Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE IlAZŠiPJENA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZK: lE UTEMEIJEM INTEGRACIJA V soboto dopoldne s'^ je v Celju sestal na razširjeni seji okraj- ni komite Zveze komunistov. Ker je bila na dnevnem redu raz- prava o integracijskih procesih v gospodarstvu, so se seje udeležili tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij, na sejo pa je pri-; šel tudi organizacijski sekretar centralnega komiteja Zveze komu- nistov tovariš Kajtimir Jokopič. Uvodni referat direktorja zavoda za napredek gospodarstva v Celju — tovariša Fedorja Gradišnika, ki je po- drobno orisal razvoj in pomen inte- gracijskih procesov v našem gospo- darstvu, je dopolnila tudi živahna in konkretna razprava. Tako so člani okrajnega komiteja Zveze komuni- stov in gostje pstro kritizirali tiste združitve, ki jih ne narekujejo eko- nomski pokazatelji, opozorili pa so tudi na pojave, ko integracfjo zavi- rajo posamezniki — v strahu za svo- je osebne koristi. Zato so poudarili, da bi morali pri razpravah o inte- graciji tesneje sodelovati celotni ko- lektivi, več odgovornosti pa bi mo- rali prevzeti tudi organi samouprav- ljanja, ki so o poslovnem sodelova- nju včasih dokaj enostransko infor- mirani. Razprava na okrajnem komiteju Zveze kpmunistov je dodobra ocenila dosedanje integracijske procese v celjskem okraju. O konkretnih pri- merih pa bodo v naslednjih dneh razpravljali tudi ipo občinah, kjer' bodo razpravo o integraciji pripra- vili občinski komiteji Zveze komu- nistov. -ij Združenje študijskih centrov • Po daljših pripravah je okrajna skupščina v Celju sprejela sklep o ustanovitvi ■združenja študijskih centrov izrednih sluša- teljev višjih in visokih šol. Ustanovitev samostojnega zavoda, za katerega je dal pobudo pravzaprav okrajni odbor SZDL, so ter- jale potrebe. Ko je zavod za prosvetno pedago- ško službo v šolskem letu 1962-63 proučeval kvalifikacijsko strukturo učiteljev v višjih razredih strokovnih šol, je ugotovil, da je ta nezadovo- ljiva, saj je bilo učnih moči s sred- njo izobrazbo preveč, s strokovnp pa 300 premalo. Podobno velja tudi za poklicne šole. Ker pa mnogi učitelji izredno študirajo in so pri študiju prepuščeni sami sebi, naj bi jih zdru- ženje študijskih centrov povezalo in jim nudilo sistematično in organizi- rano pomoč. S posebno anketo i o zavod za pro- svetno pedagoško službo ugotovil, da so številni izredni slušatelji tudi v upravnih in družbenih službah, ki imajo pri študiju iste težave kot pro- svetni delavci. Zaenkrat bo združenje zajelo štu- dijske centre z več skupinami in pe- dagoške akademije, višje ekonomske in komercialne šole, višje pravne šo- le, višje ekonomske in višje tehnične šole v Mariboru. Od ljubljanskih vi- sokošolskih zavodov bo formirala študijske centre višja pedagoška šo- la, razni oddelki filozofske fakultete idr. Združenje bo imelo upravni in strokovni kolegij ter poleg eviden- tiranja slušateljev posredovalo pro- grame, skripte in drugo potrebno li- teraturo. Nivdalje bo organiziralo se- minarje v povezavi z matično šolo, nudilo pa bo tudi organizacijsko in tehnično pomoč centrom, ki nimajo lastnih prostorov in administracije. Razen tega bo med drugim ugotav- ljalo tudi perspektivne potrebe go- spodarstva idr. K. C. NOVI POLITIČNI KADRI V VELENJSKI OBČINI Pred dnevi je v Velenju 18 sluša- teljev politične šole uspešno končalo šolanje. Metoda predavanja in sam sistem šolanja_se sedaj bistveno raz- likuje od prejšnjega - klasičnega, saj so se poslušalci posvetili šestim raz- ličnim področjem in so ob koncu predavanj imeli iz vsakega posamez- nega področja razgovore s predava- telji. Ti razgovori so se kot nadome- stilo izpitov pokazali za zelo uspešne in je vodstvo, političnega šolstva v Velenju prepričano, da so v tej ob- liki lažje ocenili znanje in zrelost posameznih poslušalcev. Ob priliki podelitve diplom je sekretar občin- skega komiteja Ivo Jamnikar v kraj- šem govoru opozoril diplomante na njihove dolžnosti in naloge, ki jih čakajo v podjetjih in ustanovah. KZ V SOSTANJU 42-URNI DELOVNI TEDEN Pred nedavnim sta oba zbora ve- lenjske občinske skupščine v daljši razpravi pretresla in sprejela sklep o uvedbi poskusnega 42-urnega de- lovnega tedna v šoštanjski Kmetii- ski. zadrugi. S tem predlogom so bili seznanjeni vsi pristojni organi. Dooknčno uveljavitev te'ea predlo- ga bo potrdila Komisija za delovni čas pri Zveznem izvršnem svetu. A. DRUŠTVO KADROVSKIH DELAVCEV TUDI V CELJU Na pobudo republiškepn odbora drnštva kadrovskih dclavcev. se bo v začetku mar- ca tudi