4	^
-f*
COLOSJEVE
inFOSmACiiE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Letnik VIII.	Februar 1979	St. 1 (81)
Grenko
slovo
Tako kot vso Jugoslavijo je v soboto, 10. februarja tudi naše delavce pretresla vest, da je umrl eden največjih sinov naše dežele, tovariš Edvard Kardelj. Delavci Colorja smo bili prav na ta dan na zboru, kjer smo razpravljali o pogojih in rezultatih svojega dela — o temeljnih pravicah in dolžnostih, za katere se je tovariš Kardelj ves čas svojega plodnega življenja boril.
Po konferenci sindikata sva s predsednikom konference stala pod napuščem. Deževalo je in kaplje so škropile po čevljih, da sva se stisnila čisto k zidu.
»Umrl je tovariš Kardelj,« sem dejal.
»Saj ni mogoče ...«
»Da, pravkar je bila vest objavljena po radiu ...«
Potem se je zazrl tja v smeri Šmarne gore, ki je bila komaj vidna, ker so se po njej plazili nizki oblaki.
»Ni mogoče, ni mogoče ...« V njegovem glasu sem občutil bolečino. Prihajal je nekje iz globine in v sebi je imel odmev gore in nežnost harfe, jok in obvladovanje.
Padale so deževne kaplje in med te kaplje so se pomešale solze.
»Ni mogoče, ni mogoče...!«
R. Pevec

Kvalitetna informacija vzrok za zamudo (?)
Pred vami je prva številka Color-jevih informacij v letu 1979. Vsi smo opazili, da je izšla z zamudo. Slej ko prej je izostanek »Informacij« opazila večina izmed nas. Nekateri so glasilo pogrešali zaradi tradicionalne križanke, nekateri zato, ker v njem pričakujejo objavljene svoje' prispevke, nekateri iz radovednosti, kaj bo prinesla njegova vsebina.
Tiskarna Aero nam je konec novembra v preteklem letu poslala v podpis pogodbo za tiskanje našega glasila v letu 1979. Vprašanje tiskanja in same vsebine glasila je bilo obravnavano na koordinacijskem kolegiju DO Color. Kadrovsko-sploš-ni sektor je bil zadolžen, da pripravi čim bolj jasno in kompletno informacijo o tiskanju glasila.
Izrazi
sožalja
Delavci DO »Color«, tovarne barv in lakov Medvode, čutimo ob izgubi našega dragega tov. Kardelja globoko žalost in se zavedamo nezapoln-ljive vrzeli, ki je nastala z njegovim odhodom.
Besede so preskromne, da bi lahko napisali kar čutimo ob tem trenutku. Čutimo enako kot vsi delovni ljudje Jugoslavije, a vendar vsak nekoliko drugače. Občutkov vseh delavcev se ne da opisati, lahko pa zapišemo svečano skupno obljubo, da bomo zvesto hodili po poteh samoupravljanja, ki jih je utiral prav on, skupaj s soborci-ko-munisti in tov. Titom na čelu.
Vsi bi ga radi spremili na njegovi zadnji poti, toda vemo, da to želi vsa njegova in Titova Jugoslavija, zato ga bodo spremili le naši predstavniki, naši najzaslužnejši sodelavci.
Tisti pa, ki bomo ostali tu, na svojih delovnih mestih, ga bomo spremili na njegovi zadnji poti v mislih, z zavestjo v srcu, da za nas ni umrl in da bo med nami in z nami živel še naprej v svojih delih, dejanjih in zgledih.
DELAVCI DO »COLOR« MEDVODE
Z žalne seje so bile sožalne brzojavke poslane tov. Pepci Kardelj, predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKS.
COLOR2
Ponudbe za tiskanje glasila v letu 1979 so bile poslane šestim tiskarnam. Dve za tiskanje zaradi obilice dela nista bili zainteresirani, ostale pa so predlagale (pri običajni nakladi 800 izvodov mesečno) skoraj še enkrat višjo ceno za en izvod kot tiskarna Aero.
Sama cena tiskanja je le eno od vprašanj, ki jih je bilo potrebno rešiti in rešitev predložiti delavskim svetom v TOZD in DSSS.
Kadrovsko-splošni sektor je delavskim svetom v prvih dneh januarja tega leta pripravil pismeno informacijo o tiskanju Colorjevih informacij, skupaj s predlogom sklepov, ki so zajemali naslednje:
—	glasilo se bo še naprej tiskalo v tiskarni Aero,
—	samoupravni akti, ki urejajo izdajanje glasila in honoriranje prispevkov zanj se dopolnijo v skladu z Zakonom o združenem delu in novimi samoupravnimi akti DO oz. TOZD (DSSS),
—	med letom se izvoli nov uredniški odbor,
—	odgovorni urednik glasila mora biti oseba, zaposlena v DO Color,
—	uredniški odbor in odgovorni u-rednik morajo skrbeti za dvig kvalitete in aktualnosti člankov, objavljenih v Colorjevih informacijah. Pri zbiranju prispevkov pomaga koordinacijski kolegij (informacije o poslovanju) in kadrovsko-splošni sektor DO.
