v pMSvmn Mariborski Cena l Din Leto IV. (XI.), štev. 6 Maribor, četrtek 9. januarja 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštntm č«k. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesečno, prejema« v upravi ali po poit! 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po Urifu 0Hi nn^fb nrirodnih k^^nt podarila drževj ge dva izmed treh krr 1 °v. Ttitn oh blej- skem jezeru se počuti srečno ob strani svojega visokega sc—oga in sredi S haaike konference FRANCOSKI PREDLOG ZA UVEDBO SANKCIJ PROTI NEMČIJI, AKO NE BI HOTELA VRŠITI SVOJ IH OBVEZNOSTI IZ YOUNGOVEGA NAČRTA. LONDON, 9. januarja. Haaški poročevalec »Timesa« poroča o francoskem predlogu glede sankcij v primeru, ako bi Nemčija hotela sabotirati Youngov načrt, sledeče: Francoski predlog vsebuje sedem s strojem pisanih strani in predlaga sledečo proceduro: Kadar posvetovalni odbor mednarodne reparacijske banke ne bi mogel dovoliti Nemčiji moratorija, tedaj se izroči vsa stvar mednarodnemu razsodišču v Haagu. Ako bi tudi mednarodno razsodišče po presoji zadeve odklonilo moratorij, naj dobe upniške države pravico, da se poslužijo vseh trgovsko-juridičnih sredstev za izplačilo svojih zahtev. Ako pa bi v Nemčiji hotela kaka ekstremna vlada briskirati ali sabotirati določbe Youngovega načrta, bo prepuščeno upniškim državam, da se poslužijo sankcijskih pravic verzajske mirovne pogodbe. Z drugimi besedami, upniške države morejo tedaj znova zasesti Porenje in še druge province in sicer za toliko časa, dokler ne bo Nemčija končno prisil- jena, da poravna svoje obveznosti, izvirajoče iz mirovne pogodbe. V krogih nemške delegacije je seveda izzval ta predlog veliko nevoljo. Pričakuje pa se, da bo dosežen tak sporazum, da postane francoski predlog potem brezpredmeten. Nemci upajo, da bo s primerno finalizacijo Youngovega dogovora mogoče urediti odnošaje med Nemčijo in upniki tako, da bodo sankcije sploh odpadle. HAAG, 9. januarja. Včeraj so se vršili med posameznimi delegacijami zelo živahni razgovori. Strokovnjaki so predelali celo vrsto še nerešenih tekočih vprašanj. Francoska delegacija je izročila nemški delegaciji noto, ki reasumira splošne misli o organizaciji juridičnega režima, ki bo odsedaj naprej veljaven ne samo za upnike temveč tudi za Nemčijo. Jutri bo nemška delegacija preštudirala sankcijski načrt, nato pa modalitete za izplačilo prvega obroka nemškega posojila iz Youngovega načrta. Proslaua rojstnega dne kraljice (Tlarije u Beogradu BEOGRAD, 9. januarja. Davi se je vršila v saborni cerkvi povodom 30. rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije slovesna služba božja, ki jo je daroval patrijarh Dimitrije. Patrijarh je čestital kraljici imenom cerkve, nakar sta se kralj in kraljica med navdušenimi ovacijami številnega občinstva vrnila zopet na dvor. Zvečer se bo vršil dvorni ples, na katerega je povabljenih okrog 800 gostov. Požar v petrolejski čistilnici u (Tlorauski Ostraui MORAVSKA OSTRAVA, 9. januarja. Ogromen požar je včeraj uničil tri objekte tukajšnje petrolejske čistilnice. Ogenj je nastal dopoldne in sicer radi tega. ker je neki delavec oo neorevidnosti vrgel proč cigaretni oeorek. V enem od treh objektov so zgorele vse zaloge parafina, 200 vagonov bencina itd. Škoda znaša več miiiiVnov čeških kron. Člani noue španske konstituante MADRID, 9. januarja. Včerajšnji večerni listi so priobčili vladni dekret, s katerim so za člane nove konstituante imenovani vsi bivši ministrski predsedniki, senatni predsedniki, predsedniki upravnih sodišč in trgovskih zbornic. Vsi navedeni se morajo v 8 dneh javiti predsedniku konstituante. Med bivšimi ministrskimi predsedniki je tud? znani srditi nasprotnik sed^iega diktatorja genera-•> Primo de Rivere, Sanchez Guerra. Besedorski obsojen na 10 let zapora MOSKVA, 9. januarja. Vrhovno sodišče je obsodilo Bcsedovskega, bivšega sovjetskega poslaniškega svetnika v Parizu, radi poneverbe državnega denarja na 10 let zapora. O obtožbi radi veleizdaje pa se bo vršila proti Besedovskemu še posebna razprava. Meseca januarja 1. 1925 pa je ta tradicionalni sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke uprava ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskega društva v Ljubljani odnosno Lovske zadruge in prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili tl sejmi, včasih tudi dva do trikrat za po* vrstjo v eni sezoni. Letos se bo vršil ta običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst na prvi pondeljek in torek po Sv. Neži, t. j. 27-in 28. januarja Kože lahko oddaste že sedaj. Vsa tozadevna pojasnila daje »Divja koža« v Ljubljani. S 25. januarjem pa je sprejemanje kož zaključeno. 500 milijonski dai/ek na zapuščino NEWYORK, 9. januarja. Sodišče je odklonilo priziv naslednika Emerika Astorja in določilo, da mora kot davek na zapuščino plačati namesto 30 nič manj kot 500 milijonov dolarjev (28 milijard dinarjev). Ljubljanski sejmi za kožu-houino Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsak prvi pondeljek meseca januarja po Sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorja, Istre, Hrvatske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z naj-raznovrstnejšo kožuhevino in jo nudili Ljubljančanom in došlim kupcem na prodaj. Zbirali so se po raznih ljubljanskih gostilnicah, pozneje na dvorišču Balkana in mešetarenja, prerekanja ter vpitja je bilo dovolj, kar je pokazovalo živahno kupčijo. Seveda pa je bil promet majhen, saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade. svojih otrok, odtam dela Li te po naši slovenski zemlji in boža in ljubkuje nn?0 slovensko deco in se pogovarja z njo. Nj^na ljubeznivost in dobrota sta postali med našim ljudstvom zc ler^vbrni. narod da je kra-"-Mo ki •, 9risia k nam kot hči tujega naroda, danes naša, vsa naša. Vsa Jugoslavija misli danes na svojo krnHico in prihaja k nji y duhu s svojimi čestitkami in željami, da bi ji dal Bog srečo in blagoslov še za napredi Okrožno sodišče u maribortl pač nouim kazenskim zakonom Ta teden so že pričele pred kazenski« senatom okrožnega sodišča razprave po novem kazenskem zakonu in kazenskopravnem redu. Sedaj še rešujejo zadeven katere so bile pri sodišču še pred Novim letom. Vsled novega kazensko-pravnega reda so se izvršile tudi znatne spremembe sodnikov pri okrožnem sodišču. Raz-delba je sledeča: interne seje, tiskovne zadeve, prizivne in kazenske zadeve radi zločinov in prestopkov iz sodnih okrajev Murska Sobota in Sv. Lenart ter stalni prizivni senat za kazenske zadeve mlajših mladoletnikov po § 447 k. p. r. vodijo: predsednik Fran Posega, ki Je tudi sodnik poedinec pri prestopkih, (radi daljšega bolezenskega dopusta nadomešča sedaj slednjega dr. Senior), namestnik Janko Guzelj, člani dr. Senjor, dr. Lešnik, namestniki Guzelj, Zemljič, Tombak. Razprave in seje torek in četrtek. Kazenske razprave radi zločinstev i8 prestopkov iz sodnih okrajev Maribor, Ormož, Gornja Radgona: predsednik Janko Guzelj, tudi sodnik poedinec pri prestopkih, namestnik dr. Posega; člani dr. Lešnik, dr. Senjor, namestniki: Fr* Posega, Iv. Zemljič in J. Lenart. Razprave v pondeljek in petek. Kazenske razprave radi zločinstev Is prestopkov iz okrajev Slovenska Bistrica, Dolnja Lendava, Ljutomer, Maren-berg, Prevalje in Ptuj: predsednik Iv* Zemljič, tudi sodnik poedinec pri prestopkih, namestnik Guzelj Janko. Člani: dr. Lešnik, dr. Senjor, namestniki: Fn Posega, Janko Guzelj, Fran Pečnik. Sodišče za mlajše mladoletnike po 9 434: sodnik poedinec za mlajše mladoletnike Iv. Zemljič, namestnik dr. Lešnik* Stalna poročevalca za prizive, pritožbe, obnovitve kazenskega postopanja* predloge za odlog in izpremembo kraja kazni, pomilostitve, rehabilitacije, povračilo škode, rešitve po § 11/1 k. p. kuren* cije iz sodnih okrajev: Murska Sobota* Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Dolnja Lendava, Ljutomer, Marenberg, Prevalje, Ptuj: dr. Lešnik, namestnik dr. Senjor, — Isto iz okrajev Maribor, Ormož, Gornja Radgona, dr. Senjor, namestnik dr> Lešnik. V senat petorice vstopita kot Slana predsednika ostalih dveh senatov. Prt* ,iskovalni sodniki,* Kramer, Koljšek in dr, T «tvner, Odkod megla v Mariboru? ^rcdno odgovorim na stavljeno vpra-šanje, hočem raztolmačiti pogoje, pod katerimi se sploh tvori megla. Samoposebi razumljivo je, da more nastati megla le, ako se zrak, nasičen z vodno soparo, že nekoliko ohladi. Vodne sopare nad Mariborom voboe ni nikdar primanjkovalo; zato je skrbela že Drava, ki teče skoz mesto. Toda to ni edini pogoj za tvorbo megle. Napravimo po Aitkensu sledeči poizkus! Vlij nekoliko cm1 vode v steklen bat ter ga segrevaj, da se prepoji notranjščina z vodno paro! Nato ga zamaši s probkom, skoz katerega si vtaknil upognjeno stekleno cev z nastavkom iz gumija! Ako izsesaš krepko z ustmi na prostem koncu gumijaste cevi nekoliko zraka iz bata, se tvori megla, ker se je zrak v steklu radi nenadnega razredčerija nekoliko ohladil, ako je bila posoda napolnjena z navadnim t. j. prašnim zrakom. Ako si pa vodo najprej segrel tako, da je sopara po večini izpodrinila zrak iz posode, zamašil nato steklenico z zamaškom iz vate ter jo nanovo ohladil, pritiska seda; zunanji zrak v posodo skozi vato ter se tako očisti prahu. V takem zraku pa se ne tvori megla, ako ponoviš poskus, če še tako krepko sesaš na prostem koncu cevi. Iz tega sledi, da nastane megla le v zraku, ki ima več ali manj prahu v sebi. Misliti si moremo, da tvori vsak prašek zase jedro, krog katerega se zgosti vodna sopara. Vsaka taka neznatna vodna kapljica plava v zraku na lahkem prašnem zrncu. Novejši poizkusi so dokazali, da zmorejo vlogo prašnih jeder prevzeti rudi o-nfovi panski ioni to se pravi n a-e I e k t r e n i drobci plina. ;r Ker ima ztinanji zrak, tudi kadar je najbolj čist, še vedno dovolj prahu v sebi, se bodo na prostem vedno tvorile megle in oblaki, ako se zrak pod rosiščem ohladi. Toda jasno je, da bo megla tem gostejša, čim več prahu je v zraku (oz. čim bolj je ioniziran t. j. razbit v pozitivno [in negativno] naelektrene delce). Pa ne samo od množine prahu v zraku, temveč tudi od kakovosti zavisijo lastnosti megle. Zračji prah nastaja pred vsem pri trenju organskih in anorganskih snovi, ter pri gorenju. Dim, ki se dvigav zrak iz dimnikov, ni v bistvu drugo kakor topel zrak, onesnažen z zgorelinami, ki tvorijo pravtako jedra meglenih kapljic. Zato nc more biti brez pomena, kako je k e m i č no sestavljen tak prali. Saje vsebujejo pa poleg ogljika in katrana še premnogokrat žvepleno kislino, ki povzroča zlasti gosto in trpežno meglo. Take saje nastajajo povsod tam, kjer ima kurivo večje količine žvepla v sebi. Žveplo zgori v peči v žveplov dvokis. ki uhaja s sajami v vlažen zrak, tvorec molekule žveplaste kisline. Ta se izpreminja pod vplivom zračjega kisika v žvepleno kislino, ki naravnost pTivlačuje vlago nase. Zato se oprime vlaga takega žvepleno kislega jedra vse bolj trdokomo, kakor kakega drugega. Neznatno majhne meglene kapljice krog takih jeder ne morejo iz-lahka izhlapeti, ker so kemično