v Celju ustanovil odbor tega društ- va. ki bo v svoje članstvo vključil širok krof! ljudi, ki se" kakorkoli ukvarjajo s vprašanji kadrovske politike. Nedvomno bo društvo izredno koristilo posameznim kad- rovskim delavcem in tudi službam. Da bi društvo izpolnilo svoj program, ki bo nedvomno široko zasnovan, bo treba ve- liko trdega dela in široke podpore vseh družbeno političnih ter delovnih organiza- cij. dag PREDLOG STATUTA VELENJSKE OBČINE RAZDELJEN Razprava v štirih smereh Te dni so v velenjski občini razde- lili okrog 7.000 izvodov osnutka sta- tuta občinske skupščine, tako da ga je dobila sleherna družina v občini. Včeraj pa so v zvezi z razpravo o statutu imeli prvi sestanek na občin- skem odboru SZDL s predsedniki krajevnih aktivov. Občinski odbor želi in pripravlja razpravo o statutih v štirih smereh. Tako naj bi najprej razpravljali o ob- činskem statutu samoupravni orga- ni,. zatem delovne organizacije, ob- čani na terenu in strokovne organi- zacije. Na ta način bo osnutek sta- tuta s pripombami dobil svojo pravo vsebino in bo lahko resnično zrcalo hotenj — dolžnosti, in pH-avico obča- nov določenega območja. Da pa bi občani tem lažje razumeli statut, je izvršni odbor občinskega odbora SZDL pripravil instrukcije za občinski aktiv ,ki bo tolmačil sta- tut na terenu. Z javnimi razpravami o statutu bodo predvidoma končali do 25. mar- ca, nakar bo komisija pregledala in ocenila pripombe ter jih vnesla v sta- tut, o katerem bo občinska skupšči- na sklepala na prihodnji seji (9. ap- rila!) -že Š£ VELIKO NEIZl^OLNJENIH ŽELJA MISLI OB PRAZNIKU ŽENSK Prazniki so priložnost, ko radi go- vorimo o razveseljivih stvareh. Nič zato, če napravimo enkrat izjemo in ob letošnjem osmem marcu, Dnevu žena, pomislimo na dvoje zaskrblju- .iočih sredstev: na kvalifikaci.isko strukturi) žena-proizvajalk in na ude- ležbo žensk v organih delavskega in družbenega upravljanja. Podatki o teh dveh področ.iih osvetljujeta nam- reč položaj žena v naši družbi s še posebej zanimivega stališča. Dokazu- jeta. da se žene kljub' temu — da imajo za to vse formalne in zakonite možnosti — še vedno niso povsem enakopravno vključile v družbeno življen.ie. Kvalifikacijska struktura žensk v proizvodnji je skorajda žalostna. V d-"lovn'h organizacijah različnih po- dročij .fe še vedno zaposlenih precej nekvalificiranih in polkvalificiranih delavk, odstotek žena s srednjo, viš- jo in visokošolsko izobrazbo pa se v množici onih z nižjo kar izfjublja. Tudi pri izobraževanju na delovnem mestu predn.iačijo moški, ženske pa, ki so se že vključile v proizvodnjo, mnogo retlke.je pomislijo na dopol- nilno izobrazbo. Drugi podatek, ki nas opozar ja, da položaj žena tudi pri nas še ni do- končno reš'^n, .le udeležba ž^nsk v orcanih delavskega in družbenega unravlian.ia. Njihovo sodelovanje v delavskih svetih, občinskih skunšči- nah, razlfčnih komisijah in drugih organih že zdaleč ni v skladu s .šte- vilom zaposlenih žensk, še manj pa z deležem, ki ga žcna-proizvajalka prispeva k razvoju gospodarstva in družbenih služb. Pa ponovimo še enkrat, zakaj ,je tako: # še vedno je marsikje močno ukoreninjeno mnenje, da so za žen- sk'^ primerni samo nekateri poklici; ^ delovne organizacije mnogo ra- .je štipendirajo moške, češ da so z ženskami kasneje — zavoljo porodov in npffp ntrnk. vplilrn vppii cfrnSki Nekateri najnovejši podatki pa so rokazali, da imajo na splošno žen- ske — tudi če ne odštejemo porod- niških dopustov — precej manj bo- lezenskih izostankov kot možje. ® Tudi sodobno ženo še močno obremenjuje gospodinjsko delo. Vzro- ki za to so v pomanjkljivi organiza- ciji sistema različnih servisov in var- stvenih ustanov ter v cenah in kva- liteti njihovih uslug. ® zavoljo vsega tega se ženske tu- di prenatalo družbeno uveljavljajo, premalo se seznanjajo s problemi svojega kolektiva in komune, zato na sestankih in »;borih večinoma raj- ši molčijo in zato jih tudi v organih, k.ier odloča.jo, ni. Ti in še mnogi drugi vzroki žen- skam on "mogoča'O povsem uveljavili tako težko priborjene pravice. In če- prav čez leto mnogokrat govorimo o tem, čeprav poskušamo v okviru možnosti razbrernenjevati ženske nji- hovih (Ivojnih dolžnosti, je prav, da ob 8. marcu pregledamo sklepe in zaključke, spre,iete med letom. ' IVA niTRNIK PRVI STATUTI KOLEKTIVOV VELEN.JSKE OBCINE Velenjska občinska skupščina je na eni izmed svojih zadnjih sej obrav- navala predloge statutov delovnih organizacij Tovarne gospodinjske opreme. Rudnika lignita. Komunalno obrtnega centra in Trgovskega pod- jetja Zarja iz Šoštanja. Oba skup- ščinska zbora sta