Ker, kot pravi pregovor, nobena veriga ni močnejša od naj šibkejšega člena, je bilo potrebno s podpisom pogodbe za tiskanje počakati sklep delavskega sveta, ki je to točko zadnji obravnaval. Delavski sveti se ne sklicujejo vsak dan, zato je bila po-
Komunisti in
Kljub številnim težavam je program idejno-političnega izobraževanja članov ZK, ki je bil začrtan v letu 1978, dokaj uspešno zaključen. Uspeh, ki bi bil vsekakor lahko boljši, če ne bi imeli težav pri izbiri predavateljev, ki jih iz TOZD razen enega, skoraj nismo mogli dobiti, čeprav je struktura strokovnega kadra brez dvoma tu najboljša. Tudi udeležba članov ZK iz TOZD ni bila zadovoljiva. Največja aktivnost vseh članov se je pokazala v vrstah ZK DSSS, kar je razvidno iz obiskovanja predavanj in pa števila predavateljev. V letu 1978 je bilo 5 predavanj, in sicer:
1.	Helsinška in beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju
2.	Zakon o združenem delu
3.	Verske skupnosti v Jugoslaviji
4.	Razvoj komunistične partije Slovenije med vojno in po vojni ter 40 let tovariša Tita na čelu ZKJ
5.	Jugoslavija in informbiro
Predavatelji so bili iz DSSS naslednji:
godba podpisana šele v zadnjih dneh januarja.
Zaradi preobremenjenosti, bolezni in odsotnosti članov se pred koncem januarja tudi ni mogel sestati uredniški odbor glasila.
Posledica spleta vseh navedenih o-koliščin je zamuda pri izidu te številke.
Uredniški odbor prevzema nase odgovornost, da bo ta zamuda na-doknadena do konca meseca marca, ko bo »po voznem redu« izšla tretja številka glasila.
In kakšno zvezo ima pričujoča informacija z naslovom? Direktno in stoodstotno!
Pred leti je bil postopek za podpis pogodbe za tiskanje glasila enostaven. Direktor kadrovsko-splošnega sektorja je imel generalno pooblastilo za podpis take in podobnih pogodb.
Po sprejemu nove Ustave in Zakona o združenem delu (ter paralelno s tem formiranje TOZD v DO Color) je bila samoupravnim organom še odločneje poverjena vloga in naloga tvorno sodelovati in odločati o vseh dogajanjih na vseh nivojih. Kvalitativna razlika je opazna. Bistvo sestankov samoupravnih organov ni več dviganje rok, ampak sprejem kvalitetnih in pretehtanih odločitev na osnovi konstruktivnih razprav. Marsikateri predlog, ki bi bil še pred leti molče potrjen, je včasih potrebno ustrezno dodatno osvetliti, dopolniti, spremeniti.
Pot od problema do njegove rešitve je na videz sicer daljša kot včasih, vendar širša, trdnejša, boljša.
Z rastjo samoupravi'r.lzko -zvesti vseh nas, njenih tvorcev, pa bo s časom lahko tudi bistveno krajša.
izobraževanje
za 1. temo: tov. Sekula Ačimovič
za 2. temo: tov. Milivoj Hladnik,
za 3. temo: tov. Rihard Pevec
za 5. temo: tov. Perko Jože
Tov. Viktor Velkavrh iz TOZD Premazi je predaval 4. temo.
Za morebitno bodoče delo idejnopolitične komisije bi predlagali predavanje oziroma izobraževanje po posameznih TOZD in sicer tako, da vsak TOZD zase organizira delo, ker smatramo, da bi tako lažje prišla do izraza poglobljenost pri idejno-poli-tičnem izobraževanju članov ZK.
Menimo, da bi bilo dobro, da si kot gradivo za predavanje izberejo tudi temo, ki obravnava neuvrščeno aktivnost in vlogo naše države pri reševanju najbolj konfliktnih in zapletenih problemov v svetu, in teme, ki obravnavajo obveščanje in krepitev odnosov na področju dohodkovnega povezovanja, planiranja in delitve po delu.
Sekula Ačimovič
Informacija o zaključnem računu — dvakrat?
V petem oddelku II. poglavja Zakona o združenem delu (členi 139— 155) je določeno, da so individualni poslovodni organi dolžni delovnemu kolektivu pripraviti jasne in vsem razumljive informacije o poslovanju.
Letos smo bili dolžni na pobudo družbenopolitičnih organizacij in na osnovi zakonskih določil prve informacije o poslovanju pripraviti že v januarju.
Ker je to novost, so nekateri zmotno mislili, da je to dvakratno obravnavanje zaključnega računa. To ne drži. Je le prva, okvirna informacija o (ne)uspehu poslovanja posamezne OZD. Večina nas je 1. 2. 1979 pozorno spremljala na televiziji oddajo »V živo«, z naslovom »Molk in govorica številk«, ki je želela osvet-
Delavskim svetom TOZD in DSSS v DO COLOR se v marcu letos izteka prvi mandat po konstituiranju temeljnih organizacij. Dveletni mandat je bil tvoren in poln problemov, sa je nov način organiziranosti DO zahteval maksimalno angažiranost novo ustanovljenih samoupravnih organov, posebno na nivoju TOZD (DSSS). Treba je bilo zaznamovati in utreti nove samoupravne poti. V tem pogledu je potrebno vsem samoupravnim organom TOZD (DSSS) in DO izraziti vse priznanje. Delo je bilo toliko težje, ker je bilo v relativno kratkem času potrebno izpolniti naloge, ki jih postavlja Zakon o združenem delu.
