4-2006 63 [panski nadrealist z objestno privihanimi brki in spretni agitator Salvador Dali je potoval v Ameriko z metrsko francosko {truco pod pazduho, naslikal je znamenite »mehke ure« in realisti~ni portret Gala z jagnje~jima zarebrni- cama na ramah za ravnote`je. Poln kompleksov in nevroz je ustvaril velikansko {tevilo fanta- sti~nih slik in skulptur ter z Luisom Bunuelom posnel fi lm. Dali je zagotovo eden izmed najza- nimivej{ih, morda celo paradoksnih svetovnih umetnikov. Ta ~udak oz. umetnost na splo{no je ena izmed mojih strasti, ki pa jih zadnja leta tudi zaradi hribov precej zanemarjam. Ali pa ne; mogo~e gre le za malce druga~no dojema- nje … tako umetnosti kot hribov. ^inks Dobra stran sprememb, ki se nam v ̀ ivljenju dogajajo, je gotovo mo`nost sre~evanja novih in Matja`eva gora Dekleta, kralj je zvest! ? Marta Krejan µMatej Flis na{a smer zanimivih ljudi in ko sem se s hribi za~ela sez- nanjati {e druga~e kot le s hojo po zavarovanih poteh, so tudi moj telefonski imenik za~ele polniti nove {tevilke. Med njimi tudi ^inksova. Kmalu po tistem, ko sva se prvi~ sre~ala, se je izpisala na mojem telefonu. »Za nekaj dni pridem na Koro{ko in bi rad kaj plezal. Ima{ ~as za eno smer v Peci?« Ob dogovorjenem ~asu sva `e zlagala opremo v njegov avto. ^inksa sem spoznala na koncertu in raz- stavi slik na Koro{kem. Je namre~ umetnik, ki ga najbr` mnogi poznajo tudi po zgodbah iz Planinskega vestnika, pod katere se podpi{e kot Milan Vo{ank. ^eprav sama zelo malo in zgolj ljubiteljsko slikam, je poleg ljubezni do hribov najbr` tudi to razlog, da tema najinih pogovorov ni vreme, razen ~e se dogovarjava za kako plezanje, seveda. Saj ne, da ga pri- merjam z ekscentri~nim Dalijem, ki se je bal kobilic, ampak ^inks je vseeno malce dru- PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4463 4-2006 64 ga~en od kroga alpinistov, ki jih poznam. Je pa~ umetnik, pripomni marsikdo. V Peci {e nisem plezala, zato me je precej mikala, in ker je s te plati sploh nisem poznala, mi je bilo prav vseeno, katero smer ima ^inks v mislih. Malce nostalgi~no, saj po njej ni plezal `e … hmm, dvajset let, se mi zdi, se je odlo~il za Koro{ko smer, ki sta jo 18. julija 1970 prva pre- plezala Roman Jurhar in Horst Parotat. Drugi jo je potem z Marjanom La~nom `e ~ez sedem mesecev preplezal {e v zimskih razmerah. Kljub zanimivemu pogovoru med dostopom sem precej nestrpno mencala, ko sva se zna{la na travniku pod vrhom gore kralja Matja`a, a vrvi {e niti razvila nisva. O~itno sva se preve~ zaklepetala in sva spregledala lovsko pot, ki se malo nad ko~o odcepi od markirane in te pri- pelje skoraj tik pod steno. Sicer pa je bila tudi najina nehotena izbira ena izmed mo`nosti dostopa, le da se mora{ spustiti po gru{~natem `lebu, da pride{ pod steno. Glede na to, da ^inks res `e dolgo ni plezal v Peci, sama pa sem bila {e »mle~na«, sva se kljub dvema opisoma in skicama – ali pa ravno zato, skici sta bili namre~ razli~ni – okoli vstopa malce lovila. Milan se je le lotil prvega razte`aja rahlo po{evno po dobri skali, preplezala sva {e drugega, potem pa se nama je spet zalomilo pri orientaciji. ^inks se je malce obotavljal, bil je nekam negotov in zami{ljen tisti dan, sama pa sem vztrajala, saj sem imela ob~utek, da mi samozavesti ne