omenjene statutne predloge pretresla in jih priporočila v sprejem delavskim svetom ome- njenih delovnih organizacij. R Komunalni problemi: L mesto NA PLENUMU SZDL V VELEN.JSKI KOMUNI Pred dnevi je plenum občinskega odbora Socialistične zveze v Velenju analiziral zbore občanov, na katerih so n)zpra"]jali in sprejemali občinski družbeni plan in proračun. Vsekakor so zadnji zbori občanov pokazali, da je interes občanov pora- rol saj se je skupno zborov občanov •n zbnrov delovnih kolektivov udele- žbo okrog 2.8(70 ljudi, kar predstav- lja ''O odstotkov vseh volilcev velenj- ske občino. V Velenju so prepričani, da jf! k temu pripomoglo dejstvo, da so družbeni plan in proračun natis- n'li v 7.000 izvodih ter ga dostavili sleherni družini. Zanimivo pa je, da se večina pri- ponb ni dotikala samega družbene- ga plana ali proračuna, temveč so bi- la na prvem mesloi predvsem vpra- šanje ter pripombe glede slabega iz- vrševanja uslug s strani komunalne službe. Tako bi splošna ocena lahko nakazala, da so zborih občanov v ve- lenjski občini obravnali v glavnem krajevne probleme, ki so jim vseka- kor bližnji in trenutno pomembnejši kot širša politika razvoja občine. V družbeni plan so posegli predvsem na področju šolstva, medtem ko so se proračuna dotaknili prc>dvsem na področju občinske doklade za sred- nje višinske kmete. Tako so občani v Ravnah zahtevali, da so njihova področja izenačijo s podobnimi tere- ni, ki spadajo pod višinsko katego- rizacijo. Značilno je, da je na zborih občanov prodrlo v javnost nc.šteto spornih vprašanj glede slabih izvrševanj teh ali onih služb ter da je v višinskih področjih bilo tudi vprašanje elek- trifikacije posameznih manjših za- selkov. Plenum je po analizi zborov spre- jel formulacijo odgovorov na vpra- šanja in zahteve občanov ter jo le- to dal v obravnavo na seji nbčinsk'^ skupščirf^c v f^redo (o tem bomo po- ročali v naslednji številki našega li- sta!). -že PRIZOR S PREMIERE V CELJSKI GLEDALIŠKI HIŠI ''»■izor s krstne predstave Srečnih zmajev Mihe Remca, — drame, ki jo je v režiji Mirana Herzoga upriaiorilo celjsko glt^dališče. OD 5. DO 15. MARCA Okrog 7., 11. in 15. marca padavi- ne s snegom do nižin, hkrati močna ohladitev z burjo. V ostalem suho oz. lepo in postopoma toplejše. :i5niAaxs ifNSVNva A ^ z družbenim planom po Smarskem 9 Celjska skupščina — obča- nom: O kanalizaciji 0 Tretji roto stroj v Krškem O Otroka so mi hoteli ponem- čiti O Kritika »-Srečnih zmajev« O Dvakrat 15 let za uboj z solno kislino 0 Spomini udelcžrncev poho- da Stirina.iste Preživele priče zločinov v Auschvvitzu pripovedujejo V PRIHODNJI ŠTEVILKI: 0 Radovedna malha — za mlade bralce 0 Priče obtožujejo (nadalje- vanje) 9 Problrm v sredi.šču: Izbira poklicev CELJE, G. MAREC 1964 St. 9. Cena 20 Leto XVI. Glavni nrednik TONE MASLO Odftovorni urednik JURE KRASOVEC I.ist izhaja ob petkih, izrinjn in tiska Časopisno podjetje >Celjski fisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trp V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 60'5-ll-l-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dia. Stvan a CELJSKI TEDNIK Št. 9 — 6. marca 1964 MARJAN RAVNIKAR (Nekaj misli, zabeleženih oh raz- govoru, ki ga je vodil tovariš Janez Stanovnik o približajoči se konfe- renci o trgovini in razvoju). Na 16. zasedanju OZN niso pred- stavniki dežel hoteli niti slišati o kakšni podobni konferenci. Toda. časi se menjajo in z njimi tudi ljud- je. Tako se je tudi po Kairu situa- cija že močno spremenila, človeku se zdi, kakor da so razvite dežele, odnosno njihovi predstavniki preko noči spregledali in uvideli nevar- nost, ki jim preti, če bi še naprej odbijali pomoč in sodelovanje z ne- razvitimi. Zaradi tega je tudi bilo vzdušje na 17. zasedanju popolno- ma drugačno, Predložena resoluci- ja je bila sprejeta od vseh, celo principi bodoče, to je zasedanje, ki jo čakamo, so bili določeni. Sporno je bilo edino določiti datum. Pred- stavniki razvitih dežel so namreč želeli predhodno urediti n-eke med- sebojne zadeve v GAT-u. Na prvi se- ji pripravljenega komiteja, je bilo tudi to rešeno. Sprejet je bil datum in načrt dela in to tisti načrt, ki ga je predložil naš predstavnik tovariš Stanovnik, medtem ko so bili ostali trije odbiti. Od takrat do danes ni prišlo do nobenih sprememb v dnevnem re- du konference. 