Dne 31. 1. 1979 so se na skupnem sestanku zbrali predstavniki izvrš-
Kitajska - Colorjevo potencialno tržišče?
V mesecu januarju, natančneje 11. januarja, je DO Color obiskala 3-članska delegacija China National Chemicals Im-port & Export CO. iz ljudske republike Kitajske.
Obisk sodi v okvir prizadevanj LR Kitajske in Jugoslavije za izboljšanje medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Gostje so si z zanimanjem ogledali našo proizvodnjo ter se v razgovorih, ki so sledili, zanimali tako za možnosti prodaje izdelkov svoje industrije pri nas, kot tudi za nakupe proizvodov naše kemične industrije, pri čemer je proizvodnja Colorja za Kitajsko zanimiva, saj je njihova tovrstna industrija še slabo razvita.
liti in rešiti v naslovu tega prispevka omenjeno navidezno dilemo. Pojasnjeno je bilo, da se z zakonom določeni kazalci uspešnosti poslovanja v januarju oziroma februarju obravnavajo po samoupravnih delovnih skupinah, tako da imajo delavci na zboru delavcev, ko se potrjuje zaključni račun, že določeno predstavo oziroma predinformacijo o poslovanju njihove OZD v preteklem letu.
V DO COLOR izračunov minimalnih kazalcev uspešnosti noslovanja zaradi okvare strojev v računovodstvu, do oddaje gradiva za to številko Colorjevih informacij v tisk, ni bilo mogoče pripraviti. Objavljeni bodo v naslednji številki, katere vsebina bo večji del posvečena informacijam o delovnih rezultatih.
nih odborov sindikata obeh TOZD in DSSS. Dogovorili so se za potek e-videntiranja in volitev kandidatov v DS TOZD (DSSS). Volitve so predvidene v prvih dneh meseca marca. Kandidate oziroma volilne liste bodo »odprtega tipa«, kar pomeni, da bo za eno delegatsko mesto v DS možno izbirati med dvema ali več kandidati.
DS TOZD Smole bo štel 11 delegatov, katere bodo delegirali:
—	obrat Smole: 4
—	obrat Vzdrževanje: 4
—	vodstvo proizvodnje: 2
— RK sektor: 1
DS TOZD Premazi bo štel 19 članov, ki se bodo volili iz vrst:
—	vodstva proizvodnje: 1
—	skladišča surovin in embalaže: 1
—	skladišča gotovih izdelkov: 1
—	skladišča polizdelkov, pralnice embalaže, priprave etiket in voznikov viličarjev: 1
— RTK sektorja: 4
—	mešalnice: 5
—	obrata Rakovnik: 1
—	obrata k. lakov, polnilnice, oddelka efektnih lakov in Alu bronz: 4
—	transporta :1
DS DSSS bo štel 11 članov, voljenih izmed delavcev:
—	kadrovsko-splošnega sektorja: 3
—	finančno-računovodskega sektorja: 2
—	investicijsko-razvojnega, APO sektorja in vodstva DO: 1
—	prodaje: 2
—	predstavništev: 1
—	nabave: 1
—	uvoza in izvoza: 1
Z imeni evidentiranih kandidatov za delavske svete bodo delavci DO seznanjeni v naslednji številki Colorjevih informacij.
Bil nekdaj je mlad pevec, ne bogat, al’ sloveč...
Stotrideset let od smrti Slovenca, tisoč ali le štiristo let od ponovnega kulturnega rojstva Slovenstva? So mejnik prebujenja iz kulturnega molka Brižinski spomeniki ali Trubarjev katekizem? Kakorkoli, po zaslugi peščice zavednih mož (in žena) ima naš mali narod kulturno dediščino, enako ali celo bogatejšo kot drugi. Naša je, pa mi? Gostilne, disko klubi, veselice, pogrošni romani, stripi. Kaj pa gledališče, opera, knjižnica? Ali: Kanarski otoki, Tunis, Grčija, Trst, Celovec, namesto Plitvic, Sutjeske, Ohrida, Dubrovnika, Ljubljane, Maribora!
So tile verzi posledica pesnikove bolečine zaradi dejstev pred stotri-desetimi leti, ali prerokba, večno resnična(?):
... Kranj’c ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti delaš, kar ti pišeš, mora dati gotov d’nar!
Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcov svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led!
Tiho pesem! — Bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu Kranj’c moj, zvest postan’!
Zamisli se Slovenec, delavec, občan, ne le osmega februarja, ko praznuješ svoj kulturni praznik, ampak mnogo pogosteje!
R
COLOR3
Priprave na volitve v teku
Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa
Surovine — nerešljiv problem?
