN - RUMENA STAVBA OB AVTOBUSNI POSTAJI PORTOROŽ Izredno zanemaijena okolica stavbe, ob stavbi kontejner, ki se ga redno ne prazni in je vedno prepoln smeti! Stavba nudi izredeno neugleden videz - nujna sanacija!, namenbnost stavbe v centru Portoroža? DRUŠTVO UPOKOJENCEV STAVBA SENČNA POT 9 (bivši Zdravstveni dom) Okolica objekta izredno zanemaijena! 6. kategorija: plaže: AVTOKAMP LUCIJA - neurejenost plaže in površin 7. kategorija: športni objekti in površine: JADRALNI KLUB PIRAT -BERNARDIN Manipulativni prostor SREDNJE POMORSKE IN PROMETNE ŠOLE PORTOROŽ TRAMPOLIN - PLAŽA PORTOROŽ FIESA - POTAPLJAŠO DRUŠTVO DUFA ANKARAN 8. kategorija: parki in zelenice, javne površine: PARK OB BUNGALOVIH V LUCIJI - nasproti Pivnice podjetju Interpol - Oblak Vladimir OKOLJU PIRAN za luko ob glavnem pomolu v Portorožu (dve plovili na suhem že daljše obdobje razpadata v luki) MARINA PORTOROŽ - NEUREJENO ZEMLJIŠČE V LUCIJI TER PEŠPOT IZ MARINE V LUCIJO (nevarno za otroke) PEŠPOT IZ LUCIJE PROTI TAVERNI OB BALINIŠČU 11. kategorija: stanovanjske soseske: FORNAČE - med Bernardinem in Piranom bi turistom - sprehajalcem lahko v ogled ponudili kaj boljšega kot nekaj razpadajočih stavb MESTO PIRAN si zaradi nečistoče ulic, smradu (najbolj ob kontejnerjih ob lokalih) ter prenatrpanosti s "pločevino" samo po sebi prislužilo turistični osat. 12. kategorija: stanovanjske hiše: razpadajoča hiša na začetku Vilfanove ulice (poimenovana tudi "hiša strahov") Semova 7 (za lucijsko tržnico) Bazovišča b.š. - propadajoča hiša in vrt ob cesti Valeta - Lucija) TURISTIČNA PATRULJA podeljuje turistični osat zaradi neurejenosti za tri območja, ki bi zaradi naravnega okolja in privlačnosti za sprehajalce zaslužile večjo skrb in primemo ureditev, OBČINI PIRAN: za: SV. JERNEJ V SEČI, FORMA VIVO ter FIESO. Turistična patrulja podeljuje turistični osat" tudi MOTEČIM DEJAVNIKOM TURIZMA (vse bolj se namreč uveljavlja tz. "mehki" turizem Zaradi povzročanja HRUPA turistični osat: LETALIŠČU SEČOVLJE ter tam stacioniranemu ŠPORTNEMU LETALSTVU GOKART-u LUCIJA KULTURNO POLETJE 95 Skupni program letošnjih poletnih prireditev v organizaciji portoroškega Avditorija bo veljal 280 tisoč DEM Odlične začetne predstave Fanči Kuhar, direktorica Kulturnega, kongresnega in promocijskega centra Avditorij Portorož je skupaj s sodelavci tik pred začetkom glavne turistične sezone, 28. junija, na tiskovni konferenci v novi Modri dvorani Avditorija, predstavila program osrednjih prireditev in dogodkov letošnjega kulturnega poletja v piranski občini, ki sovpada s 110- letnico turizma v Portorožu. Po predračunu bo letošnji program kulturnega poletja v organizaciji Avditorija veljal 280 tisoč DEM od tega naj bi Občina primaknila slabo tretjino (9,5 mio SIT), sponzorji 13%, Ministrstvo za kulturo in šport 10%, gospodarstvo 5%, 33% sredstev pa si nameravajo zagotoviti s prodajo vstopnic. Za letošnje kulturno poletje v Portorožu in Piranu so pripravili tudi precej estetsko oblikovanega promocijskega gradiva, ki ga je oblikoval Apollonio. Zanimivi in lično izdelani so tudi vzorci vstopnic ob 110- letnici portoroškega turizma s starimi motivi iz Pirana in Portoroža. Vstopnice bodo obiskovalci po obisku prireditev lahko uporabili kot razglednice. Portorožane in turiste je vabil tudi lično izdelan plakat, ki je napovedoval ognjemet. Za promocijo letošnjega Poletnega festivala so veliko vstopnic podelili zastonj. Za tri predstave letošnjega Poletnega festivala, ki se je že lani izkazal kot novost in popestritev, vendar letos zadeve in dogovori ne tečejo preveč gladko, bo treba zbrati 68 tisoč DEM. Festival hoče biti posebna organizacija tima, zato deluje z Avditorijem kot pogodbena stranka. Fanči Kuhar je povedala, da je bilo v javnosti slišati, da ima v zvezi s festivalom Avditorij velike apetite po denarju. To ni res, je rekla. Res pa je, da se mora Avditorij obnašati tržno. Čeprav letos pričakujejo nekoliko več denarja od sofinanciranja in sponzorjev, ne skrivajo razočarjanja, da mora Avditorij zbrati kar 70% lastnih sredstev. Na primer, za celotni letošnji program jim občina nameni toliko denarja, kot so ga v Ljubljani porabili za samo eno javno proslavo. Nekatere prireditve se finančno ne pokrijejo, kot na primer Dobrodošlice turistom, so pa vendarle zaželjene in potrebne. Ognjemet veselo presenetil domačine in turiste 10-minutni ognjemet na portoroški plaži, ki ga je po uspešni predstavi Rigoletta, 30. junija, točno opolnoči priredil portoroški Avditorij, je prijetno presenetil Portorožane. Vsi zanj niti vedeli niso, zato si ga ni ogledala pretirana množica. Bila je nekakšna uvertura v kulturno poletje '95, ki se je začelo in bo trajalo tja do septembra. Ognjemet je bil kratek, razkošen in lep. Skupne stroške ognjemeta (15 tisoč Program kulturnega poletja so razdelili v več sklopov; operne arije in operni Rigoletto, klasični koncerti, filmski koncerti, zabavnoglasbene prireditve, dobrodošlice turistom, poletni festival In druge vzporedne manjše prireditve, s katerimi želijo kar najbolj popestriti poletje, pritegniti in zadovoljiti domačine in turiste. DEM) so krili sponzorji. Največ je prispevala portoroška Igralnica, ostalo pa nekateri hoteliiji. Podoben ognjemet naj bi uprizorili tudi ob kakšni večji prireditvi ob koncu sezone. MMS naslednje leto spet v Portorožu? 18. festival Melodije morja in sonca '95 se je tudi letos odvijal v Kopru vendar je imel organizator kar precej težav. Vse kaže, da bo Avditorij poskušal ta znani, nekoč portoroški festival, pritegniti nazaj na prizorišče letnega Avditorija, kjer je pognal svoje korenine. Ni izključeno, da se bo to zgodilo že prihodnje leto, smo izvedeli v Avditoriju. PRO ORA1VT JULIJ - AVGUST 1995 Program 14. julij - 23. september petek, 14. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI KLAVIRSKI VEČER Lidija STANKOVIČ, Aleksandar MAD@AR klavir štiriročno program: Mozart, Brahms, Schubert sobota, 15. julij, ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče BLUES VEČER BILLY BRANCH & THE SONS OF BLUES Koncert organiziramo v sodelovanju s Clubom MAONA, d.o.o., Piran petek, 21. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran PIRANSKI GLASBENI VEČER CAMERATA SLOVENICA Primož Novšak - violina, Mile Kosi -viola, Ciril Škerjanec - violončelo, Ivan Markovič - kontrabas program: Šchu-bert, Dvorak, Beethoven sobota, 22. julij, ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče KONCERT ZABAVNE GLASBE CRVENA JABU-KA, SEVERINA, MAJA BLAGDAN, MASSIMO SAVIČ, MATEO CETINSKI Koncert organizirano v sodelovanju z agencijo M & J, d.n.o., Portorož petek, 28. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran PIRANSKI GLASBENI VEČER PRAŠKI KVARTET KITAR Marek Veleminsky, Vaclav Kučera, Jiri Mrhal, Martin Sauer program: Rak, Corelli, Rodrigo, Myslivečerk, de Falla, Duarte ponedeljek, 31. julij, ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče KONCERT ZABAVNE GLASBE ALI EN AVGUST NEDELJA, 6. avgust, ob 21.00, Križni hodnik, Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI KOMORNI ORKESTER "I CAMERISTI Dl ST. CECILIA" IZ RIMA umetniški vodja: Giuseppe Prencipe program: Tartini, Vivaldi, Boccherini Petek, 11. avgust, ob 21.00, Križni hodnik, Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI SLOKARJEV KVARTET POZAVN Branimir Slokar, Pia Bucher, Marc Reift, Armin Bachman program: Bach, Vivaldi, Pezel, Schutz, Koetsier, Tomasi, Mortimer, Rota, Ryser. petek, 18. avgust, ob 21.00, Križni hodnik, Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI Marjan TRČEK - tenor, Boris ŠINIGOJ - lutnja program: Dowland, Puliti, Foscarini, Caccini torek, 22. avgust, ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče KONCERT ZABAVNE GLASBE SKUPINA ČUKI in predvidoma PREDIZBOR MISS SLOVENIJE '95 Koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo M & J, d.n.o., Portorož. sobota, 26. avgust, ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče SNG OPERA IN BALET MARIBOR VEČER OPERNIH ARIJ ZBOR, ORKESTER IN SOLISTI SNG MARIBOR program: Verdi, Puccini, Donizetti, Bizet SEPTEMBER sobota, 2. september, ob 19.00, Tartinijev trg, Piran DOMAČINI TURISTOM -DOBRODOŠLICE MLADINSKI PIHALNI ORKESTER KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Benjamina Makovca sobota, 9. september, ob 19.00, Tartinijev trg, Piran DOMAČINI TURISTOM -DOBRODOŠLICE FOLKLORNA SKUPINA KUD Karol Pahor Piran sobota, 16. september, ob 19.00, Tartinijev trg, Piran DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE PEVSKI ZBOR "ŠAVRINSKE PUPE ino RAGAZZONI" sobota, 16. september, ob 21.00 Avditorij Portorož KONCERT V POČASTITEV 100-LETNICE FILMA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA dirigent: CARL DAVIS sobota, 23. september, ob 20.30, Avditorij Portorož IZREDNI KONCERT IRENA GRAFENAUER - flavta MARIJA GRAF - harfa program: Haendl, Mozart, Donizetti, Ellert, Kuhlau, Parish AVDITORIJ PORTOROŽ - letno prizorišče junij in september ob nedeljah, julij in avgust ob petkih in sobotah ob 21.30 POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC Letalski miting v Portorožu BILO JE KAJ VIDETI - NA NEBU IN NA ZEMLJI Praznik slovenskih letalcev in obeležitev 35-letnice Obalnega letalskega centra Portorož, ki so ga ovekovečili z izjemnim letalskim mitingom (Gjulija) na mednarodnem sečoveljskem letališču Portorož, bo mnogim obiskovalcem ostal v lepem spominu. Nekdanji Španski borci in borci NOV so se dopoldne poklonili spominu in položili venec ob kipu - prvaku španske republikanske vojske (36-39) in NOV Jugoslavije, pilotu Josipu Križaju, kije umrl v letalski nesreči leta 1948. 86-letni še živeči španski borec (tankist) Silvester Furlan iz Ljubljane, je svojemu nekdanjemu prijatelju prinesel in položil ob kip špansko trobojnico. Medtem so se že začele zbirati na letališču in ob ograji množice iz bližnje in daljnje okolice (ob ograji jih je bilo kakšnih 3000) in na hudi sončni pripeki potrpežljivo čakale na ogled veličastnega letalskega mitinga, ki se je začel ob 13.00 uri in po 4- umih akrobatskih showih končal ob 17.00 uri popoldne. Vstopnice so bile po 1000 tolarjev. Mnogi (tudi zaradi cene vstopnic) so si ogledali miting iz bolj vame oddaljenosti in so iskali senco. Letalski miting si je ogledal tudi slovenski obrambni minister Jelko Kacin. Udeležence je pozdravil Danijel Nardin, predsednik Letalske zveze Slovenije. Po slikovitem doskoku 20 padalcev na cilj (to se danes meri s filigransko natančnostjo v centimetrih) so se v zrak podajala številna letala od takšnih muzejske vrednosti do sodobnih športnih. Dva italijanska pilota sta na starih Focker Triplane in Tiger Moth prikazala dvoboj v zraku iz vojnega leta 1918. Skozi zrak nad sečoveljskim letališčem je švignilo tudi majhno reaktivno letalo, ki so ga prvič uporabili pred 40 leti. Zanimiv je bil tudi demos-tracijski dvig in spust letala AA, DASH 7 s 50 sedeži, ki ga poganjajo štirje motorji. Prazno letalo potrebuje za pristanek le dobrih 200 metrov. Na letališču so pristali tudi dvomotorni helikopterji slovenske vojske. Pilot Igor zalokar je prikazal način zajemanja vode in gašenja požarov, pilot Jože Kalan in njegova posadka pa reševanje v gorah. Na letališču je bilo vseskozi zanimivo. Kako ne, sa se je predstavilo okoli 50 letal iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Švice, Hrvaške in Italije. Mednardoni letalski miting bo avgusta letos v Murski Soboti. Gledalce so zagotovo najbolj navdušili letalci italijanskega vojnega letalstva - Akro- V piransko občino se že vrsto let zapored vrača na počitnice lepo število gostov. Med njimi so tudi najbolj zvesti, ki prihajajo v naše kraje, v hotele in k domačinom, po 20 in več let. Zlasti stari Palače hotel v Portorožu je bil zelo znan po zvestih gostih. Menda se jih je tja vedno znova vračalo okoli 10 odstotkov. Malokdo ve, da je veliko tudi takšnih gostov, ki jih že leta in leta gostijo domačini - sobodajalci. Takšne vezi so že bolj utrjene, razvijata se domačnost in prijateljstvo. Osebna pozornost, domač sprejem, skrb za goste in prijazna beseda veliko odtehtajo v naši turistični ponudbi in so najboljša reklama. Pobuda oz. zamisel, da naj bi Franko Fičur, župan piranske občine v znak pozornosti in zahvale za dolgoletno letovanje osebno povabil v občinsko palačo in sprejel goste, je naletela na splošen dober odmev in odobravanje, čeprav mu ta del formalnosti vzame kar nekaj časa, saj se ob sprejemu po protokolarnem delu, ponavadi razvije daljši sproščen klepet. Gostje bi pač radi izvedeli od župana marsikaj, pa tudi sami imajo vrsto drobnih in dobronamernih pripomb, saj čutijo, da sta na primer Portorož in Piran že del njih. Gostje so na sprejem pri županu zelo ponosni. Skoraj vsi se hočejo z njim fotografirati, pač za spomin in, da bodo svojcem in prijateljem doma lahko pokazali, da niso le številka, kot se temu v turističnem žargonu rado reče. V ponedeljek, 19. junija '95 je župan Franko Fičur sprejel v občinski palači družini Nahrgang Guenterja in Uršulo ter Krause batska skupina desetih letal Frecce tricolori, ki so na nebu zarisali zeleno-belo-rdečo zastavo in izvedli številne zanimive akrobatske figure, med katerimi -je bila človeškim očem nepozabna figura št. 12 -Bomba. Devet letal seje v strmoglavem poletu razprši na dve strani, nasproti