32 držav v razvoju je dnevni red sprejelo brez kakr- šnih koli sprememb. Sestavljenih je 5 komitejev za pri- pravo konference, ki so se do sedaj redno sestajali in prinašali važne zaključke. Predebatirana je cela vr- sta alternativnih, praktičnih in po- litičnih vprašanj. Na konferenci bo prisotnih 102 predstavnikov. Vsi pa bodo ali ministri zunanje trgovine, zunanje politike, plana ipd., torej vsi zastopajo^ svoje vlade, kajti vsi zastopniki bodo obenem tudi člani kabinetov svojih vlad. Komiteji pa bodo po svoji vsebi- ni razpravljali takole: . 1. komite — vprašanja surovin; 2. komite — vprašanja izvoza; 3. ko- mite — vprašanja neblagovne trgo- vine (turizem ipd.); 4. komite — vprašanja organizacije medseboj- nih povezav in 5. komite — vpraša- nja splošnih ekonomskih proble- mov. Ta vprašanja so bila sprejeta za, diskusijo konference celo v tistih, ki pred dvema letoma niso hoteli slišati zato (kot n. pr. Velika Brita- nija). Danes priznajo nujnost eko- nomske koeksistence, priznajo pa tudi, da so osnovne razlike v eko- nomskem potencialu tako velike, da pravila v tej koeksistenci ne more- jo biti za vse enaka, če bi bila, po- tem bi nerazviti še nadalje ostali nerazviti. Samo službenega mate- riala za konferenco je pripravljene- ga preko 5.000 tipkanih strani da o neslužbenih ne pišemo. Nič čudne- ga če se je tako skrbno delalo za konferenco, gre za 130 milijard do- larjev, ftolikor jih porabi letno sve- tovna trgovina. Torej ni bila nekaj slučajnega, kar se je delalo in se pač mora delati v enem letu, jp pa težko in odgovorno delo. Razpadanje kolonializma je na- pravilo globoke razpoke v svetovni ekonomiki. Prav zaradi tega iščejo novi boljši sistem, ki bi nastopil na mesto starega, seveda kvalitetno boljšega. Cene surovinam padajo, s tem pa pada tudi cena monopoliz- mu, ki je v kolonijah izgubil suro- vine. Ta realizem se čuti tudi v medr narodni delitvi dela. Slišijo se pa- role: »Vsi smo enaki«. Sicer obsto- ja odpor, toda svet je vrženy stra- hovito kontradikcijo in so sile, ki se upirajo novem, nemočne. Milijarda relativno bogatih ljudi ne more več živeti ne da bi se navezala na dve milijardi revnih, ki bi radi od njih kupovali, toda po novih principih. Razvite zemlje vedo, da je za njih sedaj aksiom vsega, iti v policen- trično ekonomiko z vsemi, tudi z nerazvitimi in imeti doma polno zaposlenost, ali pa to odbiti in tve- gati ogromno nezaposlenost in z njo seveda tudi vse posledice. Na jasnem smo si, da bivše kolonije nočejo biti več baza za surovine in s tem graditi še večjo moč tujega kapitala. Mi v Jugoslaviji smo se resno pri- pravili za konferenco. Vsi od naj- nižjih organov, do skupščine. Te priprave in delo, ki je storjeno, zu- nanji svet zelo ceni in prav zaradi tega vsi skupaj vidimo v tem res- nem delu zagotovilo uspeha bliža- joče se, za ves svet tako važne kon- ference. Z družbenim planom po šmarski občini 2e od lanske spomladi ni bilo ta- ko živahno po šmarskih krajih, kot je zdaj. Pred kratkim so se povsod sestajali krajevni politični aktivi, zdaj pa se množično zbirajo občani, da povedo svoje mnenje ob občin- skem družbenem planu za letos. Potrebe so zdaleč večje, kot zmog- ljivosti občine, vendar je tudi na- predek lep. Prav zato pa, ker je po- treb ogromno, je potrebno teme- ljito gospodariti in premisliti, kako obračamo skromne dinarje, da bo- mo dosegli, kar je najbolj potreb- no. Kmetijstvo, turizem, industrija: povsod je potrebno dosti vlagati in to s prepričljivo daljnovidnostjo, da bo v prid boljšim gospodarskim re- zultatom. In občani razpravljajo, svetujejo, predlagajo; soodgovorno gospodarijo v .svoji moči! In kaj naj bi napravili letos? # Rogaška Slatina: Tu praznuje- jo 300 let zdraviliškega kraja. Po- trebe: sodobnejši objekti, boljše ce- sto^trgovina, gostišča; skratka vse, kar terja sodobno zdraviliško tu- ristično okolje. In kaj bo letos? No- va terapija, stolpnica, ki bo zakrpa- la vrzel v sodobnem zdraviliškem delovanju. Nova veleblagovnica sre- di naselja,'ki bo prispevala k zahte- vam turizma, potrebam domačih in tujih potrošnikov. Odločitev za nov prvovrstni hotel, ki bi ga zaman is- kali v Rogaški Slatini. In končno še ureditev parkov in pločnikov. # Tržišče: Novi stroji v steklar- ni, zaključena rekonstrukcija in s tem izdatno povečanje proizvod- nje. 50 novih stanovanj, pri čemer mladinska organizacija opozarja, da ne pozabijo na samska stanova- nja. O Rogatec: protiprašno cestišče, težko pričakovana kanalizacija. O Šmarje pri Jelšah: ureditev pločnikov in cestišč, nova bencin- ska črpalka, stanovanjski bloki, ure- ditev vodovoda. # Podčetrtek: Logarnica? Občani pa pravijo še: trgovina, trgovina!? Polkletni sedanji lokal je vlažen, nemogoč, kot je ugotovila sanitarna inšpekcija. # Imeno: boljše izkoristiti po- družbljena zemljišča na Imenskem polju. Kje so obljubljeni živinski hlevi? Dograditi vaški dom, ki so si ga spravili pod streho občani z last- nimi silami! 