Kemično-predelovalna industrija potrebuje za nemoteno proizvodnjo številne vrste surovin, zato je nabava le-teh zelo odgovorna naloga. Ker je vprašanje surovin pogostna tema pogovorov, posebno ob pomanjkanju, smo se odločili, da nekatere naše delavce povprašamo, kaj menijo o tej problematiki:
ZVONKA ZUPAN, vodja uvoza:
»Na uvoz surovin predvsem vpliva pomanjkanje deviznih sredstev, oziroma premajhna devizna kvota. Pogoj za koriščenje odobrene devizne kvote pa je izvoz na konvertibilno področje. Letos so spremenjeni pogoji, le uvoz iz ZSSR, ČSSR in DDR ne bremeni devizne kvote. Sicer pa je dobava iz teh držav zelo neredna, redko izpolnjujejo dobavne roke. Med kritične surovine lahko štejemo predvsem toluol, xylol in stiren.«
JOŽE REBOLJ, šaržer: »Opažam, da ni zadostne evidence nad porabo
COLOR4
surovin, zato večkrat pride do pomanjkanja določenih vrst surovin. To je ovira, da delo ne teče kot bi bilo treba. Tako se ne moremo izogniti »drenu« surovin na rampi, obenem pa delati po drugem delovnem nalogu. Lepo bi bilo tudi, če bi bile surovine na paleti, moti pa me tudi premajhna natančnost pri pripravi surovin v skladišču.«
MARIJA SVOLJŠAK, vodja operativne priprave proizvodnje: »Vsako pomanjkanje surovin za seboj potegne izredno veliko dela. Z domačimi surovinami še nekako gre, večji problem je z naftnimi derivati, ki so podrejeni vplivu svetovnega tržišča. Občasno se pojavlja tudi težava z domačimi smolami, kar nam otežuje program proizvodnje.«
IVO LUKANOVIČ, vodja nabave:
»Za mesec januar lahko trdim, da je preskrba s surovinami potekala v redu, bilo je moč dobiti potrebne količine za redno porabo v proizvodnji.
Računam, da bo tako tudi vnaprej, vsaj v I. kvartalu. Nastopajo pa že prve težave s povišanjem cen. Tako je čutiti podražitev naftnih derivatov, saj dobave ne potekajo več tako intenzivno. Plaz povišanja nabavnih cen bo kmalu zajel tudi embalažo. Že v januarju so se surovine podražile za več kot 20 milijonov dinarjev, kar predstavlja 10 % podražitev vseh surovin.«
MIRKO ZIDAR, preddelavec v
šaržirnici: »Ja, seveda so težave s surovinami. Zoprno je, ko ugotoviš, da določene vrste surovine, ki jo i-maš na delovnem nalogu, ni na zalogi. Boli me tudi, da imamo toliko črpalk, sodov pa še več! Namesto v cisterne točimo v sode. Tudi na o-značevanje sodov imam pripombo, saj bi bilo lahko boljše. Včasih te le vonj reši pred zamenjavo. Vsaka menjava zastavljenih delovnih nalog povleče za seboj določeno nejevoljo; več zastojev in seveda — nižjo produktivnost.«

MEDVODE
Modernizacija tehnološkega procesa v mešalnici - rekonstrukcija
V	srednjeročnem programu razvoja Colorja je v letih 1979 in 1980 med drugim predvidena tudi rekonstrukcija celotnega obrata mešalnice. V investicijskem programu, ki je bil izdelan konec leta 1977, smo sicer pod tem naslovom predvideli kot novo le tako imenovano »velikošaržno linijo« z manjšimi prestavitvami in nadomestitvijo nekaterih iztrošenih kapacitet. Med detajlnejšo obdelavo te projektne naloge pa smo naknadno ugotovili, da naj bo, v kolikor pristopamo h kakršnikoli večji investiciji, celoten obrat kompleksno in programsko sodobno rešen za daljše obdobje. Osvojena rešitev naj bi predstavljala tehnološko obdelano in zaključeno celoto. Razumljivo je, da bo zaradi tega tako obseg del in vrednost opreme precej večja od prvotno načrtovane.
Da bi bili tudi tisti člani obeh TOZD in skupnih služb, predvsem pa člani TOZD Premazi, ki pri oblikovanju projektne naloge niso sodelovali, seznanjeni z njeno vsebino, menimo, da je potrebno vsaj v grobem opisati ta program tudi v Colorjevih informacijah.
V	letih 1969 do 1971 smo na novi lokaciji za dispergiranje premazov zgradili v glavnem »na novo« le gradbene objejte. Večji del opreme smo prestavili iz stare mešalnice. Novih je bilo le nekaj peščenih mlinov in disolverjev. Po internem investicijskem programu je bilo namreč predvideno, da bi se takoj v naslednjih letih z investiranjem v opremo, predvsem s posodabljanjem šaržirnice, nadaljevalo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in gradnje predvsem v alkidnih smolah, pa k temu nismo pristopili. Zato sta tako oprema kot tehnološki proces v tem oddelku zastarela, in to predvsem: transport in doziranje praškastih surovin (pigmenti, polnila), medfazna kontrola (predvsem tehtanje). Ostalo je preveč fizičnega dela, na delovnih mestih ventilacija ni urejena, prav tako je preveč prašenja zaradi odprtega sistema pri šaržiranju. V oddelku ribalnice so mlev-ne naprave postale iztrošene in prirejene v glavnem za malošaržno — razdrobljeno proizvodnjo, čeprav je bil ob preselitvi vsaj del tehnološkega procesa sodobneje predviden.
V	finalizaciji je sicer vpeljana sodobna tehnologija, vendar so za serijsko proizvodnjo (predvsem za izvoz), egalizacijske kadi premajhne. Zato je proces pri nian-siranju in dokončevanju posameznih delovnih nalogov predolgotrajen, nianse odstopajo, kalo pa je previsok. Istočasno se je tudi pokazalo, da primanjkuje kadi velikosti 2 do 3 ms, za manjša naročila.
