didaktična problematika geografije UD K 911.3:161.1=863 UDC 911.3:161.1 = 20 OBRAVNAVA GEOGRAFSKIH POJMOV < 3k Marija Kosak Obravnava osnovnih naravnogeografskih pojmov Naravnogeografske teme obravnavajo elemente in dejavnike narave, nujne komponente geografskega prostora. Osnovni naravnogeografski pojmi so potrebni za razumevanje značilnosti geografskega okolja. So zapleteni, imajo pa to prednost, da je njihovo oblikovanje možno z neposrednim opa- zovanjem in uporabo didaktičnega gradiva. Temeljito razumevanje naravnogeografske tematike, pojavov in procesov je porok oblikovanja znanstvenega pogleda na svet. Vsi geografski pojmi nima- jo enakega pomena in jih avtorji glede na pomen različno razvrščajo. Jovi- čič (1971) postavlja na prvo mesto podnebje in šele na to vode, relief in druge naravnogeografske pojme. Postavlja pa trditev, da moramo vedno ugo- toviti odnose obravnavanega pojma do drugih pojmov. Dorn (1973) se ne odloča za diktiranje pomena pojma, ampak meni, da mora obravnava pojmov in njihova razvrstitev izhajati iz obravnavanega okolja. Če se odločimo za rangiranje pri obravnavi naravnogeografskih pojmov po Jovičiču, se moramo zavedati, da obravnava pojma podnebje zahteva upošte- vanje dejstva, da so vsi pojmi v neposredni povezavi s samim pojmom kon- kretni, da pa je sam pojem podnebje zapleten in težak. Pojem podnebje je definiran tako: poprečni vremenski pogoji v takem kraju in posebnosti njihovih časovnih sprememb, določenih na temelju večletnih opazovanj (Leksikon, CZ , 1977). Če analiziramo to definicijo, vidimo, da gre za abstrakten pojem, v katerem se kažejo zapleteni odnosi. Ker gre za poprečne vremenske pogoje, je prav, da najprej ugotovimo, kaj je vreme. Definicija vremena je naslednja: trenutno stanje in dogajanja v troposferi na kakem kraju in v določenem času (Leksikon, CZ , 1977). Pri ugotavljanju mag. , geog. , višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika 3 lega trenutnega stanja se naslonimo na konkretno stanje elementov. To so temperature, vlažnost zraka, zračni pritisk. Ta stanja registriramo s ču- tili, natančno pa z inštrumenti. Zaradi širšega pojmovnega pomena ( f i z i - kalni, kemični) ne moremo teh elementov obravnavati brez predhodnega znanja iz fizike in kemije (sestava atmosfere, njena delitev, velikost, te mpera ture i td . ) . Zaradi spreminjanja odnosov med elementi vremena se spreminja vreme. Če upoštevamo daljše poprečno stanje teh odnosov, se oblikuje določeno podnebje, za katerega mor&jno poznati še vrsto dejavnikov, ki vplivajo na specifičnost podnebja. Ta prikaz nam kaže^kako zapleten pojem je podne- bje in tako tudi njegovo osvajanje v osnovni šoli. Že v predšolski dobi otroci oblikujejo pojme: dež, sneg, veler, mraz, toplo ipd. Bistvene značilnosti teh pojmov registr irajo s čutili. Vsi ti pojmi se poglabljajo na nižji stopnji osnovne šole, ko z neposrednim (bolj sistema- tičnim) opazovanjem ugotavljajo spremembe vremenskega dogajanja. Takrat nastaja koledar vremena (slikovni, opisni) še brez uporabe pripomočkov in obrazložitve pojava z dokumentacijo. V 4. in 5. razredu so posamezni pojmi že podkrepljeni s podatki, ki izražajo konkretne vrednosti. Z ugotavljanjem določenih odnosov med vremenskimi pojavi se v določenem obdobju oblikuje- jo pojmi podnebja - podnebnih tipov, ki so značilni za domače pokrajine (v SR Sloveniji in v SFRJ), vendar gre še vedno za bolj poenostavljeno uporabo besede, kot je