vezane na jedra. Zato se nosijo navadno dolgo časa po zraku okoli, dokler jih veter ne razprši. Velemesta, ki pokurijo pozimi dosti več premoga kakor poleti, trpijo v zimskih mesecih običajno na dolgotrajnih in gostih meglah. Megla na deželi ima vobče lažji značaj, ker ne vsebuje toliko kislih jeder. Kakor hitro posine solnce nekoliko topleje, se raztopi in izgine. Zveplenokisle mestne megle pa noče biti konec ter je tudi zdravju vse bolj škodljiva kakor v pokrajini. Megla, tvoreča se v višini mestnih dimnikov, pada vsled svoje teže na ulice in ceste ter se tu zfeošča, da bi jo »rezal«. Kislina, ki jo vsebuje, povzroča razne bolezni na dihalnih organih. Zato je tudi umrljivost v meglenih mesecih velemesta vse večja kakor v mesecih brez megle. Ta dejstva nam pa dajo tudi odgovor na naše zavrhno vprašanje: Odkod megla v Mariboru? V Mariboru, kjer je bila megla še pred 30 leti redka prikazen, se je med tem razvila industrija. Mesto se je izdatno povečalo. Obrat — zlasti avtomobilizem — se je dokaj razširil. Čimdalje več prahu je nad mestom, ki pospešuje tvorbo megle. Povsod se kuri dandanes le z rjavim trboveljskim premogom, ki ima, kakor znano, visoke odstotke žvepla v sebi. Zlasti pa je še upoštevati dejstvo, da imamo v Rušah tovarni za karbid in vžigalice. Veter, ki je pihal prej po Dravski dolini proti Mariboru, je odnašal, danes prinaša prah. Tako imamo od leta do leta več prahu nad mestom, pa tudi od leta do leta bolj trdovratno in gosto meglo zlasti v zimskih brezvetrnih dneh. F. Bračun. Mariborski in dnevni drobiš Rojstni dan kraljice Marije. V Mariboru se je praznoval rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije v okviru šolskih maš, dočim se je pouk po šolah nadaljeval po oficijelni služb; božji. — Vojaštvo pa je v praznični opremi napravilo pohod po mestu z vojaško godbo na čelu. Raz poslopja državnih uradov pa tudi mnogih privatnih hiš so zaplapolale državne trobojnice, a delo v obratih in trgovinah se je nemoteno vršilo naprej. Kljub temu pa je bilo razpoloženje v mestu precej praznično, ker so sliko monotonega vsakdanjega dne olepšale pisane kolone v cerkve hiteče šolske mladine. — Svečano službo božjo v stolnici je celebriral lavantinski vladika dr. Andrej Karlin ob številm asistenci duhovništva in ob lepi udeležbi zastopnikov oblasti in patriotičnega občinstva. Posebni vlak za poklonitveno deputaciio iz Dravske banovine vozi po odredbi generalne direkcije že-eznic iz Ljubljane v petek lO.tm. zvečer po sledečem voznem redu: odhod iz Ljubljane ob 20.10, iz Litije 20.41. Zagorja 20.56, Trbovelj 21.01, Hrastnika 21.07, Zid. mosta 21.20, Sevnice 21.1 i, Rajhen-burga 22.09, iz Vidma-Krškega 22.11, Bre~:c 22.21, Dobove 22.33. Prihod v Beograd v soboto 11. tm. zjutraj ob 9. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 9. januarja ob 20. uri »Orlov«, ab. B. Kuponi. Petek, 10. januarja. Zaprto. Sobota, 11. januarja ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Ljudska predstava pri najnižjih cenah. Zadnjič. Nedelja, 12. januarja ob 15 uri »Gostovanje ljubljanskega baleta«. — Program za deco. — Izven. — Ob 20. uri »Gostovanje ljubljanskega baleta«. Elitni program. • Celjsko gledališče. Nedelja, 12. januarja ob 16. uri »Radikalna kura«. — Ob 20. uri »Orlova. Gostovanje Mariborčanov. Ptujsko gledališče. Sreda, 15. januarja ob 20. uri »Orlov«. Gostovanje Mariborčanov. »Morala gospe Dulske« kot ljudska predstava. Zadnjič v tej sezoni se vprizori duhovita in klena komedija »Morala gospe Dulske« v soboto, 11. tm. kot ljudska predstava pri najnižjih cenah od Din 12 do 2. Kdor si še ni ogledal te sijajne komedije, si to brez dvoma lahko v soboto privošči. Balet ljubljanske opere v mariborskem gledališču. V nedeljo, 12. tm. se bo vršilo dvakratno gostovanje ljubljanskega baleta, ki stoji na izredni umetniški višini, in je zlasti radi glavnih dveh članov prima-balerične gč. Erne Mohorjeve in plesnega mojstra gospoda Golo vina predmet velikih odobravanj. Popoldne je program Bimenjen deci in veljajo dramske cene, ivečer pa se nudi eliten program za odrasle. Operetne cene in bloki. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 10. januarja, ob 8. zvečer aktualno in poučno predavanje mariborskega špecijalista za notranje bolezni dr. Pavliča o pravilni človeški prehrani. Na-ziranje o pravilni prehrani sp. je v zadnjem času zelo spremenilo in se bo gotovo sleherni, ki mu je na ohranitvi dragocenega zdravja, marsikaj naučil. — V pondeljek 13. januarja: univ. prof. dr. Vouk o temi: »Ali ima rastlina dušo«? Neprijetnosti. Vsakomur je skrajno neprijetno, če se mora pri prireditvah prerivati pri večer ni blagajni. Zato vsem svetujemo, da si za koncert, ki bo v petek, dne 10. tm. v Unionu, nabavijo vstopnice v predpru daji, kjer si lahko izberejo prikladen sedež, kar zvečer ni mogoče. Ker se pa v Mariboru le prerado dogodi, da ceni publika umetnike še le takrat, ko so od nas že odšli, pred koncertom pa se nc pusti prepričati o njihovi izredni kvaliteti, sve^ tujemo vsakemu ljubitelju glasba in petja, da ne zamudi redke prilike, ki se bo nudila v petek. Dvorana bo zakurjena. Izseljeniški in delavski dom na Sušaku bo zgradila sušaška občina s pomočjo brezobrestnega posojila v iznosu 1,700.000 Din. ki ga ji je dovolila vlada in z zne skoin pol mil. Din, ki ga bo občina vo-tirala v proračunu. VABILO ! Tvrdka Julio Meinl d. d., uvoz kave in čaja priredi v svoji filijalki, Maribor, Gosposka ulica 7 v petek, dne 10. tm. in v soboto, dne 11. tm. poskusno