Da bi odpravili vse te pomanjkljivosti in dosegli sodobno raven procesa izdelave premazov, to je odpravili ekološko nevarna mesta, zmanjšali fizično delo, dosegli večjo kapaciteto — storilnost in izboljšali kvaliteto proizvodov, smo v projektni nalogi in končni izvedbi rekonstrukcije celotnega obrata predvideli:
a)	šaržirnica
Bistvena sprememba procesa je v prehodu iz dosedanjega horizontalnega transporta in doziranja praškastih surovin v polvertikalni sistem. To bomo dosegli z vgraditvijo podestov in dozirnih silosov s pripadajočimi napravami. Ves praškasti material se bo iz skladiščnih silosov transportiral na podeste (pnevmatski transport) in dodajal po predpisanih delovnih nalogih iz dozirnih silosov preko pretočnih tehtnic v šaržirne posode (a 3 m3), ki bodo vgrajene v podestih.
Na podestu bodo vgrajene tri proizvodne linije, in sicer tako imenovana »veli-košaržna«, ki je bila načrtovana že v investicijskem programu, dodatno pa še e-na manjša za »bele« proizvode in po zmogljivosti enaka za »obarvane«, predvsem antikorozijske premaze.
Polovica šaržirnice (po tlorisu) pa bo ostala še vedno v dosedanji izvedbi, to je s takim načinom dela, kot je vpeljan sedaj z malošaržno proizvodnjo. V ta pro-
stor bomo prestavili vse uporabljive obstoječe disolverje.
Za skladiščenje praškastih surovin, ki se uporabljajo v večjih količinah in so vsebovane v večini receptur, to je predvsem za titandioksid, za mikrokalcit, ba-rit in podobno, je predvidena postavitev treh skladiščnih silosov na platoju pred vhodom v sedanjo šaržirnico, za kar se bodo uporabile »rakete«, ki so bile namenjene za AFK v prahu. Te silose bomo polnili preko dveh polnilnih mest (stroji za trganje vreč). Vse te naprave bodo pod nadstreškom. Iz skladiščnih silosov se bo material pnevmatsko dovajal v dozirne silose v šaržirnici, ki bodo nameščeni pod slemenom strehe. Za dosego boljše razmestitve in pridobitve prostora bo potrebno za dva metra dvigniti obstoječe ostrejše šaržirnice v dolžini 10 m.
Praškasti material, ki se dodaja v manjših količinah (pigmenti, aditivi in drugo), se bo dvigal pripravljen po delovnih nalogih na paletah na podest s pomočjo dvigala, lahko pa tudi z viličarji.
Za doziranje topil in veziv se bodo uporabljali nekoliko predelani volumski števci, ki bodo vgrajeni v bateriji na podestu. Tam bodo tudi potrebne tehtnice za odtehtavanje manjših količin surovin, ki se bodo dodajale direktno v šaržirno posodo.
Mlevne baze se bodo pripravljale v že omenjenih v podestu vgrajenih posodah, ki bodo opremljene z mešali na hidravlični pogon (agregat 2 x 100 PS), oz. disolverjem a 100 PS od STT Trbovlje. Mlevna baza se bo od tu direktno ali pa s črpalkami dovajala na peščene mline, ki bodo nameščeni v nivoju v disper-girnem oddelku (ribalnica).
b)	Dispergirni oddelek — ribalnica:
Tudi ta je predvidena v polvertikalnem procesu. Mlevna baza se bo po preddis-pergiranju v prej omenjenih šaržirnih posodah dovajala na mletje na peščenih mlinih. Velikošaržna linija ima predvidena 2 peščena mlina k 125 litrov, ostali dve liniji pa 3 peščene mline a 50 litrov. Zribana dispergirana mlevna baza se bo prečrpavala v egalizacijske kadi, ki bodo vgrajene n<a podestu.
Kot novost je predvidena za vsako linijo na podestu tako imenovana »pripravljalna posoda« vsebine 6 m3 oziroma 16 m3. V teh bomo pripravljali ves po delovnem nalogu manjkajoči del tekočih surovin (topila) in polizdelkov (smole), ki je potreben, da se dokončno dodela mlevna baza v 10 oz. 23 m3 egalizacijskih posodah v za uporabo dodelan premaz. Te pripravljalne posode bodo na elektronskih tehtnicah. S tem bo dana možnost kontroliranja posameznih sestavnih komppnent. Te se bodo dovajale prek razdelilnih baterij na podestih. Po predhodni egalizaciji se bo ta »pripravek« prečrpaval v egalizacijske posode.
Tako pripravljalne kot egalizacijske posode bodo opremljene z mešali na hidravlični pogon. Predvidena sta dva hi-droagregata a 2 x 75 PS. V kolikor pa bomo odstopili od hidravlike, bo ta pogon lahko izveden tudi z ustreznimi elektromotorji — posamično.
Predvideno je, da bo podest v ribalnici obsegal polovico širine obstoječega dis-pergirnega oddelka, to je enako kot v šaržirnici.
Pod podesti bodo nameščene fiksne črpalke za prečrpavanje mlevne baze v e-galizacijske posode ter polnilni stroji. Polnjenje v embalažo se bo vršilo direktno pod egalizacijskimi posodami.