manjka in da Svoboden ... kot ptica? PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4564 4-2006 65 bom `e na{la kak star klin v potrditev, da plezam nekje, kjer so `e plezali. Po oklevanju in tuhtanju sem kon~no zavila na desno, kot je terjal opis, in res na{la nekaj starih klinov. Ko zdaj gledam najnovej{i vodni~ek, vidim, da sva za~ela kar prav, le zadnji del smeri mi nekako ne gre v ra~un. Zares sem u`ivala v plezanju; ni bilo pre- te`ko, skala je di{ala, sonce mi je grelo hrbet in gola ramena, vesela sem bila, da si lahko nabiram izku{nje in kar malo sem bila o{abna, ~e{ – mi gre pa res dobro. Morda celo predobro, kajti od klina do klina je moja samozavest rasla, previdnost pa se je kljub popotnici napotkov izku{enih alpinistov manj{ala. S soplezalcem se nisva videla, tako da ni vedel, da kar preredko name{~am varovala, sem pa uporabila vse kline, ki so v steni `e od kaj vem kdaj. Vsaj to. Matja` mara le Alen~ico Nekaj precej blizu zabitih klinov me je vodilo pod manj{i previs. Ker je bilo trenje pre- cej{nje, sem, potem ko sem vponko vtaknila v zarjavel klin, zabit skoraj navpi~no navzgor, in vpela vrv, le-to izpela iz klina pod njim. Brez te`av sem na{la dobre oprimke, preizkusila, ~e dr`ijo, tako kot so me u~ili, se uprla z nogami v skalo in se potegnila ~ez preee … »Kaj?!? Zategni se! Zakaj tako dolgo traja? No, se bom `e enkrat ustavila!?« sem v mislih nekam hladnokrvno razglabljala sama pri sebi, potem ko sem odfr~ala iz stene in opazovala vrv; zdelo se mi je, da je polet hudo dolgotrajen. Ustavila sem se tik nad po{evno polico. Matja` ne mara, da praskam po njegovi gori? V hipu sem se pobrala, zakri~ala ^inksu, da je vse v redu, zmedeno pogledala okoli sebe, nato pa splezala do kraja, kjer sem izpulila tiste »dobre oprimke«. Stari, zarjaveli klin, ki bi ga pred »uporabo« lahko vsaj malo bolj zabila v steno, je zdr`al! Pomislila sem na tisto polico tam spodaj ... O~itno sem bila polna adrenalina, saj sem brez te`av in strahu preplezala »kriti~no« mesto in nadaljevala, dokler me ni bojazen, da bom na kakem malce te`jem mestu zaradi mo~nega trenja vrvi spet kaj izpulila, ~isto zares zaustavila. Naredila sem skrajno neudo- bno varovali{~e in medtem ko sem ~akala na soplezalca, me je za~elo rahlo ~rvi~iti v `elodcu – kaj pa ~e bi klin …, kaj pa ~e bi bila polica …, kaj pa ~e bi se …, kaj pa ~e …? Neki neznan in ~uden ob~utek se je naselil vame in splahneli samozavesti se je pridru`il dvom. Kaj vse je medtem tuhtal ^inks, ne vem, vendar je bil videti dokaj zami{ljen in zdel se mi je precej zaskrbljen; temu se niti nisem ~udila, glede na te`ave, o katerih mi je poto`il prej med vo`njo. Morda tudi zato nisem hotela pokazati, da se zaradi padca vendarle malo bojim voditi navezo, pa {e neudobnega visenja sem se hotela ~im prej re{iti. Takoj sem se lotila dela. Do tako imenovanega Orlovega gnezda sem v plezanju kljub vsemu u`ivala (ve~ni paradoksi), vendar mi je koncentracija spet precej popu- stila. Nad Gnezdom mi je zdrsnilo in obvisela sem na zati~u. No, ta zdrs ni bil ni~ dramati~- nega, vendar je bil v tistem hipu dovolj, da je moral iz stene prvi izplezati Milan. Orlovo gnezdo najdemo kakih trideset metrov pod robom stene in plezarija od tam niti ni te`ka, Spomladansko vplezavanje µ Urban Golob PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4565 4-2006 66 le svet je malce kru{ljiv, tako da si z nekaj pre- vidnosti mimogrede ~ez. Umetnik pa~ Zleknjena na mehki travi sva si nazdravila s ~ajem in med grizljanjem ~okolade analizi- rala plezanje. A ne le plezanje, saj vemo, kako kompleksni smo ljudje, {e posebno umetniki (to mislim povsem dobronamerno); vemo, da ena stvar potegne za sabo drugo in kak vpliv imajo taka in druga~na du{evna stanja na na{e delovanje. V hribe gremo pogosto iskat mir in dolinska bremena zares pustimo nekje ob poti (`al jih moramo ob odhodu znova pobrati), se pa zgodi, da se nekaterih v~asih sploh ne moremo otresti. In nekaj takega je takrat o~itno nosil s sabo ^inks, saj se je potem {e zaradi mojega fr~anja po zraku sila obremenjeval. Celo krivdo zanj je hotel pripisati sebi, ~e{ da mi glede na mojo neizku{enost ne bi smel dovoliti plezanja v vodstvu, da bi se `e takoj, ko je za~el oma- hovati, morala obrniti in podobno. Pa si je brez potrebe delal sive lase; kljub za~etnim pomisle- kom in strahu so posledice »poleta« zame bolj pozitivne kot ne, vsaj kar zadeva previdnost in name{~anje varovanja. Dan je bil vseeno enkra- ten, do`ivetje nepozabno, dru`ba pa tudi. V Peco me {e zmeraj vle~e. Gora je {e vedno lepa, Koro{ka smer pa morda {e bolj mikavna; da raz~istim … ^eprav imam zdaj pred sabo kar tri opise in skice Koro{ke smeri, {e vedno nisem prepri~ana, kako je z njenim zadnjim delom. No ja, najnovej{i bo {el naslednji~ z mano! Opis seveda. Koro{ka smer, V/III-IV, 165 m Dostop: 1-2,3 h. Od zapu{~enega rudni- {kega rova v Topli najprej po ozna~eni poti, nato pa grapi Gladek `lih navzgor, dokler ne naleti{ na lovsko pot. Zavije{ na desno po njej in nekaj metrov pred jeklenico navzgor po poti, ki vodi pod desni del stene Korde`eve rame. Pod steno pride{ hitreje, ~e gre{ od zgornjega parkiri{~a do doma na Peci, po markirani poti nadaljuje{ do sedla, tam pa sledi{ lovski poti, ki vodi na levo in te, ko se za~ne drugi~ spu{~ati, pripelje do jeklenice; pri tej se odcepi stranska lovska pot pod steno. Lahko pa jo seveda mahne{ kar po zavarovani poti in se s travnika pod vrhom Pece potem spusti{ do vzno`ja stene. Sestop: Odvisno od dostopa – lahko gre{ po ozna~eni poti proti ko~i, lahko pa poi{~e{ prehode do lovske poti ob steni. Mo`en je tudi spust po vrvi, ~ez steno je namre~ Grega La~en spomladi leta 2000 namestil sidrne kline s plo{~icami z obro~kom. Prva klina sta pri izstopu iz smeri Izstopna varianta Ledvi~- nega ~aja. Za spust potrebuje{ vsaj {estdeset metrov dolgo vrv. Literatura: • Miheli~, T., Zaman, R. (2003): Slovenske stene. Izbor najlep{ih plezalnih vzponov. Radovljica: Didakta. • Mihev, S., in drugi (1984): Plezalni vodnik. Raduha, Peca in Ur{lja gora. Ravne na Koro{kem: Strokovna komisija za alpini- zem (za interno rabo). • Mihev, S. (2005): Plezalni vodniki Koro{ke, 2. Peca in Ur{lja gora. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. Opomba: V Slovenskih stenah (iz te knjige sem vzela tudi podnaslov ~lanka) je o~itno napaka, vrisana Koro{ka smer s skico namre~ ni pravilna. Je pa pravilen opis Vigredne smeri, privla~ne `e zaradi imena samega. m S ki ca : B ar ba ra @ i` i~ PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4566