njim pa prileti eno letalo. Vsem zastane dah, kaj če bi se zaleteli, saj so razdalje med letali tako majhne, a bi jih lahko merili s centimetri. To je šport s filigransko natančnostjo! To so hrabri zdravi Wolfganga in Henriette iz Nemčije. V znak pozornosti in zahvale jima je poklonil skromno darilo. Gostom je na kratko (s pomočjo prevajalke iz Maone) predstavil občino in njene razvojne cilje. Beseda pa je tekla tudi o prometu. Goste je povprašal, kako oni gledajo na današnji Portorož. Gosta Nahrgang Guenter in Uršula, ki bivata pri Mariji Škvor na Belem Križu, sta uporabila diplomatsko besedo -"Portorož je bil prej precej boli idiličen". Pohvalila sta gostiteljico Marijo Škvor. "To je najboljša ženska na svetu, še bova fantje z velikimi izkušnjami. Vsako leto dodajo dva nova oficiija, ki jih izberejo med piloti mlajšimi od 30 let, ki imajo najmanj tisoč ur poletov v vojaškem letalstvu. Tako izbrani piloti potrebujejo običajno 4 do 5 let, da jih vključijo v enoto. Centralna proslava - letalska prireditev ob letošnji 35-letnici obstoja akrobatske letalske skupine Frecce tricolori, kamor bodo prišli še letalci iz sedmih dežel, bo v Udinah, 3. septembra '95. prišla, če nama bo le dopuščalo zdravje." V petek, 7. julija je bil v občinski palači podoben sprejem. Tokrat so bili gostje pri županu Franz Hacker s soprogo Thereso, ki prihajata v te kraje že vse od leta 1960 (z izjemo leta 1962, ko se jima je rodila hčerka, spočeta v starem lepem Palače hotelu). Doslej sta prišla semkaj na obisk že 128-krat! Gospod Hacker je bil pobudnik in vedno aktiven udeleženec znanih simpozijev stomatologov dežel Alpe Jadran. Septembra leta 1991, takoj po vojni, je ponovno prišel. Metod Polajner, nekoč znani gostinski in turistični delavec in njegov osebni prijatelj, ga je takrat vprašal, kaj pa ti delaš tudi, sedaj ko je pri nas "vroče". "Prišel sem pogledat, kako napreduje moja druga domovina." Kajpada je to le prispodoba, kako se nekateri turisti navežejo na kraj, kamor leta in leta hodijo na dopust. Franz Hacker je bil nekoč večkrat gost tudi pri znanih portoroških gostincih Bebi in Ismetu Velagi) v Portorožu. Gostje so imeli nekaj dobrohotnih pripomb na plačevanje parkirnine. Župan jim je zagotovil, da bo boljše, ko bodo v Piranu in Portorožu zgradili garaže. Najboljše bi seveda bilo, če bi štiripasovnico skozi Portorož lahko kar zaprli za promet in da bi bil Piran v bodoče brez pločevine, je menil župan. V znak zahvale je župan Franko Fičur gostom na sprejemu izročil umetniško izdelano zahvalno listino in steklenico dobrega z napisom "bodi večno mlad". Foto: Franc Krajnc - Informa TURISTI SE VESELIJO SREČANJA Z ZUPANOM , -s primorski irHp | -•■' piranika izdaja ČOLN ZA 16.000 DEM V DROGI URESNIČUJEJO NAČRTE V torek, 27. junija, so predstavniki Elan Line d.o.o. - Marine iz Begunj v bernardinskem pristanišču v Portrožu, predstavili novinarjem prototip novega kabinskega plastičnega čolna ELAN 18 CABIN, dolžine 5,45 m, širine 2,15m in skupne teže brez motorja okoli 500 kg. Opremljen je z izvenkrmnim motorjem 70 - 115 KS. Čoln je namenjen družinskim izletom po morju ali večjih jezerih in predstavlja pravi dosežek v sicer dolgoletni Elanovi praksi gradnje plovil. Po njihovih zagotovilih je to prvenstveno izvozni artikel, za katerega se zanimajo Italijani, pa tudi Nizozemci, medtem ko na domačem tržišču morda še ni pretiranega povpraševanja. V Elan - Line d.o.o. Marine izdelujejo 7 vrst čolnov do 7,5 m dolžine. Petino vrednosti opreme za izdelavo čolna so morali uvoziti. Letos naj bi izdelali 40 takih čolnov, sicer pa načrtujejo, da jih bodo (ko bo stekla redna proizvodnja) letno poslali na tržišče okoli 80. Za čoln brez motorja je treba odšteti 16 tisoč DEM, skupaj z motorjem pa je vreden 25 tisoč DEM. Foto: FK - Informa ZAČETEK POSEZONSKE RAZPRODAJE ALI LAHKO TRGOVCI PRIČAKUJEJO NAVAL KUPCEV? Trgovci bodo od 1. julija dalje lahko začeli s posezonsko prodajo obutve, od 20. julija dalje pa s poletno posezonsko prodajo tekstilnega blaga in konfekcije po znižanih cenah. Kot navajajo Informacije GZS - Združenje trgovine št. 26, smejo posezonske prodaje po znižanih cenah trajati največ 2 tedna. Trgovci lahko dodatno znižajo in podaljšajo posezonsko prodajo še največ za teden dni, vendar morajo o tem kupce posebej obvestiti. Posezonska pirodaja obutve lahko traja do zadnjega \avgusta, vendar skupaj največ 4 tedne.' V skladu z dobrimi poslovnimi običaji mora trgovec uvedbo razprodaje objaviti na krajevno običajen način. Navesti mora kraj razprodaje, vrsto blaga, čas trajanja, obseg znižanja cen itd. Blago, ki je v razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno. Prodaja blaga po znižanih cenah je dovoljena le končnemu potrošniku. Če je odstotek znižanja cen objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti blaga, ki je v razprodaji. V Sloveniji je bilo lani 6.310 trgovskih družb - pravnih oseb in 6.500 samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki so se ukvarjali s trgovsko dejavnostjo. Rahla kriza, ki jo čuti skorajda vsak potrošnik, ne obeta posebnega navala v naših trgovinah v času razprodaje. Pri tem poslu prednjačijo Italijani, s tako imenovanimi "totalnimi" razprodajami, ki bodo prav tako začeli vabiti kupce na tej strani meje. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE ZAVAROVALNIC Vlada Republike Slovenije je že pred dobrim mesecem dni določila besedilo predloga Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Po precejšnjih dopolnilih je zakon pripravljen za drugo obravnavo in sprejem v državnem zboru. Omejitve za tujce. Ta zakon ureja lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala v delniških družbah, katerih izključna dejavnost je opravljanje zavarovalnih in pozavarovalnih poslov, kar zavarovalnice so. Družbeni kapital po tem zakonu je razlika med vrednostjo sredstev zavarovalnice (celotna aktiva, zmanjšana za vrednost nekrite izgube) ter vrednostjo obveznosti zavarovalnice. Družbeni kapital so tudi trajne vloge, navadne in prednostne delnice ali deleži, ki ne pripadajo nobeni pravni ali fizični osebi, s katerimi zavarovalnica razpolaga. Z dnem uveljavitve tega zakona, postane lastnik družbenega kapitala v zavarovalnicah po tem zakonu Sklad Republike Slovenije za razvoj. Za ugotovitev deleža družbenega kapitala, vrednosti družbenega kapitala in delniškega kapitala po tem predlaganem zakonu, sklene Sklad v roku 30 dni od uveljavitve zakona v svojem imenu in za račun zavarovalnice z revizijsko gospodarsko družbo pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov zavarovalnice. Oškodovanje družbene lastnine