Za dviganje dodatnega pomožnega materiala na podest bomo zgradili novo hidravlično dvigalo v že obstoječem praznem jašku (enako tistemu, ki že obstaja). To dvigalo bo imelo povezavo tako na podest v ribalnici. kot tudi na obstoječi podest v finalizaciji. Višine podestov bodo namreč eniake.
V delu ribalnice, kjer ni podestov, bodo razmeščeni prenešeni peščeni mlini in še uporabljivi trovaljčniki, ker zanje ne
bo več prostora pod podestom. Ta del strojnih naprav bo podaljšanje malošarž-nega procesa iz šaržirnice.
c)	Finalizacija:
V	tem oddelku ne bo večjih sprememb. Podest bomo podaljšali samo za 6 egalizacijskih posod a 2 m3. Predvidevamo, da bomo kasneje tako obstoječe, kot dodatne male posode opremili s hidravličnimi mešali, za kar bo potrebno nabaviti odgovarjajoče število hidromotorjev.
V	pritličju, kjer je sedaj naprava za kit, bomo montirali polindustrijske dis-pergirne in mlevne naprave, na katerih bomo ugotavljali optimalne pogoje za industrijsko obdelavo na vseh treh dis-pergirnih linijah. Prav tako pa bomo tu proučevali tehnološke recepture za nove proizvode.
Omeniti moramo, da predvidevamo prenos kompletne linije za izdelavo navadnih in sintetičnih kitov — vsaj začasno med izvajanjem rekonstrukcije — v staro tovarno. Prestavili bomo dva tro-valjčnika in gnetilnik s pripadajočo o-premo.
d)	Nadstrešek pred finalizacijo:
V	sklop rekonstrukcije mešalnice spada tudi že več let predvidena izgradnja nadstreška pred finalizacijo. Potreba po tem nadkritem prostoru je vsem znana. Kasneje bomo nadstrešek povezali z novim skladiščem gotovih izdelkov.
V	čem je prednost izbranega procesa in
utemeljitev za naložbo?
Z realizacijo projekta bomo dosegli:
—	Kapaciteta se bo povečala od sedanjih 8.500 ton na 13.500 ton (odvisno od asortimana). Dodatno bo potrebno samo 33 novih delavcev. Tu so všteti direktni proizvajalci, skladiščna dela in potrebni dodatni delavci v nabavno-prodajni službi.
—	Zmanjšal se bo fizični napor (dviganje vreč, sodov itd.).
—	Izboljšali se bodo delovni pogoji na neposrednih delovnih mestih, kot tudi v okolju (lokalna ventilacija, odsesavanje in zbiranje praškastih surovin idr.).
—	Zmanjšal se bo interni transport, predvsem v šaržirnici.
—	Omogočena bo kontrola kvalitete med izvajanjem posameznih faz procesa (vrstni red dodajanja komponent, točnost tehtanja, pravilen izbor surovin, stalnost nianse, možnost točne reprodukcije itd.).
—	Skrajšali se bodo izdelavni časi zaradi večjih šarž — dvig storilnosti.
—	Iz istega razloga se bo zmanjšal procesni kalo.
—	S postavitvijo skladiščnih silosov §£ bodo pridobile potrebne nove kapacitete za skladiščenje praškastih surovin v obstoječem skladišču (za povečano proizvodnjo).
Stroški:
Po investicijskem programu je predvidena vrednost osnovnih sredstev v višini 24,437.000 din. Ker pa smo, kot je bilo že uvodoma povedano, predvideli kompleksno rekonstrukcijo, to je več kot po sprejetem investicijskem programu, glavni projekti pa so šele v izdelavi, bo celoten obseg stroškov precej večji. Ko bo gornje znano, bomo dali novo informacijo, tako da se bodo samoupravljale! lahko odločili za celoto ali pa za posamezne faze.
Pripomniti moram, da so pri kreiranju zamisli o detajlih rekonstrukcije in projektne naloge sodelovali in sproti skupno usklajevali vse želje tako strokovnjaki iz TOZD Premazi, kot tudi investicijsko razvojni sektor. Vse odločitve so tudi dokumentirane.
Želimo, da bi vsi samoupravljalci v o-beh TOZD, kot tudi skupnih službah uvideli nujnost čimprejšnje realizacije posodobitve, ker bo samo s tem podana možnost za ponovni vzpon Colorja.
Ivan Hafner, dipl. ing.
COLOR 5
Iz šole v združeno delo in obratno
Že resolucije predzadnjih partijskih kongresov so jasno začrtale zahtevo po reformi izobraževanja po končani osnovni šoli v vseh jugoslovanskih republikah.
Republike oziroma avtonomni pokrajini so z reformo različno pohitele. V Vojvodini so bili med prvimi, vendar že nekaj časa ugotavljajo, da so v bistvu uvedli desetletko in ne usmerjeno izobraževanje. V Sloveniji smo se dobro zavedali, kaj predstavlja ta dejansko revolucionarna preobrazba, zato smo skušali najprej postaviti temelje zanjo. Več kot dve leti je že minilo, kar je bil dan v javno razpravo prvi osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju.
Priprave za sprejem se bližajo koncu, prav tako tudi priprave za šolanje »po novem«.
In kaj je revolucionarnega v u-smerjenem izobraževanju?