0 Lesično: Maja naj bo otvoritev nove šole, za kar je že čas! Kaj pa bo z zadružnim hlevom, ki so ga pričeli pred leti graditi, zdaj pa sto- j^i 36 zidanih stebrov, ki brez stre- he štrlijo proti nebu, šola bo res- nično končana. G Kozje: še več ribezovih nasa- dov. Potrebovali bi novo šolo, da bi lahko osnovali osrednjo osnovno šolo. In povečani obrat tekstilne to- varne »Metka«? 9 Bistrica oh Sotli: Uredili bodo protiprašno cesto. In še dosti tega, o čemer bi še lahko pisali. Občani razpravljajo in od vsega bodo iz- luščili najpotrebnejše. Vsekakor pa bodo" napredovali: celotni dohodek, ki je po ceni bil lani preko 12 mili- jard, nameravajo povečati za 13,5 odstotkov; narodni dohodek za 14,7 odstotka, torej na 191.031 din na prebivalca, kar pa še vedno ni do- volj. Smotrno bo potrebno odkriva- ti vse gospodarske rezerve, narav- na bogastva, ki jih v šmarski občini ni malo. Ugodne so zlasti razme- re za razvoj turizma in kmetijstva, ob čemer pa je potrebno misliti na razvoj obrti, industrijskih obratov. SEMINAR ZMS v LOGARSKI DOLINI ) Zadnja dva dni v preteklem ted- nu je v Logarski dolini občinski ko- mite Zveze mladine v Mozirju orga- niziral seminar za vodstva aktivov. Seminar, ki je bil izredno intenzi- ven in kvaliteten, je obravnaval med drugim družbeni plan in statut ob- čine, aktualne naloge Zveze mladine, organizacijsko-kadrovska vprašanja m vprašanja idejne vzgoje mladih. Zlasti kvalitetna razprava je pripo- mogla k uspehom seminarja, na ka- terem so predavali razen tovarišev iz Okrajnega komiteja ZM tudi pred- sednik in podpredsednik občinske skupščine, sekretar ObK ZK in re- publiška poslanka Vida Vajd. Uspešno delo seminarja in pa bo- gato znanje, ki ga je pridobilo 25 udeležencev seminarja, bo brez dvo- ma v mnogočem dvignilo kvaliteto dela aktivov Zveze' mladine v mo- zirski komuni. ~ dag V Šmarju so uredili cesti.šče skozi trof. Zdaj urejajo še pločnike. SEMINAR ZA MLADINSKA VODSTVA MOZIRSKE OBCINE V LOGARSKI Da bi izboljšali delo mladinskih aktivov je Občinski komite Zveze mladine Mozirje organiziral v Logarski dolini dvodnevni se- minar za vodstva mladinskih aktivov in čla- ne občinskega komiteja Zveze mladine. Prvi del seminarja je bil namenjen raz- pravi o vsebini, olilikah in metodah dela. Zaradi neizkušenosti in pogostega menjava- nja mladinskih vodsfSv je prav tu največ težav. Ko so razpravljali o tem kako vklju- čiti čimveč mladine v naša družbena doga- janja so opozorili, da jim druge družbeno- politične organizacije na terenu ne, nudijo dovolj pomoči, da je tudi povezava slaba. V drugem delu seminarja so razpravljali o predlogu družben»;ga plana in proračuna občine /m letošnje leto in o osnutku sta- tuta občine. Ko so razpravljali o osnutku statuta občine so poudarili, da se bodo mla- dinski aktivi čimbolj aktivno vključili v javno razpravo. Sredstva za krajevne skupnosti? RAZGOVOR s SEKRETARJEM OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V VELENJU Pred dnevi smo obiskali sekretarja občinskega odbora Socialistične zve- zb MILANA STERBANA v Velenju ter ga povprašali o formiranju kra- jevnih skupnosti na območju Šaleške doline. Dejal je, da zaenkrat na bliž- njih zborih občanov, kjer bodo raz- pravljali o statutu, še ne bodo na- čenjali vprašanja krajevnih skupno- sti. Na vprašanje o številu le-teh pa je menil: »■Mnenja sem, da bi bilo prav, če bi se krajevne skupnosti formirale na sedanji teritorialni razdelitvi biv- ših krajevnih odborov. Naša dolina ima v glavnem zaključena naselja in je dosedanji princip delitve bil zelo ustrezen. Vsekakor pa se bodo o tem občani sami odločili.« »Kako pravzaprav tretirate bodo- čo krajevno skupnost — ali je to or- gan upravljanja ali podaljšana ro- ka upravne službe občinske skup- nosti?« »Krajevna skupnost je organ. sa- moupravljanja. Napačna so gledišča, da naj bi krajevna skupnost bila po- daljšana roka upravne službe občin- ske skupščine, saj nikakor ne bo de- lala, po naročilu nekoga v občini, temveč po odobritvah in volji obča- nov samih.« »Menite; da bi kazalo finančna sredstva, ki so predvidena za komu- nalno dejavnost, dati krajevnim skupnostim?« »Pri nas imamo močno razvit ko- munalno obrtni center, ki v glavnem le izvršuje svoje naloge, čeprav so prav drobni komunalni problemi najčešči predmet obravnav na zbo- rih občanov. Sredstev je pač z ozi- rom na rastoče potrebe premalo. Vse- kakor pa drži, da se je doslej sko- raj sleherni dinar, s katerim je raz- polagal krajevni odbor (bivši), po- množil, kajti občani so skrbno go- spodarili s .sredstvi in s pri.spevkom lastnega dela pomnožili osnovno in- vestirano vrednost na svojem pod- ročju.