ugotavlja Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Sklad bo nato pripravil na podlagi izvedenega postopka revidiranja poslo- vanja predlog sprememb statuta zavarovalnice. Za celotni družbeni kapital se izdajo dodatne navadne delnice v predvidenem razmerju, ki ga določa zakon, ki se glasijo na ime in so pod določenimi pogoji tudi prenosljive, razen delnic, razdeljenih zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem zavarovalnice ter ožjim družinskim članom v zameno za lastniške certifikate, ki so neprenosljive dve leti od dneva vpisa lastninskega preoblikovanja zavarovalnice v sodni register. Formalnosti glede vpisa nastale spremembe delniškega kapitala v sodni register opravi Sklad. V 60 dneh od vpisa izvede prenos določenega deleža delnic na sklade: kapitalski 10%, odškodninski 10% in razdeli 20% delnic, izdanih za družbeni kapital, ugotovljen po tem zakonu, zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem zavarovalnice ter ožjim družinskim članom zaposlenih v zameno za lastniške certifikate. Preostale delnice sklad proda najkasneje do 31.12.1995, pri čemer jih ne sme prodati tuji pravni ali fizični osebi ter domači pravni osebi, ki je neposredno ali posredno v večinski lasti tujih pravnih ali fizičnih oseb. Noben kupec ne more postati lastnik več kot 10% delnic zavarovalnice. Če zavarovalnica v 30 dneh po uveljavitvi zakona ne bo sklicala seje skupščine, bo lahko to opravil Sklad. (Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu DZ št. 32) FK V portoroški Drogi namenjajo za letošnje investicije 10 milijonov mark. Med zelo pomembne štejejo tudi naložbe v posodobitev in avtomatizacijo proivodnje, ki jih ocenjujejo na 5 milijonov mark. Direktor Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane doc. dr. Danilo Zavratnik in direktor Droge Portorož Matjaž Čačovič sta v sredo, 12. julija v Portorožu slovesno podpisala pogodbo o izvedbi projekta avtomatizacije proizvodnje čajev in kave v Drogi. Ljubljanski Inštitut je s to pogodbo prevzel izvedbo zasnove, izdelavo in montažo avtomatizirane linije za polnjenje in paletizacijo ter nadzornega sistem linije v proizvodnji čajev in kave. Skupna vrednost investicije v posodobitev proizvodnje znaša 5 milijonov mark, projekt avomatizacije pa so v portoroški Drogi zaupali tudi zato, ker pričakujejo, da bodo del vloženih sredstev pridobili iz programa subvencij za vzpodbu-jajnje tehnološkega razvoja, ki ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo razpisalo za letošnje leto. Projektna skupina v kateri sodelujejo tudi strokovnajki Droge, naj bi prvo fazo del, tj. avtomatizacijo pakiranja in paletizacije čajev ter računalniško spremljavo proizvodnje čajev in kave, zaključila marca prihodnje leto. Poudarjajo, da bo nova tehnologija omogočila hitrejše in racionalnejše delo, hkrati pa prispevala tudi k humanizaciji delovnih mest. Uvedba novega, nadzorovanega sistema predstavlja tudi pomemben korak k pridobitvi mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001. Docent dr. Danilo Zavratnik je ob tem povedal, da aplikativno delo Inštituta prinaša tej znanstveni organizaciji okoli 50 odstotkov prihodka in zaposluje od 150 do 200 strokovnjakov. Podpis pogodbe pomeni tudi, da se je Droga naslonila na slovensko znanje. Prepričanje, da bodo projekt skupaj v roku do marca 96 tudi uspešno dokončali. Matjaž Čačovič je ob tem še dejal, da bodo s to naložbo postopoma odpravili ozka grla v proizvodnji in hkrati povečali zmogljivosti. Precejšen prispevek k ekologiji predstavlja tudi zamenjava pražilca kave. Foto:FK- INFOR- MA »»»Mi****** MMMI ZDRAVSTVU SLABO PLAČUJEJO Zavodu za zdravstvo zavarovanje Slovenije dolgujejo nekatere pravne osebe oz. zavezanci za prispevke, prispevke za daljše obdobje. Zato je Zavod za zdravstveno zavarovanje začel po svojih Območnih enotah vzpostavljati kontrolo plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanci se ob uveljavljanju pravice do zdravstvenih storitev izkazujejo z zdravstveno izkaznico. V ta namen je potrebno mesečno potrjevati zdravstveno izkaznico, razen v primerih, ki jih določa 278. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94). Za potrjevanje zdravstvenih izkaznic je zadolžen Zavod, ki lahko za potrjevanje pooblasti tudi zavezance za plačilo prispevkov (delodajalce). Zdravstvene izkaznice lahko še naprej potrjujejo zavezanci za prispevek, vendar, ko gre za lastnike ali solastnike zasebnih podjetij, lahko le-ti potrjujejo zdravstvene izkaznice le • pri njih zaposlenim delavcem in njihovim družinskim članom. Vsi zavezanci, ki imajo v zdravstveni izkaznici kot podlago za zavarovanje navedeno šifro: zavezanec druž. član 40 00 40 77 41 00 41 77 pa morajo odslej zdravstvene izkaznice potrjevati samo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje oz. pristojni izpostavi (kjer so vložili prijavo v zavarovanje). O tem so obveščeni tudi zdravstveni zavodi, in bo lahko ob uveljavljanju zdravstvenih storitev z neurejeno oz. nepravilno potrjeno zdravstveno izkaznico prišlo do zavrnitve sprejema te osebe pri iskanju zdravstvenih storitev v zdravstvenem zavodu ali pri zasebniku (razen v nujnih primerih!) Zavezanci za prispevek, ki imajo po podatkih Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje neporavnane prispevke za zdravstveno zavarovanje, morajo ob potrjevanju zdravstvene izkaznice predložiti Zavodu dokazilo o plačanih prispevkih (kopijo virmana ter poimenski seznam delavcev), sicer jim Zavod ne bo potrdil zdravstvene izkaznice. Zavezancem za prispevek, ki ne bodo imeli plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje zase in za pri njih zaposlene delavce, Zavod ne bo refundiral nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskega člana in tudi v vseh drugih primerih, ko nadomestilo plače bremeni Zavod bodisi od prvega dneva odsotnosti dalje oziroma od 31. delovnega dneva dalje, piše v obvestilu o nadzoru in ukrepih zaradi neplačevanja prispevkov. NOV CARINSKI ZAKON Prinaša enotni administrativni dokument S l.januarjem 1996 prične veljati nov Carinski zakon Republike Slovenije in novi spremljajoči predpisi na njegovi osnovi. To zanesljivo pomeni veliko vsebinsko spremembo v uvozno-izvoznem poslovanju vseh udeležencev v tej gospodarski veji, ki je, upoštevajoč majhnost Slovenije in veliko izvozno usmerjenost njenega gospodarstva, velikega pomena, piše Center marketing int. d.o.o. iz Ljubljane Omenjeno vsebinsko spremembo bo 1. januarja 1996 pospremila korenita sprememba tehnike poslovanja s carino. Obrazci carinskih deklaracij za vse vrste operacij, označeni kot VS, bodo namreč s tem datumom ukinjeni, celotno poslovanje pa