možno, da bi z analizo, sintezo in posplošitvijo bil pojem osvojen. V 6. razredu so s spoznavanjem zapletenih matematičnih osnov (revolucija, rotacija, geografska lega) in s povezovanjem že poznanih pod- nebnih elementov dani pogoji za oblikovanje pojma podnebja. Učenci že ob- vladujejo tudi matematične operacije - izračunavanje poprečij, odčitavanje podatkov z inštrumentov in povezovanje ugotovitev z občutki. Pri obravnavanju različnih tipov podnebij ( 6 . , 7 . , 8. razred) moramo že poiskati vzroke za njihovo oblikovanje in ugotoviti razlike med podnebjem doma in v obravnavani pokrajini. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so podnebni pojavi tesno in vsestransko povezani med seboj in z drugimi pojavi (biološkimi, hidrološkimi, morfološkimi, ekonomskimi, prometnimi, turi- stičnimi i d r . ) . Primer obravnave oceanskega podnebja v 6. razredu (Zahodna Evropa) Podnebje Zahodne Evrope obravnavamo z vplivi severnoatlantskega toka. V učbeniku za 6. razred, str. 134 in 135, so navedene značilnosti oceanskega podnebja. Nujna je analiza klimogramov, ne samo za kraje, ki imajo ocean- sko podnebje, ampak tudi za kraje v drugih predelih Francije, kjer se zaradi lege in morfoloških vplivov oblikuje tudi drugačno podnebje. Po analizi klimo- gramov za Galway in padavinske karte ( s t r . 161) učenci pridejo do posplo- ši tve, da je v oceanskem podnebju obilo padavin, mile zime in mila, ne pre- več vroča poletja. Ob zaključku 6. razreda je pri učni enoti Naravnozemlje- 4 pisne značilnosti medmorske Evrope s primerjavo posameznih podnebnih tipov mogoča potrditev posplošenega znanja o oceanskem podnebju. Učenci imajo možnost pri obravnavi drugih regi j v 7. razredu poglobiti pojem oceansko podnebje in tako lahko pridejo do ugotovitve, da oe ob zahodnih obalah kontinentov, v geografskih širinah okrog 40 do 60°, oblikuje tip podnebja (oceansko podnebje), ki vpliva na rastje in na kmetijsko usmerje- nost v teh pokrajinah. Drugi bistveni element v okolju predstavljajo vode. Tu ne gre za kemično pojmovanje (brezbarvna, tekodina brez okusa in vonja) , ampak za njeno razširjenost v različnih oblikah. Hidrogeografski pojmi so konkretni. Pri njihovem osvajanju pa naletimo po- gosto na težave. Upoštevati namreč moramo dejstvo, da so hidrogeografski objekti težko dostopni, nekateri celo nedostopni, ali so zelo redki ali zelo oddaljeni. Nekatera merjenja so zapletena ali celo nevarna. Zato je njihovo osvajanje pogosto vezano na slike, skice, filme in le nekateri so spoznani na ekskurzijah in na naravoslovnem dnevu. Pri pouku geografije v 6 . , 7. in 8. razredu je malo hidrogeografskih pojmov, s katerimi se učenci prvič srečajo. Predvsem gre za uporabo in poglablja- nje pojmov, ki so osvojeni pri spoznavanju narave in družbe ter spoznava- nju družbe (npr. razsežnosti oceanov, povodij, reči j i t d . ) . V učbenikih so pojmi: izv ir , studenec, stoječa voda, tekoča voda, talna voda, jezero, mla- ka, morje - in ti so uporabljeni pri navajanju dejstev. Ni razčlenitve teh pojmov, ne primerjave in posplošitve (učbenik za 3. razred: Voda kroži v naravi . . . Pod zemljo je veliko vode, pravimo ji talna voda . . . Suha zemlja vpija vodo i td . ) . Po obravnavi v 3. razredu kasneje ni več uporabe teh poj- mov. To nas opozarja na slabo povezovanje osvojenih pojmov z novimi učnimi vsebinami. Pri pouku spoznavanja družbe in pri pouku zemljepisa so analize hidrogeo- grafskih pojmov, posplošitve v obliki definicije ni. Primer obravnave rečnih režimov v 8. razredu ( s t r . 