kuhanje kave, h kateremu vabi svoje cenj. odjemalce in občinstvo. Julio Meinl, Maribor Zas‘opniki mariborske mestne občine v poklonitveni deputaciji slovenskih občin, ki bo sprejeta v nedeljo, 12. tm. ob 17.30 od kralja Aleksandra v posebni av-dijenci, odpotujejo jutri opoldne iz Maribora in se v Zidanem mostu pridružijo ostalim članom deputacije. Mesto Maribor bodo zastopali v poklonitveni deputaciji, kakor smo že poročali, župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold ter obč. svetnika Franjo Bureš in Sabothy. Smrtna kosa. V Otoku pri Gornjemgrcdu je 9. t. m. umrla gospa Marija Tevž, rojena Natlačen, posestnica istotam. — V mariborski splošni bolnici sta umrla: Maks Kranjc, 30letni kolar v materijabiem skladišču iz Pobrežja, ki se je včeraj popoldne v samomorilnem namenu ustrelil, in 781etni pomožni kurjač železnice Karl Donik. Letalski hangar na Teznu je bil včeraj v glavnem dogotovljen in bo v doglednem času s slavnostno otvoritvijo izročen v obratovanje. V njem je zaenkrat troje letal: eno. je last tvrdke Raab-Katzenstein, drugo g. inž. Knopfa, tretje g. Moravca. Slednje bo povodom slavnostne otvoritve hangarja imelo tudi svoj »krst«. Otvoritev teleiona Raka. Dne 13. decembra 1929 je bila pri pošti Raka otvorjena javna telefonska govorilnica. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestnemu fizikatu je bil od 1. do 7. januarja prijavljen samo 1 slučaj obolelosti za škrlatinko. Premi je ra v četrtek 9. Januarja Senzacija vseh senzacij EROTIKON V glavni vlogi Ita Rina (Ida Kravanja) Problem erotike v zakonu in v prosti ljubezni, prikazan v duhovitih, naravnih, sijajnih slikah in še nevidenih pikantnih scenah KINO UNION Nabavite vstop«ice v predprodaji, Jezervirajte stdeže TELEFON 23-29 Bilanca dela gasilcev v Studencih. Agilno prostovoljno gasilno društvo v Studencih je imelo preteklo nedeljo svoj 9. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo tudi več častnih članov. Društvo lahko s ponosom gleda na svoje humanitarno delovanje v preteklem letu, kar dokazuje tudi vsestransko pojmovanje in upoštevanje nesebičnega delovanja teh tihih in skromnih delavcev, od strani občanov. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je razvidno, da razvija društvo širokopotezen program, čegar udejstvitev bo omogočila še uspešnejše delovanje v prid bližnjemu. Tako namerava društvo sezidati nov večji gasilni dom v Studencih in naročiti še eno manjšo motorno brizgalno, da bi bili na razpolago dve brizgalki na motorni pogon. Društvo je imelo v preteklem letu 27.490 Din izdatkov In 33.270 Din dohodkov in znaša torej prebitek v gotovini 7.780 Din. Skupno je bilo 30 večjih in manjših vaj, posredovali pa so člani pri 10 požarih, 3 večjih in 7 manjših. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči dosedanji odbor: Načelnik' Alojz Kaloh: podnačelnik Alojz Pregl; požarni mojster Karel Kirbiš; tajnik Franc Pušnik; blagajnik Franc Vošnik, namestnik Štefan Šegula. Odborniki: Lu-dovik Majhenič, Avgust Pezdiček, Franc Zorec in Josip Hartberger; namestnik Jo sip Majhenič in Franc Kolar. Računski pregledovalci Ivan Kotnik, Anton Kristo-vič in Ivan Vehovec, orodnicar Peter Letnik, namestnik Franc Kolar. Načelstvo društva se ob tej priliki iskreno za-lvaljuje vsem dobrotnikom in jih prosi obenem nadaljne naklonjenosti. Uradni list banske uprave dravske banovine z dne 4. januarja objavlja zakon o organizijl linančne uprave. Zopet samomor . . . Zdi se, da bo prvi mesec letošnjega leta ravnotako bogat na številu samomorov, kakor lanski prosinec. Včeraj proti večeru si je na svojem stanovanju v Drevoredni ulici (blizu mestnega pokopališča) pretrgal 301etni kolar državne železnice Makso Kranjc nit življenja s strelom v desno sence. Prepeljali so ga sicer v bolnico, kjer je pa kmalu po prevozu izdihnil. Obupanec je bil od Novega leta sem jako zamišljen. Pogrešan. Že na Novega leta dan je izginil od doma po kratkem prepiru z ženo železničar J. S. in se do danes še ni vrnil. Svojci sumijo, da je izvršil samomor. ^»sfio r'"-rr> si te zlomi! pri padcu na oledeneli cesti posestnik Anton Zelenko iz Zg. Jakobskega dola. Z rešilnim avtom so ga včeraj odpremili v splošno bolnico v Maribor. Pri Sv. Marku najdena utopljenka kofr čno agnoscirana. Kakor smo pravilno domnevali, je pri selu Stojnci pri Sv. Marku niže Ptuja najdena utopljenka res identična z 211et-no Lino Majhenovo, ki je 7. decembra zjutraj zaupala svojo žalost hladnim va-. lovom Drave. Četudi je bilo truplo po enomesečnem bivanju v Dravi že v Stadiju razpadanja, se je po obleki in zla* tem prstanu nesporno ugotovila identfc teta utopljenke. Pokopali so jo na farne« pokopališču pri Sv. Marku niže Ptuja Za kočo pri Ribniškem jezeru! 2e par let se je vršil planinski ples v korist zgradbe koče pri Ribniškem jezeru in v to svrho se bo vršila tudi letošnja jubilejna prireditev mariborske podružnice SPD, dne 1. februarja pri »Unionu«. Gozdovniki! Pozivam vse člane mariborshih rodosr, da se brezpogojno udeležijo 10. t. m. ob pol 17. uri izredno važnega zbora v Narodnem dbmu. — Žup. nač. Kupujte srečke državne razredne loterije v upravi »Jutra« In »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Žrebanje L kola se bo vršilo že 16. januarja 1930! Nabavite sl srečke, dokler traja zaloga! Ne zamudite prilike! N Velika kavarna. Danes četrtek benefični večer godbe »Ruskan« z ruskimi in kavkaškiml plesi, ter tombola v prid Aero-klubi v Veliki kavarni. 56 V Mariboru, dne 0. !. 