bo potekalo izključno na osnovi ENOTNE CARINSKE LISTINE. Priročnik bo celovito obravnaval ENOTNO CARINSKO LISTINO, jo celovito predstavil in prikazal vse, kar bodo morali udeleženci v carinskem postopku vedeti in obvladovati, ne glede na to, kake vrste je njihova zunanjetrgovinska dejavnost. Opremljen bo s primeri izpolnjenih obrazcev. Natisnjen bo v formatu A4 in bo izšel v mesecu avgustu, tako da bo uporabnikom z njim dana možnost, da se temeljito pripravijo in seznanijo z vsebinskimi spremembami tehnike poslovanja s carinami. ŠPORTNI UTRIP BALINANJE NI ŠPORT PIJANCEV Če si hočemo priznati ali ne: balinanje, ki ga mnogi imajo za šport upokojencev, prinaša Sloveniji medalje. A to je le eden od dokazov, da v resnem balinanju "upokojenci" nimajo nič več zraven. Tu je prepričljiva množičnost, s katero se lahko primerja le malo športnih zvrsti pri nas, in še mnogo dejavnikov govori v prid temu, da bi javnost naposled morala spremeniti "mnenje" o balinanju. Roman Kontič z Belega križa neutrudni predsednik Balinarske zveze Slovenske Istre in Balinarskega kluba Antena Minicoop, pravi, da je šport nezasluženo prezrt od širše družbe. Podpora iz "uradnih" virov je smešno nizka. Praktično so odvisni od sponzorjev, ki pa, kar ni treba pretirano poudarjati, neradi odvijajo svoje "pipe". 'V Sloveniji je zelo razvito ligaško tekmovanje. Poleg štirih osrednjih lig delujejo številne področne lige, tako je vse aktivne balinarje pravzaprav težko prešteti. Samo v Slovenski Istri je 22 klubov s 1000 registriranimi balinarji vseh starosti in spolov. Številke so zgovorne - balinanje je že dolgo šport, ki se ga moraš lotiti resno, kot kateregakoli drugega," pravi Kontič. V piranski občini so štirje balinarski klubi - BK Antena Minicoop z Belega križa, ki nastopa v drugi slovenski ligi, BK Lucija in BK Prijatelji Seča sta člana prve obalne lige, BK Mlinar iz Padne pa član druge obalne lige. Balinarji bodo čez poletje (do srede avgusta) počivali, potem pa vse ligaše čakajo sklepni boji letošnjega prvenstva. Med vsemi najbolj kaže prav belokriškim balinarjem, ki bodo odločilne tekme v drugi ligi pričakali na prvem mestu, z realnimi možnostmi za končno zmago in napredovanje v prvo slovensko ligo. Odlično (na 2. mestu) v prvi obalni ligi stoji tudi Lucija, puške v koruzo pa niso vrgli niti Prijatelji, ki, sicer na zanje skromnem petem mestu, po tihem še upajo na ugoden razplet tekmovanja. V drugi obalni ligi je padenski Mlinar prav tako v samem vrhu tabele in pričakuje napredovanje v prvo obalno ligo. NAJVEČJI PROBLEM: POMANJKANJE IGRIŠČ Razen v Luciji, kjer so nedavno uredili dve novi stezi (in jih imajo zdaj štiri), imajo povsod premajhno število igrišč. Posamezna prvenstvena balinarska tekma traja na dvosteznem igrišču tudi štiri ure, zato so se v slovenski balinarski zvezi odločili, da bo moral vsak sodelujoči klub v slovenskih ligah imeti štiristezno balinišče, to bi namreč čas tekme skoraj prepolovilo. S tem se je ogromno klubov znašlo pred nerešljivim problemom, kako naprej, in nad marsikaterim že danes visi Damoklejev meč. Veliko balinarjev se ne bo zadovoljilo z "večnim" nastopanjem v področni ligi, kjer bo zaenkrat še dovoljeno imeti dvostezno balinišče, in bodo tekmovalno balinanje raje zapustili. Odločitev osrednje zveze je glede kakovostnega razvoja igre koristna, vprašanje pa je, če je bila v razmerah, v katerih klubi bolj životarijo, poteza res tako nujna. KARTONI KOT V NOGOMETU Poznamo različne poti razvoja posamezne športne zvrsti. Veliko je takih, ki jim je le do vrhunskega športa, v balinarskih zvezah svoj razvoj vidijo drugače v množičnosti. To seveda prinaša veliko problemov, saj je takšno množico izredno težko obvladovati. V balinarski zvezi so se na vsakovrstne športne izpade temeljito pripravili. Za nešportno obnašanje igralcev imajo pripravljene tri vrste kartonov, tako kot v nekaterih drugih športih: beli karton (opozorilo), rumeni karton (opomin) in rdeči karton (izključitev), možna pa sta seveda tudi dva rumena kartona, kar prav tako pomeni izključitev. Da nameravajo vsakršne izpade na balinarskih igriščih izkoreniniti v temeljih, govori tudi pretnja nekemu koprskemu balinarju, kateremu zaradi grobega izpada grozi celo doživljenjska prepoved igranja pod okriljem slovenskih balinarskih zvez. Kontič pravi, da je vzrok za slabo voljo treba večkrat iskati tudi v slabšem sojenju. Sodnikov na Obali je sicer dosti (okrog 30), le malo pa je vrhunskih. Zato se zadnje čase v obliki prirejanja tečajev veliko vlaga v strokovno izpopolnjevanje sodnikov. KDO JE KDO V PIRANSKEM BALINANJU Množičnost (seveda ne sama od sebe) prinaša tudi kakovost. Posamezne ekipe tvori le po nekaj igralcev, ponosni so zlasti na čedalje večje število mladih v prvih ekipah. Celo v BK Luciji, ki je po številu članstva in urejenih igriščih največji klub v občini, a jim mnogi očitajo, da se za vključevanje mladih ne menijo preveč, so v zadnjem letu odprli vrata najmlajšim. Sistematično delo z mladimi že dolga leta izvajajo na Belem križu, še bolj pa se s tem lahko pohvalijo v BK Prijatelji, kjer z mladimi Enesom in Kemalom Husanovi)em, Bojanom Taškaijem in Borisom Radoslavom dobivajo atomsko ekipo. V BK Antena Minicoop so nosilci igre Jože Bembič, Damjan Šuligoj in še zlasti Kontičeva sinova 31-letni Robert in 19-letni Tadej, kar pomeni, da je pred moštvom pravzaprav še vsa prihodnost. S takšno ekipo (Kontičeva na primer sta izredno uspešna na turnirjih posameznikov in dvojic, celo v vsedržavnem merilu!) se za prihodnost balinanja na Belem križu ni bati. V BK Lucija kot rečeno med najboljšimi mladih ni, imajo pa pogoje, da postanejo resnično velik klub. Kot smo že zapisali, edini na Obali premorejo štiri igrišča, njihova vizija pa je celo urediti streho nad igrišči. Nosilci igre so: Milan Kante (nekdaj najboljši piranski kegljač), Boris in Branko Požar, Šime Miočič, Miro Potočnik, Silvo Barbarič, Ivo Goljuf, Stane Stegelj, Luciano Chavalon in mnogi drugi. V BK Prijatelji veliko dajo na vzgojo mladih. Predsednik Zdravko VESLAČI SPET USPEŠNI Mladi veslači Veslaškega kluba Piran na veliki mednarodni regati, ki je bila 9.10. in 11.6.1995 na Bledu. Pni dan, to je v petek 9.6.95, je bilo veliko tekmovanje v šesteroboju. Sodelovali so veslači z Dunaja, iz Koroške, Istre - Hrvaško primoije, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Mlajše mladinke v enojcu II. mesto LEA SORGO, mlajši mladinci - dvojni dvojec L mesto KRISTJAN GR1ZANČIČ-ALEKSANDER HRVATIN mladinke - dvojni dvojec IV. mesto NATAŠA ŽERJAL kombinacija Piran in Argo Izola SANDRA PRELAZ 10. in 11.6.95 seje odvijala velika 40. mednarodna