Na kratko bi dejstva lahko strnili v nekaj ugotovitev oziroma točk:
1.	Usmerjeno izobraževanje daje vsem šolajočim po osnovni šoli enake možnosti za izobraževanje.
Mnogo več poudarka je na šolanju za prakso, tj. praktičnem pouku in proizvodnem delu. Gimnazije kot »večvredne« šole in »manjvrednih« poklicnih šol ne bo več.
2.	Vsak dijak oziroma študent bo po vsakem končanem letu šolanja (po osnovni šoli) dobil določena znanja in se lahko zaposlil v združenem delu. Če bo začutil potrebo po na-
NA NOVO ZAPOSLENI
Simo Vujasin — TOZD Smole, Rudi Retelj — TOZD Smole, Ivan Ča-ter — TOZD Premazi, Milan Treul
—	TOZD Premazi, Ignacij Sovdat
—	TOZD Premazi, Metka Kavčič — skupne službe, Stanislav Bizjak — TOZD Smole, Vojmira dipl. ing. Janc-Barbcrič — TOZD Premazi, Jožef Rac — TOZD Premazi, Viktor Masežev — TOZD Premazi, Tone Zavrl — TOZD Smole, Jašari Jašar — TOZD Premazi, Dominik Košir — TOZD Premazi, Valentin Žakelj — TOZD Premazi, Ljudmila Tavčar — skupne službe, Slavko Kralj — TOZD Smole
DELOVNO RAZMERJE PREKINILI
Redo Karišik — TOZD Premazi, Mehmed Odžakovič — TOZD Smole, Jernej Vrabič — TOZD Smole, Mir-
COLOR 6
daljnjem šolanju, bo lahko študiral naprej, kar pomeni, da se mu bo priznal vsak uspešno končan letnik in mu ob prehodu (tudi v drugo stroko) ne bo treba začeti vsega znova.
3.	Izobraževanje bo potekalo na osnovi programov in ne let šolanja, kar bo omogočilo bistrejšim in prid-nejšim dijakom hitrejše dokončanje šolanja.
4.	Šolanje bo financirano, dogovorjeno in usklajeno s potrebami združenega dela, kar bo preprečilo pomanjkanje nekaterih in viške drugih profilov strokovnjakov. Potrebe in programi se bodo dopolnjevali in usklajevali vzporedno s spremembami tehnologije in znanosti.
5.	Ker bodo doseženi ustrezni dogovori na nivoju republik in zveze, bodo (kolikor je zaradi specifike mogoče) odpadle razlike med »rednimi« dijaki (študenti) in študenti ob delu.
Sčasoma bodo odpravljene tudi šolnine za šolanje ob delu.
6.	Odpravljene bodo vrzeli med srednjimi in višjimi ter visokimi šolami, ki pa ne bodo doživele tako korenitih sprememb kot srednje šolstvo.
To je le nekaj novosti, ki jih prinaša usmerjeno izobraževanje, seveda pa bo do dokončne izvedbe reforme poteklo še nekaj let in bo potrebno prebroditi nešteto finančnih, prostorskih, programskih in drugih težav.
ko Vejnovič — TOZD Smole, Ivan Čater — TOZD Premazi, Franjo Ja-nušič — TOZD Premazi, Anton Kraševec — TOZD Premazi, Milan Podbregar — TOZD Premazi, Živojin Ignjatovič — TOZD Smole, Jože Rodošek — TOZD Premazi, Jože Hozjan — TOZD Premazi, Ačko Veronika — skupne službe, Stanislav Bizjak — TOZD Smole, Viktor Masežev — TOZD Smole, Simo Vujasin — TOZD Smole, Mika Ristič — TOZD Smole, Slavko Andolšek — TOZD Premazi, Dušan Turšič — TOZD Premazi, Milan Treul — TOZD Premazi, Alojzij Bogataj — skupne službe, Edvard Mrak — skupne službe.
PRERAZPOREJENI
Martina Ločniškar — iz skupnih služb v TOZD Premazi, Zvonko Knez — iz TOZD Premazi v TOZD Smole, Viktor Jamšek — iz TOZD Premazi v TOZD Smole, Miloš Bukovec — iz TOZD Premazi v TOZD Smole, Slavko Barber — iz TOZD Premazi v TOZD Smole.
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
1 1						i				—.(M		'oM		'~S		.-f
	■		F	n	sS?			■/vi	o 1	v	o	Z	£■	T	Z/	7
			m							W	[F	S	/V		X	7
								E •p_	ž	Z	-9	S	7	<	s. H —	7
									Z	■? k		M	y	Z		E
z		cpfe-		5K	TT-	•JŽk T		e.	0	me		Z	&	Z		
EtiS			h	O	S			F	'M~'\		rta			L-.:; 22S		5"
mr		Z		H	T	T_		N	Z	Sr	7	Z		O	P	o
k-*«			T	/	Z	J		E		K	Z	o	p	7		c
E. JI		f}\	\J__	7	*	E		*■		P_			£•		r	/
			|/9	S	I	o		z	£■	/V	~c	e-	E	/	m	IS
Ft°la				Sg	O	7		z	7~	/	3";	z	/	~c	s-	T
-	H	P	l-r	7	2				I				7š~	p	7	£_
SŠ	=>_	K	\5-	*	t	E		Z		E	Z	[*i	7	E	7	
ca	. i/ e		z>	z*	$1	57		1/	|/ m		^r			a	£■ !	~5
Š Ti		Z	:7	7					IZ	T	*	o	7	o	7	/
	1z	\f_	rt	>9™	J\T Ep				Z	7		i	/		§2	7
1 >		LL	O						Z	i£J*		/	7	T	V	o
Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo javno žrebanje izvedli v prostorih kadrovsko-splošnega sektorja DSSS. Komisija v sestavi Marjeta Štrukelj, Milka Tavčar in Aleksander Munda je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Fani Bezlaj, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Dunja Remic, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Vinko Jazbec.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
Uspel
referendum
Tik pred izidom smo prejeli rezultate referenduma za sprejem Pravilnika o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter metodologije za enotno analitsko oceno vrednotenja del in nalog.