« -že OBČANI O PREDLOGU PLANA IN PRORAČUNA v velojski občini so občani na 22 zbo- rih volivcev pretresli predlog občinskega družbenejja plana in proračuna za leto. Zbori občanov so bili dobro pripravljeni in obiskani. Vse družine v občini so že pred- hoilno dobile predlogo, tako, da so lahko volivci j)ripravili. svoje pripombe Jn pred- loge. Ra/cn (egn so odborniki obravnavali predloge o dru/bciiein plaini in proračunu. Zbrani' pripombe in ])r«'dl()ge je nato ob- ravnaval občinski Svet za družbeni plan in finance. O svojem stališču bo seznanil ob- činsko skupsčino na seji obeh zborov, ko se bodo ti predlogi posebej obravnavali. Osta- le pri|)onil)e, predloge in sklepe zborov vo- livcev in zborov delovnih skupnosti ljudi v delovilili organizacija!) jja bo občinska skupščhia uosebej obravnavala na prihodnji seji kot posebno točko dnevnega reda. O vfališčili občinske skupščine do predlogov zl)orov volivcev, bodo volivci obveščeni nu priliodnjih zborih. POMEMBEN OBISK Po nekajdnevnem bivanju v Celju je znani sovjetski trener in učitelj Bolotnikova ter Kuca, Nikiforov v torek popoldne zapustil mesto ob Savinji. Tu je vodil trening celjskih dolgoprogašev, razen tega pa je imel v ponedeljek popoldne še razgovor z učitelji in profesorji telesne vzgo- je ter z drugimi telesno vzgojnimi delavci. Tudi ta razgovor je lepo uspel, saj se je na njem zbralo nad trideset hvaležnih poslušalcev. Milan Skok v torek smo v Celju z ■vse- mi častmi pokopali Milana SKOKA, uslužbenca Tajništva za notratije zadeve, nosilca več vojaških in mirnodobnih odlikovanj, zaslužnega ohča- ua, vzornega komunista in to- variša. Milan Skok je iijnrl jh) dalj- ši neozdravljivi lH)lezni v ena- inštiridesetem letu starosti. V nežni mladosti je Milan bil žrtev fašizma, saj se je s star- ši in štirimi brati moral umak- niti iz Idrije v Celje. Tn so Skokovi fantje rasili v narod- no in razredno zave lne mla- dince v težkih poffojih, kakrš- ni so vladali v predaprilski Jugoslaviji za delavske druži- ne. . Leta 1941 so morali spet od doma, Nen^ci so družino pre- selili na Hrvaško. Tn so je Milan, kakor tudi vsi bratje, vključil v NOV. Ko je 1942. leta stopil v partizanske vrste je bil kmalu za tem ranjen in ujet. Taborišča na Rabu in v Padovi mu niso prizanašala z mukami. Po razsulu Italije je bil spet v vrstah borcev in tako do konca vojne. Milan je bil re- zervni kapetan I. klase in za- poslen na odgovornem po- dročju dela v Tajništvu za notranje zadeVe. Letos bi Mi- lan praznoval skupaj z neka- terimi tovariši 20 let dela na tem področju, saj je bil v tej službi od ustanovitve tega od- delka. Milan Skok je bal sijoštovan občan Celja, bil je vzoren ko- munist, oče in soprog. Pri vseh skrbeh in nalogah se je še stalno izpopolnjeval. Skokovi so z Milanom izgu- bili četrtega sina. Cvetko, Ju- lij in Izidor so padli v parti- zanih. Zapušča .ženo z dvema otrokoma, obilo prijatelj(^v in znancev. Celje 1k> imkojnika olirani- lo v trajnem s)>uminu. V ŽALSKI OBČINI RESNO O STATUTIH Rok, do katerega naj bi bili statuti izdelani, se naglo približuje. V žalski občini so v glavnem vse delovne or- ganizacije resno pristopile k izdelavi osnutkov statutov. Kakor kaže, ter mina ne bodo prekoračili v večini delovnih organizacij, verjetno pa le v nekaterih manjših. Komisija za statute delovnih or- ganizacij pri občinski skupščini in občinskem sindikalnem svetu sta si- cer nekoliko pozno pričeli z delom, vendar se njuna aktivnost kaže pred- vsem v tem, da sproti opozarja de- lovne organizacije na pomanjklji- vosti v osnutkih. Komisiji nudita de- lovnim organizacijam tudi potrebno pomoč. Slabši je položaj na področju druž- benih služb. V glavnem imajo tudi zavodi pripravljene osnutke, vendar je v njih še precej neobdelanih po- glavij, zlasti tistih, ki zadevajo or- gane upravljanja. M. M. ŠOLA, KI NAJ POSTANE PRAKSA ... Po dogovoru s političnimi organi- zacijami šmarske občine je delav- ska univerza pripravila politično šolo v Rogaški Slatini. 