veslaška regata. Udeležencev je bilo kar 1000. Rezultati sobota, 10.6.95 mladinci - dvojni dvojec V. mesto Tilen GUSTINČIČ Marko PANGER mlajši mladinci - dvojni dvojec 11. mesto Kristjan GRIZANCIČ Aleksander HRVATIN pioniiji - dvojni dvojec III. mesto Filip GRIZANČIČ Patrik FONDA pionirji - enojec I. mesto Aleš LAPAJNE nedelja, 11.6.95 dvojni četverec kombinacija VK Piran IV. mesto Marko PANGER BRANIK Maribor Tilen GUSTINČIČ HEDL VORŠIČ mlajši mladinci finale - enojec II. mesto Kristjan GRIZANCIČ mlajši mladinci mali finale - enojec II. mesto Aleksander HRVTIN pioniiji - enojec finale I. mesto Aleš LAPAJNE IV. mesto Mitja PANGER dvojni dvojec I. mesto Mitja PANGER Uroš ŽARKOVIČ VK Piran se zajvaljuje vsem, ki so nam kakorkoli pomagalli, pri dobrem počutju naših otrok. Še posebej se zahvaljujemo HOTELOM PALAČE, CASINOJU PORTOROŽ, MARKETU LUCIJA - Jeretič in DROGI PORTOROŽ. dr. MIRANA MALC Taškar in njegova "leva roka" Sabrija Husanovi), ki sta hkrati poleg Marjana Radovi)a in Marjana Blažka tudi najboljša igralca v klubu, imata jasen pogled v prihodnost balinanja. Vse temelji na neprestanem delu starejših, mladih in (celo) žensk, s katerimi se edini lahko pohvalijo in uspehi ne morejo "zbežati". Za BK Mlinar žal nimamo podatkov, poznavalci pa so nam povedali, da gre za mlado, obetavno ekipo. Vtis, ki smo ga dobili ob obisku treh balinarskih sredin, je zelo dober. Povsod so delo zastavili resno in z jasnimi cilji. Zdaj bi bili nekako na vrsti sponzorji. Okvirček: V klubih so tudi doslej bili deležni nekaj pomoči. BK Anteni sta pomagala trgovina Minicoop z Bernardina in zasebno podjetje Beton iz Lucije: v BK Luciji se za razcvet lahko zahvalijo M-Degroju, BK Prijatelji pa podjetju Lela iz Lucije. Okvirček: BK Prijatelji so 18. | junija na igriščih v Luciji in na Bernardinu pripravili 4. mednarodni turnir prijateljstva. Sodelovalo je 18 ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Zmagalo |je moštvo Planinca iz II. Bistrice, pred Uniblocom (Trst), 4. julijem (Kp) itd. Prvo moštvo Prijateljev je zasedlo 7. mesto. V "bližanju" je bil najboljši Lakošeljac (Jagodje Dobrava), Radko Simčič (Lucija) je bil drugi, Zdravko Taškar (Prijatelji) pa četrti. V "zbijanju" je zmagal mladi Kemal Hu-1 sanovič (Prijatelji), klubski kolega Marjan Radovič pa je | bil četrti. Andrej Žnidarčič ureja: Andrej Žnidarčič ŠPORTNIK MESECA JUNIJA jadralec MARKO MORGAN Jadralna sezona je na višku in normalno je, da smo tokratnega Utripovega "naj” športnika poiskali v vrstah jadralcev. Delo ni bilo lahko, rezultatov, ki bi lahko konkurirali za našo redno mesečno lovoriko je precej. Odločili smo se za resnično lep dosežek 24-let-nega člana jadralne sekcije pri Športnem društvu Piran Marka Morgana, kije zmagal na letošnjem absolutnem državnem prvenstvu v razredu Evropa. Tekmovanja, ki ga je v Piranskem zalivu organiziral prav njegov klub, se je udeležilo 31 naših najboljših "evrope-jcev", štelo pa je hkrati kot kriterijska regata za sestavo državne reprezentance. Markoje tako ubil dve muhi na en mah: postal je državni prvak in potrdil reprezentančni dres. V teh dneh nastopa skupaj z Izolanoma Vesno Deklevo in Aljošo Mislejem na EP v razredu Evropa na Švedskem. Več o izidih v prihodnji številki. Andrej Žnidarčič V TRAPU PORTOROŽ IN VATOVEC Zadnjo junijsko soboto (24.) seje s 4. turnirjem končalo letošnje prvenstvo tretje slovenske lige v streljanju na glinaste golobe. Portoroški strelci, ki so se v prvenstvene boje vključili po nekajletnem premoru, so že prvo sezono posegli po najvišjem mestu in napredovali v višjo ligo. Zadnji krog tekmovanja - potekal je v slabih vremenskih razmerah na strelišču Lovske zveze Koper v Šmarjah - je bil dramatičen, saj so bila v igri za napredovanje tri moštva. Portoroška trojka Goran Turk, Denis Vatovec in Fabio Kocjančič je pokazala največ zbranosti in z novo zmago zaokrožila odlične predstave na prejšnjih turnirjih. Portorožani so bili skupaj trikrat prvi in enkrat tretji. Največ zaslug za imeniten uspeh ima Denis Vatovec, ki je bil sploh najboljši posameznik v prvenstvu. Vatovec in Ivo @igo sta z 88 oziroma 86 točkami na posamezni tekmi izpolnila tudi normo za posamično DP. Da portoroški strelski delavci mislijo s trapom resno, priča tudi temeljita obnova strelišča v Šmarjah. Skupaj z lovci so obnovili, zasteklili in opremili "komandno" zgradbo, uredili sanitarije, vodo in elektriko. Cilj v prihodnji sezoni je znan: napredovanje v prvo državno ligo. SKUPNI VRSTNI RED: Ekipno: 1. Portorož 32, 2. Predoslje (Kr) 26, 3. Kamnik 20, 4. Mirna 14, 5. Črnomelj 12 Posamezno: 1. yatovec 28 posebnih točk, 2. Benedičič (Pred.) 17, 3. Turk 13, 4. Burazer (Čr), 5. Žigo 9, 9. Franca (Port) 4 itd. Andrej Žnidarčič PORTOROŠKI KARTISTI PRED LJUBLJANČANI Več kot 1000 gledalcev se je zbralo na tretji dirki za državno prvenstvo v kartingu 25. junija na lucijskem karto-dromu. Portoroški kartisti so se gledalcem oddolžili z odličnimi vožnjami in ekipno zmago. V moštvu je po običaju blestela izjemna Nina Jerančič, ki je zmagala v dveh kategorijah - formuli A in razredu slokart. Dramatična vožnja je bila zlasti v kategoriji formula A, v kateri je Jerančičeva v klubskem kolegu Tomu Nemarniku, ki se je vrnil iz Italije, po napovedih dobila dostojnega tekmeca. Ta jo bi z odlično vožnjo kmalu presenetil, vendar ga je Nina tri kroge pred koncem prehitela, kar ji je prineslo šesto letošnjo zmago v tekmovanjih za državno prvenstvo. Na tekmovanju je sodelovalo 51 najboljših slovenskih kartistov. Rezultati: NI do 60 ccm: 1. Stojšič (Moste), 5. Lisjak (Port.) A 100 ccm junior: 1. Repič (Port.) Slokart: 1. Nina Jerančič, 5. Božič (oba Port.) Formula A 100 ccm: 1. Nina Jerančič 2. Nemarnik (oba Port.) Formula C 125: 1. Pevec (Moste), 5. Popovič (Port.) Ekipno: 1. Portorož 185, 2. Ljubljana Moste 184, 3. Kovinotehna 107 itd. JADRALNA ŠOLA MILANA MORGANA Starosta piranskega jadranja Milan Morgan, ki kot trener deluje pod okriljem jadralne sekcije pri SD Piran, pripravlja 10-dnevne šole jadranja za mlade fante in dekleta. Vpis je možen v klubskih prostorih (pri piranskem Okolju). Morgan je bil nekoč dober jadralec, še bolj uspešen pa je kot trener. Svoje znanje mojstrsko prenaša na mlade in prve dragocene lekcije o skrivnostih jadranja je dal mnogim, kasneje pomembnim imenom jugoslovanskega in slovenskega jadranja, kot Tomaž Čopi, Samo Potokar, Igor Deržek, Branko Brčin, Matjaž Antonac, Željko Planinšič, sin Marko in mnogim drugim. Dokaz o strokovni podkovanosti je tudi treniranje v tujini, že nekaj let namreč zelo uspešno dela z jadralci z italijanskega jezera Garda. Da gre za privrženca jadralnega