42, 46) Izhodiščna naloga je , da učenci poiščejo izvire rek Save, Soče in Drave in ugotovijo, v kakšnih legah so. Ne glede na to, da so izvir i v relativno nizkih legah, so te reke pomembne za izrabo vodne sile, posebno Drava. Zakaj? Tu se prvič pojavi pojem rečni rež im, ki ga učenci oblikujejo z analizo vodnih razmer tekom leta. S pomočjo ugotovitve, da poprečna količina zaradi različnih vzrokov niha v posameznih mesecih pri posameznih krajih, pridejo do sklepa, da je poprečno letno kolebanje vodne gladine na reki njen rež im. Vsaka reka ima svoj rečni rež im, ki igra pomembno vlogo pri kakršnem koli družbeno-gospodarskem planiranju njene izrabe. 5 Pri spoznavanju reliefa so pojmi konkretnejši, razen kadar gre za procese in teorije. Z neposrednim opazovanjem se osvajajo pojmi o določenih rel ie f- nih oblikah, kar olajšuje tudi dojemanje drugih morfoloških pojmov, ki ima- jo nekatere podobne značilnosti (npr. v našem neposrednem okolju učenci spoznajo "ravnino". To bo olajšalo pridobivanje pojma "visoka ravan" i t d . ) . Odlična oblika dela za pridobivanje in poglabljanje pojmov v določenih re - liefnih oblikah so ekskurzije. Tu igrajo pomembno vlogo čutila. Učenci'pre- hodijo določene razdalje po ravnem svetu, meri jo naklonski kot pobočij, r i - šejo opazovane reliefne oblike, opisujejo opažene značilnosti. Posebno pri spoznavanju narave in družbfeije priporočljivo izdelovanje maket, modelov (3. in 4. razred ) , risanje oblikovanosti pov/šja ( 3 . , 4. in 5. razred) , r i - sanje profilov ( 6 . , 7. in 8. razred) in blokdiagramov (8. razred ) . Pri oblikovanju pojmov o reliefu je na nižji stopnji pomembno, da se izposta- vi jo osnovni elementi. Na primer: pojem vzpetina obsega vznožje, pobočje, vrh, višino. Ti elementi so pri vsaki vzpetini. Pri tem pa ni nič pomembno, ali je pobočje bolj ali manj nagnjeno, golo ali poraščeno, iz kakšnih kame- nin je itd. Enako velja za obliko vrha oziroma njegovo poraščenost. Razlika med vzpetinami nastane s spremembo višine in oblikujejo se novi pojmi: gr ič , hrib, gora. Razumevanje nadrejenih pojmov kategorij zahteva spozna- vanje nižjih kategorij. Pojem vzpetina učenci spoznajo že v tretjem razredu osnovne šole, njegovo dokončno bistvo pa šele s spoznanjem množice podrejenih in nadrejenih poj- movnih razredov (gubanje, notranji pritiski, zunanje si le, geološka zgradba i td. ) pri pouku zemljepisa. Proces oblikovanja novih reliefnih pojmov pri spoznavanju narave in družbe in pri spoznavanju družbe se zavestno nadaljuje, poglablja, ponekod hitreje, ponekod globlje. Po zahtevah učnega načrta in regionalnem vidiku se obravna- vajo določeni pojmi v izbrani reg i j i . Primer pri obravnavanju rel iefa: v 6. razredu učenci spoznajo Alpe - primer mladonagubanega gorovja. Tu spozna- jo odnose med zunanjimi in notranjimi silami, odnos do geološke in kame- ninske zgradbe ter pomen reliefa za gospodarstvo. Relief ne obravnavamo kot statičen pojav (eroz i ja , vulkansko delovanje, potresi i td . ) , čeprav je v primerjavi s podnebjem oziroma z vremenom bolj konstanten. Pri proučeva- nju ugotovimo genezo in preoblikovanje (proces) ter součinkovanje reliefa pri oblikovanju drugih pojavov (npr. orografske padavine, višinski rastlin- ski pasovi, razporeditev naselij, prometnic i t d . ) . Kljub velikemu pomenu se posveča malo pozornosti obravnavi konkretnega pojma "prst " . Poznavanje prsti zahteva predhodno poznavanje vrste elemen- tov (součinkovanje zraka, vode, kameninske osnove, rastja in živalstva). Pojem prst je najbolje spoznati v naravnem okolju. Ker pa to vedno ni mo- goče, so koristni vzorci prsii in v 8. razredu pedološka karta. 