25 slušate- ljev iz delovnih kolektivov je pre- ko sto ur strnjeno poslušalo preda- vanja o politični in ekonomski pro- blematiki ter odnosih med ljudmi, šola je gostovala v, lepo urejenih prostorih Industrijsko steklarske šole, kar je nedvomno pripomoglo k prijetnemu razpoloženju. Vili Šander iz Zdravilišča pravi: »Nikoli ne bi pričakoval, da bo na- ša politična šola tako zanimiva in privlačna. .Neverjetno veliko smo pridobili in menim, da bi laka šola morala postali vsakoletna prak.sa v naši občini. Predavatelji so se iz- redno potrudili in nikoli ni nihče manjkal, tako da je šlo vse po pred- videnem načrtu. Vsi, ki smo bili v šoli, bi se morali še včasih srečati k pomenku, da bi osvežili znanje in tako poglobljeno spremljali naš razvoj. Ob zaključku smo imeli še ekskurzijo v maribofski okraj, kar je bilo čudovito«. Slušatelji šole so si ob zaključku ogledali proizvodni proces v mari- borski tovarni avtomobilov, izobra- ževalnif center v mariborskih tek- stilnih tovarnah, kjer so se zanima- li zlasti za oblike izobraževanja ter sprejemanje in zaposlovanje novih delavcev. Popoldne so si ogledali še ptujski grajski muzej in Slovenske gorice. Povsod so bili toplo sprejeti. Slušateljem ostaja letošnja politič- na šola v nepozabnem spominu in pravijo, da bi jo morali obiskovati še mnogi občani, zlasti »tisti, ki ima- jo na svojih delovnih mestih več opravka neposredno z ljudmi. r. s. NAGRADNO ŽREBANJE SE BLIŽA ZATO PORAVNAJTE NAROČNINO Cenjeni nai'očniki! Te dni vas bo obiskal pismo- noša zaradi plačila naročnine. S tem bomo omogočili našim naročnikom, da bodo lahko so- delovali v nagradnem žreba- nju v drugi polovici marca. Ko boste poravnali naročni- no za list vsaj za pol leta, se boste uvrstili med tiste, ki se jim bo pri žrebanju morda na- smehnila sreča. Številni dobitki v.vrednosti 625.00 dinarjev čakajo na vas! Uprava št. 9 — 6. marca 1964 CEr.TSKT TEDNIK Stran 3 RPEDSEDSTVO OBČINSKE SKUPSCINE V CELJU - OBČANOM celje in kanalizacija • NAČRTI IN DEL SREDSTEV ŽE LETOŠNJE LETO • UREJEVANJE KANALIZACIJE NA ŠIROKEM PODROČJU OBČINE V PRIHODNJEM LETU v pojasnilu glede vode, ki je bilo objavljeno v prejšnji števil- ki, smo zaradi izredno težke problematike kanalizacijskega omrežja smatrali za potrebno, da v današnji številki načnemo to vprašanje. Kanalizacija je v neposredni zvez z vodovodom, stanovanjsko in ostale komunalno gradnjo, vse pa z določe- nim konceptom urbanistične« rešitve v Celju. Pri urbanistični rešitvi j{ treba všteti stanovanjsko, industrij- sko gradnjo, gradnjo komunikacij službe zvez, regulacijskih del, itd Resnica je, da brez vzporednega iz- grajevanja kanalizacije nismo spo- sobni uspešno rešiti problem kom- pleksne izgradnje Celja. 2e samo po- datek pitni vodi kaže, da je treba ta problem reševati najbolj odgovor- no in vsaj vzporedno. Trenutno Celje izkorišča okoli 120 sekundnih litrov vode iz zajemališč v Medlogu. Pri takšnem dotoku vode pa se nam ka- žejo dve neugodnosti: # Da nismo sposobni kriti vse po- trebe s pitno vodo, saj velik del dru- žin ostaja čez dan brez nje. Poleg te- ga nam pomanjkanje pitne vode one- mogoča hitrejšo stanovanjsko izgrad- njo. 9 Kljub pomanjkanju vode ima- mo zaradi slabe kanalizacije poja^^e, da nam vdira voda v kletne prosto- re, z vodo celo fekalije, to povzroča družinam dodatne skrbi o uporab- nosti kletnih prostorov in higieni in zdravju. Odpadne in padavinske vode v Ce- lju odtekajo po kanalih, ki večinoma ne odgovarjalo svojemu namenu za- radi konstruktivnih pomanjkljivosti in starosti. Večina omrežja je še iz starorimske dobe. Z našim mestom se je širila tudi kanalizacija, vendar ne- sistematično kot je pač zahtevala tre- nutna potreba. To je rezultat odsot- nosti določenega programa. Zato ni slučaj, da trase glavnih kanalizacij- skih vodov postavljene niso vsklaje- ne na današnje potrebe. Predvsem je pa težava v tem, da so glavni ka- nalizacijski vodi opremljeni s cevmi, ki ne prenesejo že sedanjega malega odtoka vode. Ker bomo ob koncu tega leta do- bih iz Vitanja nadaljniih 150 sekund- nih litrov vode za konzum (delno tudi za industrijske potrebe), je ne- varno vsako odlašanje akcije za iz- gradnjo kanalizacijskega omrežja. Razpolagamo z idejnim projektom, ki ga je izdelal Zavod za'^napredek gospodarstva in ki je že bil v raz- pravi in bil potrjen. Projektirana ka- nalska mreža bo odvajala skupno padavinsko in odpadno vodo do dveh zbiralnikov Savinje in Voglajne, do skupne čistilne naprave. Projekt predvideva 9 rajonskih in dva glav- na zbiralnika, ob Savinji in Voglajni. Rajonski zbiralniki bodo odvajali kanalsko vodo preko raztežilnikov v odvodnike. S posebno napravo bodo preprečeni kakršnikoli odvodi iz Sa- vinje in Voglajne v povratni smeri, tako da odpade nevarnost, da bi od- padna voda poplavila kanale in klet- ne prostore. Idejni projekt je dal za- dovoljive tehnične rešitve in pred- stavlja bazo za nadaljnja dela, ki so potrebna pred pričetkom etapne iz- gradnje kanalizacijskega omrežja v Celju. Občinska skupščina se zaveda iz- redne