1930. Marifiorskf VPCPRNIK fulrff Sms Napredek radia v letu 1929 INTENZIVNO POMNOŽEVANJE BREZŽIČNE TELEGRAFIJE IN TELEFONIJE. — RADIO V KOMERCIJALNI SLUŽBI. - VEDNO VEČ KRATKIH VALOV NA VELIKE RAZDALJE. V lanskem letu nimamo zaznamovati nikakih novih odkritij temeljne važnosti na polju uporabe radia, zaznamujemo pa ogromen napredek v razširjenju radiote-legrafskih in radiotelefonskih zvez med kontinenti in v izgradnji odnosno ojačenju mnogih radiofonskih postaj. V območju imperija Velike Britanije se je izvršila fuzija dveh poprej sovražnih si koncernov: družbe za žično telegrafijo Eastern Telegraph Co. z radiotelegrafsko družbo Marconi, ter je od sept. 1929 naprej ves brzojavni promet med oddaljenimi deli britanskega imperija v rokah nove, fuzijonirane družbe, ki dela s kapitalom 53 milijonov angl. funtov (skoro 15 milijard dinarjev). Brezžična telefonija je ostala še v delokrogu ministrstva pošte, ki mora tudi potom posebnih dogovorov urediti način in pogoje uporabe postaj iuzijonirane družbe za svrhe komercijal-ae telefonije. V 1. 1929 so se vršili ponovni poskusi telefoniranja na ogromne daljave, z več ali manj ugodnimi uspehi. Zlasti zanimiv je bil razgovor Švedska—Amerika na daljavo 14 tisoč mlij. 3220 milj je prevzela brezžična transatlantska zveza Anglija— Amerika. Okt. 1929 je bila otvorjena brezžična komercijalna telefonska zveza Špan ska—Argentinija, dozdaj najdaljša telefonska zveza, ki dela stalno. Najvažnejša in najbolj uporabljena pa je transatlantska zveza London—New-Vork, otvorjena 1. 1927, ki se postopno širi po vsem evropskem in severoameri-škem kontinentu. Njena uporaba je !. 1929 tako narasla, da danes izven emisije na dolgem valu uporablja kot rezervo že tri proge iz področja kratkih valov. Vkljub visokim taksam se govori na tej progi povprečno 45 krat na dan med starim in novim svetom, 'računši l pogovor po 6 minut. To pomeni 32000 triminutnih govornih edinic na leto. Od vseh razgovorov, naklicanih iz Amerike, jih odpade 95% na Zedinjene države, 4% na Kanado, 1% na Kubo in Mehiko. Od 100 razgovorov, naklicanih iz Evrope, pa jih je 53 iz Vel. Britanije, 34 iz Francije, 8 iz Nemčije, ostala iz drugih evropskih dr- žav. V najnovejšem času je tudi onemogočeno, kar je bilo nekaj časa mogoče: da so se namreč mogli pri nekoliki spretnosti tudi s strani nepoklicanih sloviti« brezžični transatlantski pogovori. Vedno večja je uporaba kratkih valov za brezžične zveze na velike daljave tako v brzojavljenju kakor govorjenju. Britanske postaje imajo n. pr. na kratkih valovih tedenski promet krog 900.000 besed. V brezžični telegraiiji na morju je najvažnejše, da je 1. jan. 1929 stopila, v veljavo nova radiotelegrafska konvencija v smislu sklepov velike radiokonference v Washingtonu 1. 1927. V pomorski službi se postopno uvaja najmodernejši postopek v radiotelefoniji v svrho čim večje življenske varnosti na morju. Tudi se je v ponovnih uspešnih poskusih pokazala vedno večja možnost uporabe brezžične telegrafije in telefonije med ladjami in abonenti na kopnu. Radiofonija se z izgradnjami vedno novih postaj stalno izpopolnuje. Najvažnejši dogodek je nova praška razdelitev valov radiofonskih postaj, ki je v praksi zadovoljila. V Angliji so koncem leta 1929 tudi uvedli takozvano regionalno shemo, po kateri se iz izvestnih krajev v državi emitirajo dvojni programi, vsak na drugem valu in oba zelo močna. Tako bo vsak britanski naročnik tudi z enostavnim sprejemnim aparatom lahko izbiral med dvemi različnimi programi. Izboljševanje sprejemnih aparatov je bilo lani v najboljšem teku. Za letos pričakujejo tudi že večji napredek televizije (brez žično prenašanje slik), ki lani še ni mogla pokazati posebnih uspehov. Menda najbolj razširjen je danes radio na Švedskem, kjer na vsakih 1000 prebivalcev odpada 68 sprejemnih aparatov in je zavsem 420.000 radio abonentov. Morda prednjači v Evropi samo še Danska. Zanimivo jc tudi. da bodo rusko postajo v bližini Moskve, ki sedaj dela s silo 100 kilovatov v anteni (na valu 938 m), kmalu pojačali na silo od 350 kilovatov v anteni in bo tako postala najmočnejša radiofonska postaja na svetu. do jo je ustanovil. »Francozi so jo zgra-li,« se je glasil odgovor. V Splitu ie razen pristaniških naprav ugajal cesarju še najbolj novi vodovod. a vprašanje, kdo je njegov ustanovitelj, je dobil zopet odgovor: Francozi. V Dubrovniku se kar ni mogel načuditi velikanskim utrdbam. Tudi tu so mu pojasnili, da je vse to delo Francozov. Cesar Franc je nato nekaj časa premišljeval, nakar je pripomnil: »Pravzaprav je res škoda, da Francozi še dalj časa niso ostali v Dalmaciji. * Napoleon je bil radi vojnih pesmi pesnika Heinricha Collina silno razburjen. Ko je bila Avstrija 1. 1809 poražena, se je Collin, ki je v pesmih zasramoval Napo-eona, bal, da se bo sedaj Napoleon nad njim maščeval. Zato je šel k cesarju Fran u L v avdijenco in ga ie prosil za njegovo zaščito. »Kaj pa ste napravili, da je Napoleon tako srdit na Vas?« ga je vprašal cesar. »Veličanstvo, napisal sem več patrijoti-čnih pesmi!« »Prav Vam je,« je nadaljeval cesar, ali jih je kdo naročil.« * Po svoji tretji poroki je cesar Franc I. javno izrekel vrhovnemu dvornemu ce-remonijarju svoje nezadovoljstvo nad slabim aranžmajem svatbenih svečanosti. V svoji zmedenosti je potrti dostojanstve nik nato zajecljal: »Vaše Veličanstvo je lahko prepričano, da bo šlo prihodnjič bolj v redu!