6 Nenavadno j e , da v osnovni šoli nimamo enotnega termina za pojem prst. V nižjih razredih uporabljajo tla (ponekod celo zeml ja ) , od 4. razreda dalje pa se v učbenikih dosledno uporablja termin prst. To je posledica neenotne rabe v strokovni literaturi pa tudi v ljudski govorici. V neposredni odvisnosti od prsti in veliko soodvisnostjo od rel iefa, vode in človeka sta rastje in živalstvo, izrazita elementa v geografskem okolju. Z vegetacijo človek spreminja podobo okolja (preprečuje poplave, e roz i jo , ustvarja pogoje za ž iv l j en je ) . Že na nižji stopnji je množica pojmov rastja in živalstva, na višji stopnji »pa je le obravnava posebnosti oziroma pogla- bljanje že osvojenih pojmov. Obravnava teh^pojrnov se vse premalo povezuje z znanjem iz spoznavanja narave in biologije. Ravno pri tem pojmu je včasih problem, ali sodi pojem še h geografiji ali ne. Mogoče se vse premalo čuti iz vsebin v učbenikih, ki te pojme obravnavajo, da gre pri geografiji pred- vsem za razširjenost rastja in živalstva v določenih geografskih enotah. Ta problem je posebno prisoten pri spoznavanju narave in družbe in spozna- vanju družbe. Za pridobivanje teh pojmov so izredno pomembni organizira- no terensko delo, filmi ter slike in karte, ki se medsebojno dopolnjujejo. Naravnogeografske pojme učenci osvajajo pri spoznavanju narave in družbe pri učnih enotah, ki vključujejo domače okolje in je veliko možnosti za ne- posredno opazovanje. Pri spoznavanju družbe in pri geografiji v 6 . , 7. in 8. razredu se vsi naravnogeografski pojmi kot nujne komponente geografske- ga okolja obravnavajo v določenih regijah z didaktičnimi pripomočki. ' Pri vseh pojmih je poudarek na medsebojni odvisnosti od osnovnih elementov. S spreminjanjem enega elementa nastaja sprememba celega pojma in s tem tudi njegove vloge v naravnem okolju. Študij, ki bi pokazale, kdaj je najprimernejša starost za osvajanje naravno- geografskih pojmov, ni veliko. Graves (1975) navaja, da je značilno stalno naraščanje v razumevanju določenih pojmov iz fizične geografije od osmega do petnajstega leta. Vendar ugotavlja, da je nemogoče na podlagi podatkov, ki jih je imel na razpolago, predlagati, katera je najprimernejša starost za oblikovanje pojmov iz fizične geografi je. Tudi pri sestavljanju naših učnih načrtov je nenehno vprašanje, kdaj vključi- ti pojme iz splošne, fizične geografi je, ki se ne vežejo na določeno regi jo . Ne glede na to, da smo v SR Sloveniji pomaknili čas osvajanja izbranih splošnogeografskih tem v 6. razred, za razliko od drugih republik, ki obrav- navajo to tematiko že v 5. razredu, učitelji ugotavljajo, da je to zaradi obili- ce novih zahtevnih pojmov, katerih osvajanje povzroča učencem velike težave, najbolj zahtevna vsebina. 7 Literatura n 1. Jovičiž Živadin: Metodika nastave geograf i je, Naučna knjiga, Beograd 1971 2. Dorn Wolfgang, John Walter: Formiranje predodžbi i pojmova u nastavi geografije (prevod) , Školska knjiga, Zagreb 1973 3. Leksikon Cankarjeve založbe: Geografi ja, C Z , Ljubljana 1977 ' l 4. Učbeniki za Spoznavanje narave in družbe, Spoznavanje družbe in zemlje- pisa v osnovnih šolah Slovenije 8