V	tozd Smole je »za« glasovalo 87,5 % delavcev, ni glasovalo 3 %, neveljavnih glasovnic 9,5 %.
V	tozd Premazi je »za« glasovalo 76,7 %, proti 7,10 %, ni glasovalo 4,27 °/o, neveljavnih 11,93 %.
V	DSSS je »za« glasovalo 86,92 %, proti 10,99 °/o, ni glasovalo 2,09 %.
Delavci tozd Premazi so sprejeli (s 85,22 °/o) spremembo 110. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in dolžnostih tozd in DSSS. Za včlanje-nje v Poslovno skupnost »Poli-kem« pa je glasovalo 75,28 % delavcev tozda.
Prišli — odšli
(od 1. 10. 1978 do 31. 1. 1979)
NAGRADNA KRIŽANKA
/terčJZ
'pDzec£/rj>i
KRO/VS
o/Zr&*T.
PORR/URLj
rosFOK,
W?£X£&/£
CrfC/MV/

*r$utcQ \StDfAC
N/ciR
Mh<Ko
A,/£lS£ss
%EKR i vsV/cz
1//ZSTR
?MQ*WE
A/? C/V/? (SRBOV**)

po«*/?
Z
SLUZJO
nase hi/c/s c 6
S v c/J/j

^ MSB/
4 POCffSf/C <
»e*& z/? Pd*RŠ///o
MOR*
vtrl/jr
Tc^e
0CSP£/>C
DuJi/tf'
nerez/j
'?OT£P>t/tf/
POSTRi/R
STA///.
Lju8£Zfy/f
S*£Z/Jc£
vfre/v;/}
SP/?///p/}
tZZJ/ORtU
OpJCONfTE^
OfiR€*;J}HpC
KM*.
KLO&
OL/hPfJR
OBUKR P HKTEZpl
P**3/W<4
M-ssje
W>*ZHOST
URRa/
SJR/Z
Č/.OV£A£
*ftPW*}St PELC/
tt®WweC
srRfeu,
2>B&SZ
*COL


Bo/a//zs*C’

£V£7bi///D
7>Z/e»j7SO
BOL£££a/
zedp/
V&3
s <*/?}*. zez
PotDTCJtR
/es/Z/j,
zhRcrj
A'RSR
R/Ps/CR
POZ/a/R
TRRRfrZ
2>R/vsc/
roJ/psf
Hc/hERV
p€-C'r>£-
I/OŠa/^r
&*9K/7
ŠOGC.
'"?r*DJZRv
Z/UC/
ZOZR
Etf'L£
* er$£j)o
PPZR
CRRR
motehscc
kes7o
boHficR PeZ/z^r/,7 Z/URZ.
OP///CA'
COLORJEVE INFORMACIJE št. 1 (81), leto 8., februar 1979. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	120	din
2.	nagrada	80	din
3.	nagrada	40	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 26. februarja 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križano. Obilo sreče!
Dopisujte
v svoje glasilo!
COLOR7
Naši kegljači so uspehu na igrah barvarjev dodali še naslov občinskega prvaka za leto 1978. Med posamezniki je član ekipe Miro Zidar s 467 podrtimi keglji tudi postal občinski sindikalni prvak. Čestitamo!
Takole pa izgleda kuhanje laka za čolne. Lahko bi dejali, da bomo tudi mi prispevali skromen delček k u-spešni turistični sezoni, ali ne ...
FOTOKRONIKA
Ludvika Kalana poznamo sodelavci kot človeka, ki pri vsakem delu razmišlja, kako poenostaviti delo in doseči boljši učinek. Pred nekaj dnevi nas je presenetil z napravo, ki z lahkoto odpira ventile različnih velikosti. Kaj pomeni ta naprava, vedo najbolje delavci pri transprotnih delih. Do zdaj so s težavo odpirali železniške cisterne, posebno če so bili navoji zarjaveli.
Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za nek poseben izum. Pri vsem je največ vredno to, da tisto kar poznamo, tudi uvedemo v vsakdanje delo. Končno je največ vredna učinkovitost in hotenje za izboljšanjem.
Viskozimeter s hladilnim stolpom je nepogrešljiv pripomoček za določevanje viskoznosti smol in barv, zato ga je moč videti na več mestih v tovarni...
Tile sodi, napolnjeni z alkidnim melaminskim emajlom, so namenjeni v Sovjetsko zvezo. Takšni prizori niso redkost v naši tovarni...
V ta vrtec na Svetju bi se že konec lanskega leta morali »vseliti« tudi otroci naših delavcev, toda nepredvidene težave so otvoritev premaknile kar na prve pomladne dni...