« (Kakor znano, se je cesar Franc res tudi četrtič poročil.). * Na avdijenci pri cesarju Francu 1. je tirolski plemič Mori navedel med zaslu gami svoje rodbine tudi sledeče: »Vašemu Veličanstvu je nedvomno zifano. da se more naš rod ponašati s starejšim plemstvom, kakor habsburški.« Cesar Franc ga je takoj prekinil z besedami: »Toda mi smo dosegli mnogo več kakor Vaš rod!« Stari narodi in usodni datumi BOJ PROTI PREDSODKOM. Nobeno staro praznovanje ni zapustilo v človeku tako globokih korenin kakor številka 13 in petek. Praznoverje številke 13 temelji na dejstvu, da je bilo na zadnji večerji 13 apostolov, ki so sedeli skupno s Kristom okrog mize. Kakor znano, je bil Judež Iškarijot oni trinajsti, ki je izdal svojega gospoda in se je pozneje obesil. Zdi pa se, da je to praznoverje še starejšega izvora, ker so tudi stari babilonski zvezdoslovci smatrali, da je številka 13 nesrečna. Kar pa se tiče petka, je bil ta dan usoden zato, ker je bil v petek Kristus pribit na križ. In čeprav se cerkev trudi z vsemi močmi, da bi odpravila iz ljudstva praznoverje, ki je nastalo radi tega, so vsi napori zaman. V Newyorku obstoji poseben klub, ki prireja vsak dan večerjo za 13. članov, da na ta način dokaže, da ne veruje v usodnost številke 13. Tudi stari Grki in Rimljani so gojili praznoverje v pogledu številke 13. Za mizo jih je vedno sedelo po 12, številka, sestavljena iz tri in devet, kar odgovarja številu gracij in muz. Ni pa točno ugotovljeno, ali mora zadeti nesreča vseh 13 oseb, ki sede skupno za mizo, ali pa samo ono osebo, ki prva zapusti sobo. Običajno prevladuje pri vseli Čuden strah in zla slutnja. Žalostno je vsekakor misliti, da ena oseba mora umreti. Vendar je v vseh teh starih praznoverjih vendarle nekaj resnice, ker je zelo verjetno, da se tekom leta zgodi kak tak slučaj. V nekaterih mestih skrbno pazijo na to, da ne dobi nobena ulica številke 13. Nedavno je neki hišni posestnik v Washingtonu poslal županstvu prošnjo, naj mu dovoli, da izpremeni številko 13 na svoji hiši v kako drugo. Pa tudi med nekrščanskitni narodi obstoji to praznoverje. Perzijci in Turki PETEK IN ŠTEVILKA 13. smatrajo številko 13 za tako usodepolno da rečejo raje 12 in 1, kakor pa 13. Slično praznoverje imajo Mauri iz severne Afrike. Tudi Napoleon Bonaparte, ki je bil zelo praznoveren človek, jc veroval v usodnost številke 13 in petka. Sigurno je, da se tako globoko ukore ninjeno praznoverje ne bo dalo tako lab ko izruvati iz človeškega srca, čeprav ob stoiajo dogodki, ki bijejo temu prazno verju naravnost v obraz. Maršal Roberts ki je služil 41 let v Indiji, pripoveduje na primer, da je 1. januarja 1857 prisostvo val kosilu oficirjev, na katerem je bilo 13 oseb. Dotično leto ie nastala v Indiji vsta ja, ki ie zahtevala smrt številnih angleš kih častnikov, vendar niti eden od dotič tiih 13 oficirjev ni umrl, čeprav so bi prav vsi ranjeni v boju. Praznoverje glede petka je sicer mo čno ukoreninjeno med nižjimi sloji naroda, manj pa med izobraženci. V nekaterih krajih je n. pr. prepovedano sklepanje zakonov ob petkih. Eden od najznameni-tejših atentatov v zgodovini je umor pred sodnika Zedinjenih držav, Abrahama Lincolna, ki je bil izvršen na veliki petek 1. 1865. Od tedaj se Je še povečalo praznoverje v usodepolnost tega dneva. Bra-inansko sveto pismo svari vernike, naj ničesar ne izvrše v petek. Kljub temu pa so tudi mnogi srečni dogodki spojeni s teni dnevom. Tako je Krištof Kolumb ravno na petek krenil na pot v Ameriko in svečano prijadral na zaže-Ijeni cilj. Spori Humor v sočstuu in medicini Matevžu se je bližala smrt in je zato notarju diktiral svojo oporoko. Toda, karkoli je narekoval, vedno je posegala vmes njegova žena, ki je želela ravno nasprotno od tega, kar je on narekoval. Končno je umirajočemu Matevžu postala stvar preneumna. Udaril je s pestjo po posteljni odeji in se zadrl na svojo ženo: >Za vraga, ali umiraš ti, ali jaz?« • Odvetnik mlademu zdravniku: »Odkod imate .lepi prstan s krasnim draguljem«. Zdravnik: »Od svojega prvega paci-jenta!« Odvetnik smehljajoč: “Torej, torej, sto pa podedovali?« e Janeza ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi jemal zdravilo. Ko ga je nekoč obiskal zdravnik in vprašal, ali sc ravna po receptu, mu je Janez odgovoril: »Ako bi se ravnal po vašem receptu, bi si gotovo zlomil vrat, kajti vrgel sem ga skozi okno!« Kakšna jc razlika med zdravnikom in krtom?« Nobena. Oba rijeta po tenu in pri obeh je rezultat njihovega delovanja kup zemlje. * Znani zdravnik Coue je nekoč posetil nekega bolnika in sc najprej informiral pri bolniški strežnici, kako mu gre. Ko jc ta pripomnila, da gre bolniku zelo slabo, je rekel Coue: »Nikdar se- ne sine či, da gre bolniku slabo — reče se lahko k večjemu, bolnik misli, da mu gre slabo!« Ko je Coue naslednjega dne zopet obiskal bolnika, ga je bolniška strežnica pozdravila z besedami: »Gospod profesor, bolnik misli, da je umrl!« Ziinsko-sportnj odsek SPD Maribor— Ruše. Krmarsko vožnjo Klopni vrh—Mislinje priredi v nedeljo, dne 12. tm. zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše pod vodstvom g. dr. Jože Bergoča. Zbirališče v soboto zvečer na Klopnem vrhu. — Popoldanski smuški tečaji se začnejo v petek, dne 10. jan. pod priznanim vodstvom in brezplačno. Zbirališče ob pol 14. pri Parkkavarni. Priredi jih zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Ruše ter vabi k istim vse interesente. — V smuškem raju je naslov predavanja, ki ga priredi zimsko-sportni odsek SPD dne 20. tm. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Več kasneje. Hajduk v Južni Ameriki. Začetkom februarja priredi splitskf Hajduk veliko turnejo po Južni Ameriki. Zaključil ie 15 tekem in sicer v Bogati (Columbia), v Limi ((Peru), v Autofoga-sti, Valparaiso. Santiago (Chile), Rosario Santafe in Bue::os-Aires (Argentinija), Montevideo (Uruguaj), San Paolo in Rio de Janeiro (Brazilija). Hajduk je pozval tudi nekatere igralqp drugih klubov, da sodelujejo na turneji. Ivkovič (Jugoslavija) in Vujadinovič (BSK) sta se že izrekla za sodelovanje. Tudi igralci Marjanovič in Arsenijevič od BSK in Hitrec (Hašk) iii '..... ' fCoiicordia) so povabljeni. Hajduk bo vzel s seboj 15 vrečic domače zemlje iz naših krajev. Vrečici bodo izdelane v narodnih barvah z jugoslovansko zastavo in bodo izročene našim izseljencem v Južni Ameriki. Mednarodni olimpijski kongres v Berlinu. Kongres mednarodnega olimpijskega odbora se bo vršil letos meseca maja v Berlinu. Za kongres vlada že sedaj ogromno "zanimanje, ker se bodo prvič sestali ‘člani I. O. C. ter zastopniki mednarodnih športnih zvez in pedagoški ter zdravniški krogi, ki so bili povabljeni na kongres. Na kongresu se bo tudi razpravljajo o sodelovanju in programu X. mednarodne olimpijske tekme, ki se bo vršila leta 1932 v Los Angelesu ter o 111. zimski olimpijadi, ki bo isto leto v LakeForestu pri Newyorku. 5trahoui u hiši pismonoš? V hiši pismonoše Kochla v WeiBenba-chu na Štajerskem se odigravajo že ne-Saj pravim, da ihti, da umira pred vami na kolenih! Saj vam pravim, da sta nebo in zemlja dvoje brezden krivičnosti, ker dopuščata, da so obsojeni nedolžni. kakor sem bila jaz obsojena po nedolžnem, ki me zločin drugih tira kljub lepoti, mladosti m želji po življenju v prerano smrt!« »Leonora Dandolova!« je mrmral stari s čudnim glasom. Počakajte ... ali ni prihajala nekdaj . . pred davnim, davnim časom ... v palačo . . . blizu kanala .. . po!no imenitnih ljudi . . •« »V vašo palačo, doževska visokost! . . . Ah, prekleti naj bodo tisti, ki so povzročili toliko nesreče!« »Prepozno jih je preklinjati!« je zarohnel surov, hripav in zasopel glas. Leonora je planila pokoncu in se ozrla. Altiert je stal pred njo! Toda to ni bil zmagovalec! Ta Altieri je bil prašen, raztrgan, krvav po licu, strašen, izbuljenih oči in razmršenih las. Vihar grozovitih strasti mu je iiil skrči! vse mišice na obrazu. Stopil je proti Leonori. »Umreti hočeš!« je zarjul. »Dobro! Umriva, skupaj! Toda preden umreva, hočem okusiti 'voje poljube . . . moja boš! . . .« Lecnora je odskočila. Pr; tem se je zaletela v starega do?n, T.i s? ie bii .......... *n nrpstreeel v svnle narobe. »Oh, oče moj!« je zaklicala, »umreti hočem, a ne tako sramotno, da bi umrla z njim . . . Rešite met Bra- * Leonora ni vedela, da ie stari Kandiano blazen. nite me! Vzdramite se, doževska visokost! .- * . Na pomoč! . . .« XXXIV. Foskarljevo zmagoslavje. 251 Sprevod doža Foskarija, za hip ustavljen po mrt- vaškem sprevodu Dandolovem, je nadaljeval svojo pot proti lidskemu nabrežju. Čim bliže je bil cilj njegov, tembolj je čutil Foska-ri, da se mu dviga v srcu mrkla tesnoba. Okrog doževske palače in na trgu Sv. Marka so mnogo kričali njemu na čast, bodisi, da je Gvido Džen-naro r.astavil tam večje število svojih ljudi, bodisi, da so se radovedneži, ne pa tisti, ki so vedeli, kaj se pripravlja. sešli večinoma na tem kraju. Toda gledajoča množica je zmerom pripravljena kričati bogatemu sprevodu, kjer se laskalo očem bogati kostumi, kjer done fanfare in se sveti orožje vojakov. Ljudstvo je torej kričalo z navdušenjem: »Živel Foskari!« r.e da bi pravzaprav vedelo, zakij — edino zato, ker je moralo z nečim izraziti živahno razburjenje, ki mu ga je povzročala ta bogata paša oči. Toda vzlic zvonovom, ki so zvonili po vseh cerkvah, vzlic fanfaram heraltov, vzlic zamolklemu Sumu, dvigajočemu se izmed tisoč-glave množice, je čutil dož, kako se polagoma zgrinja okrog njega molčanje, polno grožnje . . . In to je trajalo do trenutka, ko sta se srečala oba-dva sprevoda. Od tistega kraja dalje so se začeli oglašati novi kriki. Ali, čeprav se je še glasilo »Foskari! Foskari!« vendar so prevladovali kriki, ki so veljali Altieri ju: •Z-’ e' general! Živel rešiteji V nekaterih stranskih uličicah so se že spopadali pristaši Foskarija in Altierija ... že je tekla kri . . . Takrat kakor dandanašnji se je ljudstvo rado pobijalo za izbiro gospodarja. Altieri je stopal poleg Foskarija, ki ni obrnil oči od njega. Izprva se je hotel generalni kapitan postaviti tri korak za dožem, »iz spoštovanja«, kakor ie dejal. Toda dož je brezpogojno hotel počastiti generalnega kapitana; moral je hoditi ob njegovi strani. Ko so postajali kriki »Živel Altieri« močneiši, je meni! dož: 'Altieri. zelo burno vas pozdravljajo danes . . .« »Visokost,« je odgovoril Altieri, »ljudstvo se včasih moti . . .« Ko so se bližali nabrežju, se je Foskari ozrl in videl Gvida Džennara. ki je vstrajal zvesto v svoj! služabniški vlogi in je še vedno nosil njegov plašč. Sicer pa se je zdelo v tem trenutku, da vse pozablja ceremonijalno etiketo. Vrste so bile pretrgane. V sprevodu samem je več oficirjev, ki so nestrpno čakali boja, izpodbujalo tolpe, pozdravljajoče Altierija. Todf švicarski halepartirji so se krepko upirali čimdalje hujšim porivom množice. Zbrali so se bili okrog skupine, ki je imela Foskarija in Altierija za svoje središče, in so od ča^a do časa povesili svoje haleparte proti razgrajačem, ki sc se vselej z velikim krikom umaknili nazaj. Gvido Džennaro je bil stopil ob doževo stran. »No.« je dejal dož bridkostno, »ali mi jamčite še vedno, da se vrnem kot zmagovalec v svojo palačo?