športa od nog do glave dodatno priča to, da v klubskih prostorih kar sam izdeluje tekmovalne barke. Pa ne gre za povprečne ladje, ki bi bile dobre le za vadbo, ampak kar za najboljše med "svojimi", z njimi mladi jadralci na vseh tekmovanjih posegajo po najvidnejših uvrstitvah. Se to: Milan Morgan nam je zaupal, da priprave za kandidaturo za EP leta 97 v razredu optimist (kot je znano so jo z blagoslovom slovenske jadralne zveze vložili tudi Pirančani), zaenkrat tečejo kot po maslu. Kdo bo izbran za prireditelja, bo določeno letošnjega 15. avgusta, v času svetovnega prvenstva na Finskem. ■ 4A(tKH[0H\tke potfudie * batu tfoitUea ' Hufaulti u\oi(Ui * frimoHlti u\cnu Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini, kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede... Osebje kavarne Galerija Tartini iz Pirana Gospodinjska in gostinska oprema Obala 120 ( za Rosi barom) Tel.:066/ 70-800 * Kompletna ponudba gostinskega programa - od drobnega inventarja dalje; * Vse za gospodinjstvo in dom; * Velika ponudba praktičnih in lepih daril za poroke in druge priložnosti - darila vam na vašo željo tudi zavijemo; Oglasite se v naši trgovini ali nas pokličite na telefon 066/ 70-800. Radi vam bomo posredovali ustrezne informacije glede nakupa in svetovali pri izbiri. ◄ KOPER PULA ► TURISXIČrJA BELEŽKA Do konca maja 8 odstotkov več tujskih prenočitev. Da letošnja turistična sezona ne bo spektakularna, govorijo podatki o prihodih in prenočitvah tujih in domačih gostov v Sloveniji do konca letošnjega maja. Po podatkih Statističnega zavoda je v Slovenijo prišlo 258.195 tujih gostov ali 7 odstotkov več kot v prvih petih mesecih lani. Ustvarili so 825.985 prenočitev ali 8 odstotkov več. Prihodov domačih turistov je bilo do konca maja 262.478, kar predstavjla porast za 2 odstotka. Prenočevali so 970.536 krat, to pa je enaka številka kot v prvih petih mesecih v lanskem letu. V Sloveniji smo do konca letošnjega maja zabežili le 3 odstotke več skupnih prenočitev. Tudi junij, glede na znane slabe vremenske razmere, ne more bistveno vplivati na porast odstotkov. Obetavni so trije naslednji meseci: julij, avgust in september. Vendar je že sedaj jasno, da v turizmu ne bodo bistveno presegli lanskih rezultatov glede prenočitev domačih in tujih gostov, pa tudi potrošnja ni veliko boljša, ponekod "katastrofalna". Poceni Istra Medtem, ko smo v Sloveniji letos kljub vsemu lahko zadovoljni s turističnim obiskom, v hrvaški Istri in Dalmaciji ni nobene gneče. Vinko Opaškar iz ljubljanske turistične agencije ARA , ki sprejema rezervacije za letovanje v Istri poroča, da je v Istri glede na posebno ponudbo, ki so ji nadeli ime Fortuna (sreča) za sedemdnevno bivanje z zajtrkom in vključno s turistično takso, treba odšteti le 168 DEM. Torej 24 DEM za prenočitev, kar je zares malo. Bistvo te ponudbe oz. igre na srečo je, da gostu določijo hotel v katerem bo bival šele takrat, ko pride na počitnice. Menda gre za hotele B kategorije. Italijani beležijo rekorde Italijanski turistični delavci so lahko z letošnjo turistično sezono zelo zadovoljni. Beležijo rekordni obisk tujcev. Veijetno tudi zaradi ne najboljše lanske turistične sezone in letošnje šibke lire. Furlanijo Julijsko krajino je junija obiskalo kar 94 % več Avstrijcev in 74 % več Nemcev. Na Tržaškem so največ obiskovalcev privabile prireditve Luči in zvoki v miramarskem gradu. Italijanski trgovci se kljub temu še naprej jezijo češ, da jim na naši strani meje odžiramo enodnevne goste z nizko ceno bencina in brezcarinskimi poslovalnicami. REKLAMA ZA TETRAPAK -IN MLEKO Takole je mlada prikupna Ljubljančanka Tadeja Cankar pred nekaj dnevi pred samopostrežno trgovino M-DEGRO v Luciji reklamirala Tetra Pak embalažo za mleko. Visoka kakovost aseptične Tetra Pak embalaže zagotavlja, da vitamini, minerali in hranilne snovi ostanejo učinkoviti, saj mleko, ki je ultra visoko segreto po hitrem postopku, na sobni temperaturi ostane sveže tri mesece. Ljubljanske mlekarne že nekaj časa ponujajo tudi cenejše in lažje - Light mleko z 1,6% mlečne maščobe, ki gre kar dobro v promet. Foto: FK - Informa w dai{ila,regali,presents Obala 120, Lucija, 66320 Portorož- Portorose Tel: 066/ 74- 535 Okrasni predmeti za darila Od malega spominčka do dragocenega nakita Novost: Bižuterija iz korenine oljke, muranskega stekla, posebne porcelanske figure, namizni okvirji in svetilke. Ljubitelji slikarstva lahko v naši galeriji najdete slikarska dela mednarodno priznanih umetnikov kot so Mersad Berber, Safet, Zec, Ivan Rabuzin in drugi. Posredujemo pri uokvirjanju umetniških slik, diplom ipd. Velika izbira okvirjev. Morda vam bo všeč kakšen majhen spominček, umetniška slika, dragoceni nakit? Obiščite nas, radi vam bomo svetovali pri izbiri! Cene so ugodne. Poletni urnik 8.30 -12.30 in 17.00 - 20.00 . sobota: 8.30 -13.00 12 Podjetje za promet z nepremičninami BRICI LJUBLJANI LJUBLJANA BRICEM Obala J05, 66320 Portorož Id: +386 (0)66 70 584 inogradniki in vinarji iz Brd so se še posebej izkazali. Že na Mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev, ki je potekalo v mesecu maju, so od 1484 medalj in priznanj poželi 10 zlatih, 62 srebrnih in 74 častnih diplom (Slovenija je na ocenjevanju sodelovala z 822 vzorci). Podatek, da seje ocenjevanja udeležilo 65 vinogradnikov in vinarjev s tega območja, pa kaže na dejstvo, da v tem delu Slovenije "veje” prava tekmovalnost, kdo prideluje boljšo kapljico Enako je bilo tudi na vinskem sejmu, kjer so se briški vinarji prvič predstavili na skupnem razstavnem prostoru s skupnimi nastopi, ki so potekali ne samo na sejmišču, ampak tudi v mestu Ljubljana. Da bi se briškim vinogradnikom in vinarjem vsaj nekako oddolžili za odmeven nastop na sejmu in ocenjevanju, sta Ljubljanski sejem d.d. kot organizator in mesto Ljubljana v petek, 30. junija v gradu Dobrovo svečano podelila priznanja sodelujočim na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev. MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA eka klasika v modi in sproiienost v oblačilih TRGOVINA Izola Sončno nabrežje 14 tel.: 65 646 primorski u^p piromko iidojo___I_ Ukinitev letališča Portorož (nadaljevanje s 1. strani) Letališče Portorož je velik porabnik javnih sredstev (prej ga je sojmancir rala Igralnica, sedaj je lastnik občina) in se ni sposobno samo vzdrževali, dobiček pa da se steka v zasebne žepe. Letališče je v neposredni bližini naravnih rezervatov in emisije hrupa ter plinov negativno vplivajo na zaščitena območja Seče, sečoveljskih solin doline Dragonje in druga območja. Aerodrom je s svojo zgrešeno poslovno politiko območje piranske občine in tudi širše, spremenil