411
Jezikoslovne drobtinčice.
Kako treba poslovenjati »ohne dass", »ohne zu" ?
(Izpisek iz rokopisa Navratilovega *) za poskušnjo).
Ker ni ta stvar razložena še v nobeni slovnici slovenski; ker se je vtepla nenlavenska raba vezi „brez daa ne le v bukve slovenske **) , ampak brez da (bez da") tudi v knjige „bratje naše jugoslavenske"; ker ima nadalje pri tem nekoliko posla tudi glagol: zato hočem tudi to v misel vzeti.
Nekteri poslovenjajo nemški „ohne dasscc ali „ohne zua (laški „senza", frarje. „sans" pred kakim nedolocnikom zzz lat. „quin")   1) z vezjo „brez da", — ali pa 2) s samim
*) Kdor pošlje denar (1 fl.) vsaj do 31. januarja 1856 slavnemu vredn. „Novic" ali „Prijatlu", ali pisatelj u, oni dobi knjigo, ki bo skoraj natisnjena brez drugih stroškov. Le nekoliko iz-tisov vce , kot bo naročnikov, mislim dati natisniti.            Pis.
**) V »Novicah" in   od   vrednika   vredjenih knjigah  že vec časa ne bote našli te napake.                                                            Vred.
„brez", toda z nedolocnikom sedanj, časa; n. pr.: er ist fortgegangen, oh ne dass er ein wdrtchen gesproehen hat (hatte), laški: — senza dire una parola; — brez da je Lbrez da bi bil) spregovoril ..., ali pa: brez spregovoriti.
To pak ni po naše; tako ne govori in ni govoril narod slavenski nikdar. Res, da nahajamo „bez da" tudi v spisih jugoslavenskih; ali to je zmota pisateljska, ktero graja tudi verli Vuk v predgovoru svojih „pripovijedaka". Res, da rabi to vez tudi že prosto ljudstvo slovensko; toda le peščica ljudi, kterih stariši so pobrali to nekdaj od tlačanskih preetavljavcev; vse ljudstvo naše pa ne ve še za to skovanko; drugi Slav eni tudi ne; v starosloven-ščini je tudi ni. To nam tedaj svedoči, da ni slaveneka ne ta vez, ne skladba. Vsak vidi, da je eno posneto po nemškem, eno pak po laškem, čeravno nam ni sila ne tega, ne onega.
Sledeči izgledi nam kažejo, teko govori ljudstvo o takih prilikah. Treba pa misliti tudi na Slovence oger-ske, ki pametijo marsikaj, kar smo zabili vsi drogi.
1.  Er ist fortgegangen, ohne ein wort #) gesproehen zu babe n ; prešel je (tako), da ni —, pa ni spregovoril ne besedice; ne zinil ni, kar šel je; prešel je ne spre-govorivši (ne zinivši, ne rekši) ne besedice.
2.  Unser kneeht war dort, ohne (jedoch) etwas ge-sehen zu haben; naš hlapec je bil ondi, vidil p a (k) ni ničesa; — pa ni vidil d.; — ali vidil ni n.; — vendar (toda) ni vidil n.; — toda ne vidivši n.
3.  Das madehen ist roth, ohne (jedoch) gesund za sein; dekle je rudeče, samo da ni zdravo; — zdravno pa ni; — d as i (dasiravno, akoravno, čeravno, četudi itd.) ni zdravo.
3. Wir trugen das gold in den handen, ohne dass wir es versteekten ; v rokah neskrivaje (neskrivsi) smo nosili zlato.
5.  Das kind geht schon, ohne sich anhaltcn zu mus-sen; — neoprimši. (Tako pravi ljudstvo, čeravno bi bilo po slovnici bolje: neoprijemaje se, t. j. tako, da se ne oprijema nič).
6.  Ihr besehamet ihn, ohne es zu wollen und zuwis-sen zzz wider seinen willen und sein vvissen; — nehote in nevede (nehotoma iif ponevedoma).
7.  Ohne dich umzuvvenden, wirst du ihn nicht sehen; neobernivši se ga ne boš vidil; ako se ne oberneš, ne boš ga vidil.
8.  Unterhaltet euch gut, ohne (jedoch) verschvvende-riseh zu sein; dobro se imejte, zapravljati pa (vendar) ni treba; — vendar ne bodite zapravljivi itd.
To pa niso še vsi izgledi, po kterih se je poslovenje-vavcu (pa tudi prcstavljavcu iz slovenskega na nemško) ravnati. To je le za poskušnjo. Tukaj samo še to-le: Nekdo je svetoval, da bi poslovenjavali nemški „ohne dass" takole: „brez tega, da ..." Tega ne morem poterditi, dokler mi ne oznani pošten človek onega kraja, v kterem Slovenci tako govore; zakaj dozdeva se mi, da je tudi to izmišljeno. Vsaj jaz nisem slišal še nikoli nobenega terdega Slovenca tako govoriti.
Varujmo se besed kovati, ali jim novih pomenov priti-kati, ako ni sila. Preden počneš novo besedo krojiti, pomisli dobro, ni li v maternem jeziku ktere druge, ki po-menja ravno to, kar hočeš imeti; pomisli, kako bi to povedal priprost človek, ki ne zna druzega jezika kot ma-ternega.
Učene (znanstvene) besede, kakoršnih bi med ljudstvom iskali zahman, — take treba kovati, to se ve; ali veliko je bilo že skovanih „neučeniha, češ, da so učene in da ne moremo   biti brez njih.    Take so slovenske:   de-
*) Pisave nekterih pisateljev, ki pišejo v nemškem jeziku imena z malimi začetnimi pismenkami, se je poprijel tudi naš gosp. dopisnik; ni tedaj, kar bi nekteri bravci utegnili misliti, tiskarna pomota.                                                                                 Vred.
412
loma (zum theile, theils), predložiti (Vorechlagen), predlog (vorschlag), podu zeti (^unternehmen)itd. Jugo-slavensko-pisateljske: stran o m, dioma, kako izgleda ova kuca? tudi predložiti, podu zeti (v zgornjem pomenu), prednašati (vortragen, ein lied etc.)> predstavljati (vorstellen im theater), predstavljanje (Vorstellung) in več drugih, ki so popravljene s pravimi narodnimi v imenovanem rokopisu, v kterem je razloženo tudi vred e vanje glagola sploh, posebno pa z nanasav-nim zaimkom „se", ki ga vversčojejo nekteri zdaj jako nespretno, razumevši napak spis gospoda C. v Novicah.