« »Da, visokost, jamčim s svojo glavo, ako si ohranite do konca to čudovito hladnokrvnost.« »Z glavo?« »S svojo glavo!« je smelo ponovil Džennaro, meneč san, pri sebi: , tolarja ne bi dal za Foskarijevo krono, nit) belica za njegovo glavo.« Foskari je povzel: »Kaj je z Altierijevima kompanijama?« »Vkrcani sta na admiralski ladji. To'je vse v na** lepšem redu.« »Toda če se poizkusita izkrcati?« »Nemogoče! Admiralska ladja je najmanj sedemsto seznjev daleč od nabrežja, in ako se predrzne ganiti jo potope na dno.« »Ali mi jamčite?« »S svojo glavo!« je dejal Džennaro tretjič. V tem trenutku je prispel sprevod na nabrežje. lam je hrumela gostejša množica, vsa razbrzdana m razdivjana. Donebesen krik sovraštva in kletev ie pozdravil Foskarija. . Dož,.se J'e smrtnobled ozrl po luki, hoteč se ugotoviti. ali je admiralska ladja dobro nadzorovana. Krik gneva, ogorčenja in obupa je bruhnil iz' me-govih ust. Zag’edal je bil ladjo'priklenjeno k nabrežju: širok most iz deska jo je spajal z njim. Na krovu ladje je bilo vse črno ljudi; spredaj sta stali Altierijevi kompaniji in vihteli orožje. »Visokost,« je izpregovoril Altieri z glasom, drhtečim od iionije in zmagoslavja, »hoteli smo vam prihraniti trud vožnje do admiralske ladje, kajti bolj se spodobi, da pride ladja k vam .. .« »Izdaja! Izdaja!« je zarjul Foskari in izdrl z oes» no gesto svoje bodalo. Dočim pa so stopali Foskari, Altieri, vsa beneška duhovščina, visoko patricijstvo, svet desetorice in državni dostojanstveniki proti nabrežjem, so se vršila na tiherr čudna gibanja. Kjer je šel sprevod mimo kake važne točke, na vsakem mostu, na slehernem križempotju, ie to točko takoj zasedla četa ljudi. Sleherna izmed teh čet, ki so tako zasedale me* sto in ki se je zdelo, da imajo namen, odrezati dožu vsak povratek v doževsko palačo, je obstojala iz Iju-di, ki jih niso poznali v Benetkah in ki so nosili povrhu obleke, ki je puščala vse kretnje proste, oklep iz nestrojene kože. (Nadaljevanje sled!) MaN ogfaai, M •MNjov pear*. rfovaln« ki «o«iJahM namara •bttnatva t vaaka baaada 90 p, Dta fr— Mali oglasi ŽaaMva. doptaavaafa la Of lati trgavakaga ail nHa»n«gt «aata)a; vaaka baaada 60 p. aajmaajn tmtmk Ota W — Dame pozor! škornje po najnovejšem modelu. Zmerne cene. Izdeluje GovediČ, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev. 37 Ste li svoj denar zavrgli? 20% kronski boni (katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev) se po najkulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 51 Spalne in Jedilne sobe po najmodernejšem vzorcu in po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 63 Sobo najmodernejše opremljeno, tik glavnega kolodvora oddam. Aleksardrova ce-sta 48._______________________________64 Prodam skoraj nov cilinder 57 cm. Lekarniška ulica 2, II. nadstr. 57 Dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom z stanovanjem vred se odda. Vpraša se v Novi vasi, Bolfenkova cesta 2. 54 Oddam opremljeno ali prazno sobo s posebnim vhodom In električno razsvetljavo v novi hiši. Radvanjska cesta 16. 61 Išče se za tako] perfektno prvovrstna kuharica z dobrimi izpričevali k boljši družini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Prvovrstna kuharica«. 45 Soliden gospod išče sobo z vso oskrbo. Naslov v upr r~c lista. 58 Žimnice, otomani, divani, posteljni vložki, afrik, konjska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36. 3257 Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14. 3091 Pozori Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri Izumitelju in izdelovate-Iju B. Jagodič. Rotovški trg 3. 3090 Sobo-In črkosHkanje Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska u!. 2. 2231 Učenko in gospodično za belo perilo sprejme Atelje Rupnik, Slovenska ul. 20. 22 Ablturjent realke prevzame instrukcije, primerno zaposlitev ali stopi v prakso. Ponudbe pod »Skromen« na upravo »Večernika«. 53 Učenec (ali učenka) se sprejme za slaščičarno. Maribor, Aleksandrova cesta 64. 49 Vse vrste pletenin, po meri, ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor. 3134 Snežne čevlje, vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14. Vulkanlzacljo avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4. Mehanična delavnica za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič* Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom. Krasne pletene obleke v veliki Izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 r-. Mlad gospod se sprejme takoj na hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20, pritličje levo. 42 Lep, svetel trgovski lokal z lepo opremo, prikladen i« vsa ko stroko, na prometnem kraju, v bližini glavnega kolodvora, »e takoj odd«. Vprašanja pod „Ex-celsior 1930“ na anončno pisarno Hinko Sax Maribor. 50 Letna trgovina Josip Govedi«! Maribor, Prtltrnova uL 19 priooroča svojo bogato zalogo* bukovih la mehkih drv, kakor tudi premog iz Trbovelj ter Iz Zabukovcev. Nizkecenel Toinapostretba! Zahtevajte oovsod „Večerniic“{ je čas, da si zasigurate srečko drž. razr. loterije. I. žrebanje bo 16. t. m. Brez srečk ne more nihče čez noč obogateti in priti do blagostanja. S srečko pa je to mogoče. Ne ostanite brez srečk! — Srečke se dobijo v upravi »JUTRA« In »VEČERNIKA« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Izdaja Konzorcij »Jutra« ▼ Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Br o z o v i 6 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. dL, predstavnik Stanko D o t • I a v Mariboru.