v hrupni poligon in s tem degradiral rut ravno, bivalno in počitniško okolje. Osnovna funkcija letališča, potniški terminal za servisiranje kvalitetnih gostov predstavlja zanemarljivo majhen del letališke dejavnosti, hkrati pa ima menda letališče ambiciozne razvojne načrte in pri tem še računa na javna sredstva. Morda je to naključje, ali pa tudi ne, da je bila tiskovna konferenca o letališču sklicana takoj po velikem in tudi hrupnem letalskem mitingu in le en dan pred sejo občinskega sveta, ki je imel na dnevnem redu spre jem odloka o statusnem preoblikovanju Letališkega podjetja Aerodrom Portorož d.o.o. v Javno letališko podjetje Aerodrom Portorož d.o.o. Presenečeni nad tem kako lahko nekdo v javnosti predstavlja študijo preden sojo - oni kot naročniki sploh videli, niso sprejeli nobenega posebnega sklepa,očitno pa je, da bo župan Franko Fičur raziskal kaj se v ozadju sploh dogaja. " Imam informacije, da gre za jasne cilje nekaterih struktur. Določena aktivnost v zvezi letališča , ki se odvija, prehiteva našo odločitev. Določene osebe hodi/o okrog ljudi in jih spodbijajo, da podpišejo, da se letališče zapre". "Zeleni pri tem nimamo nič", je dejal Rafael Dodič. Odlok so vrnili odboru v drugo branje. Foto: FK- 1NFORMA PRVA SLOVENSKA MODRA ZASTAVA (nadaljevanje s 1. strani) Štefka Kučan je zaželela, da bi obe zastavi, modra in zelena, na tem stiku kopnega z morjem, skupaj svarili in sporočali tistim, ki tu živijo in tistim, ki sem prihajajo, da se pri nas razvija visoka zavest in da veljajo trdna pravila ravnanja. Pravila, ki bodo varovala naravno okolje in vsako življenje v njem. Minister za gospodarske dejavnosti. Dr. Maks Tajnikar, pa je povedal, da smo uspešno prebrodili prve korake in da smo lahko ponosni na rezultate, ki jih dosegamo v Sloveniji. Zelo pomembno je, da pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva ni šlo mimo projektov za ekologijo. Na področju energetike investiramo okoli 500 milijonov DEM za ekološke projekte.Naše okolje je tako čisto, je rekel dr. Maks Tajnikar, da rje izpolnjujemo niti kriterijev za tovrstna posojila iz mednarodnih virov. Na to smo seveda lahko kajpak ponosni. Marina ima bogato tradicijo, Modra zastava pa je nagrada za to kar je napravila v preteklosti." Vesel bi bil, da bi si lahko tako Modro zastavo podelili kar celi Sloveniji". Glede turizma je menil, da ne bi smeli iti v pretirano množičnost. Dr. Tanja Mihalič je povedala, da sta za kopalno sezono 1995 v Sloveniji bila dva kandidata za Modro zastavo; Marina Portorož in plaža Jurček Hotelov Riviera Portorož. Slednjemu letos žal še ni uspelo. Vladimir Knez, podžupan piranske občine je čestital Marini Portorož za dosedanje dosežke in menil, da je prva takšna zastava izraz skupnih prizadevanj občine in nosilca dejavnosti. V občini smo sprejeli dolgoročno strategijo ekološkega razvoja in zaščite. Imamo tri zaščitene krajinske parke. Enes Lojo, generalni direktor Turističnega podjetja Portorož, se je ob zaključku slovesnosti iskreno zahlalil vsem gostom in udeležencem slovesnosti, med katerimi je bil tudi zunanji minister Zoran Thaler, in jih povabil na ogled marine. N O M A« Gostinsko-turistično podjetje d.o.o. Portorož UKMARJEVA 18, 66320 PORTOROŽ TEL./FAX: 066/ 70-916 # Reklamiranje na svetlobnem displavu # Posredovanje pri prodaji razen nepremičnin Gnoma Portorož Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre In zamejstva primorski utrip ilniMFirmi Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Limlnjanska 91, Tel.& Fax.: 066/70-185 Opr.prtgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper. PE Piran V.D.G1. In odg. urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva: Limlnjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066 70 185 Časopisni svet: dr. LiviJ Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša. Janez De Reggi. Nino Spinelll Elektronska obdelava in prelom: Grafilt Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za Izvod 70 Sit. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod Informativnega značaja Iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. V petek, 14. julija so v Grand hotelu Emona Bernardin svečano odprli bazensko rekreacijski center, ki zajema nov bazen z atraktivnim tropskim vrtom, tri savne, whirpool, fitnes, solarij ter prostore za podvodno in ročno masažo. To je le del pomembnega programa dopolnilne ponudbe Hotelov Bernardin, ki so jo predstavili na nedavni tiskovni konferenci. Najpomembnejši del naložb v letošnjem letu vsekakor predstavlja ureditev novih konferenčnih zmogljivosti v Grand hotelu Emona. Skupan površina kongresnega centra, kot ga imenujejo, bo 1600 m2, pri čemer so vse dvorane večnamenske. Kongresni center naj bi odprli letošnjo jesen. Foto; Quicklab ^0 splošna banka koper Mala podjetja so bodočnost (tako vsaj vsi mislimo!), zato tudi v banki posvečamo prav tem čedalje več pozornosti. Pripravili smo celovito ponudbo, ki vam jo na kratko predstavljamo. Za vse podrobnejše informacije nas lahko obiščete. Skupaj bomo poiskali za Vas najprimernejšo rešitev. Vodenje razpoložljivih prostih denarnih sredstev Le - ta nam lahko zaupate za vodenje vpoglednih vlog na računu, za vloge na odpoklic ter za vezane kratkoročne in dolgoročne vloge. Sredstva lahko vežete za obdobje, ki vam najbolj ustreza; najkrajši čas vezave je 8 dni, najdaljši pa ni omejen. Posojila za investicije v osnovna in trajna obratna sredstva Za uresničitev razvojnih programov vam nudimo dopolnilna sredstva, katerih odplačilna doba je praviloma 5 let, način odplačevanja pa je praviloma dogovorjen v tromesečnih obrokih. Posojila za obratna sredstva Višina posojila za obratna sredstva in posojilni pogoji so odvisni od ugotovljene potrebe po obratnih sredstvih, bonitete posojilojemalca, donosnosti in oblike zavarovanja posojila. Rok vračila je praviloma do enega leta za kratkoročna ter do treh let za dolgoročna posojila. Izdajanje garancij in drugih oblik jamstev Nudimo vam vse oblike finančnih in storitvenih garancij, upoštevajoč seveda boniteto garancijskega zavezanca, rizičnost posla in možno obliko zavarovanja. Devizna posojila in jamstva podjetjem Podjetjem izdajamo finančne devizne garancije za vračanje komercialnega posojila in garancije na kontokorentno posojilo, storitvene devizne garancije, garancije za resnost ponudbe, za dobro izvedbo posla, za vračilo avansa,... V Splošni banki Koper vam nudimo tudi devizna blagovna posojila, in sicer iz tujih in lastnih virov. Obrestno mero za ta posojila določimo na osnovi višine obrestnih mer kapitala na evrotrgu, povečani za bančne stroške. splošna banka koper