važnosti tega problema. V svo- jem proračunu je za jamčila za to leto sicer samo 50 milijonov dinar- jev v te namene. Porabili bi jih za izdelavo dodatne dokumentacije za rajonski zbiralnik 5, ki naj zajame področje od izliva v Savinje do se- vernega roba že zgrajenega stano- vanjskega naselja severno Dečkove ceste in za rajonski zbiralnik 4 in 3 od izliva v Savinjo do savinjske že- leznice. Pretežen del iz določenih 50.000.000 dinarjev pa bi uporabili za predvidena kanalizacijska dela, pred- vsem na tistih področjih Celja, kjer je najbolj neugodna situacija {Dolgo polje). Torej bo že v letošnjem letu reše- nih nekaj najbolj akutnih proble- mov. Poleg tega si bomo zagotovili v pripravljalnih postopkih pogoje, da v naslednjem letu lahko uspešno re- šimo kanalizacijsko omrežje na po- dročju današnjega Otoka <1, 2 in 3), Dolgega polja z Ostrožnim, na pod- ročju Lise. To pa pomeni, da bi v na- slednjem letu lahko uspešno rešili problematiko kanalizacijskega om- režja na obsežnem predelu naše ko- mune. Izračuni kažejo, da bi za- izvedbo omenjenih del porabili blizu 200 mi- lijonov dinarjev sredstev. Proračun občinske skupščine za naslednje leto bo to vsoto moral zajamčiti. Sledi: O REGULACIJSKIH DELIH. 3+1 za proizvodnjo v TOVARNI ROTOPAPIRJA »DJURO SALAJ« V KR.^KEM V Tovarni celuloze in papirja »■Djuro Salaj-' že dalj časa poskusno obratuje novi papirni stroj, ki je naj- modernejši na ,Balkanu. Po odpravi nekaterih nedostatkov, ki so vzrok proizvajalčeve izdelave bo stroj pro- izvajal preko 30 tisoč ton papirja let- no. Od časa zagona, pa do danes je bila na prostrojenjih ugotovljena ko- pica napak, ki jih je moral kolektiv sproti odpravljati. To stanje se je v zadnjih dveh mesecih nekoliko nor- maliziralo, tako, da obratujejo danes že skoraj normalno. Predvideva se, da se bo stanje toliko normaliziralo, da bodo dosegli planske naloge, ki so postavljene v skrajnih mejah. Da bi izkoristili vse notranje rezerve v ci- lju čim večje proizvodnje delajo v treh izmenah plus ena, ki dela ob skoraj vseh praznikih. V letošnjem letu bo Tovarna pa- pirja in celuloze povečala bruto pro- izvod za 24,2 " o, narodni dohodek pa za 30,2";) v odnosu na -1963 leto. Uprava tovarne je prepričana, da bodo ta plan dosegli v kolikor ne bo večjih zastojev. V letošnjem letu de- lajo intenzivno pri odkrivanju no- tranjih rezerv. Kolektiv se nahaja v težki situaciji zaradi proizvodnih cen, ki so plafonirane. Cene surovin pa so iz dneva v dan v stalnem porastu. Situacija je tem kritičnejša ker so skladi izčrpni. Saj je tovarna skoraj samostojno investirala izgradnjo no- vega papirnega stroja. Pri predvi- denih povišanjih cen surovin bi se znašel kolektiv v težki situaciji. J. Sever RAZGOVOR Z NAČELNIKOM ZA GOSPODARSTVO V BREŽICAH Velik poudarek industriji Pretekli teden je občinska skupščina brežiške občine sprejela predlog družbenega plana za letošnje leto. Občani so na zborih vo- livcev, ki so bili dobro obiskani o njem razpravljali in dajali pri- pombe, o katerih je nato razpravljala skupščina na zadnji seji pred sprejetjem. V današnji številki nam o družbenem planu in poteku razprav na terenu govori načelnik za gospodarstv.o bre- žiške občine tovariš jože UReK: — Tovariš načelnik, ali se v letoš- njem družbenem planu odražajo kakšne bistvene razlike v primerjavi s preteklimi leti? »Vsekakor. V letošnjem predlogu družbenega plana naše občine je dan velik poudarek industrijskih investi- cijskih vlaganj, reševanju stanovanj- skih in komunalnih problemov ter nadaljnjemu razvoju kmetijstva.« — Letošnji družbeni plan predvi- deva največja, investicijska vlaganja v kmetijstvu, ali so ta začetna, per- spektivna, ali vlaganja v že začete naložbe? »Stremimo predvsem za tem, da končamo že začete investicije. Indu- strija je v naši občini šele v fazi raz- voja. Letos bodo velike investicijske naložbe v Tovarno kleja, za izgrad- njo industrijskega tira in mešalnico močnatih krmil. Tovarno kleja bomo izgrajevali v večjih etapah. Za letos smo predvideli že proizvodnjo raz- maščevalnega obrata. — In Tovarna pohištva? »V Tovarni pohištva so rekon- strukcijska dela v zaključni fazi. De- la so se sicer zaradi obrtniških dejav- nosti nekoliko zavlekla, kar bo vplivalo na proizvodni plan, vendar bo proizvodnja že v letošnjem letu porasla za skoraj sto odstotkov. To- varna potrebuje nadaljnje investicije za dokončno, zunanjo dograditev in opremo.« — Tovariš načenlik, prej ste ome- nili, da stremite za tem, da dokon- čate že začete investicije, ali vklju- čujete tu tudi kmetijstvo? >»Da. Letos predvidevamo razširi- tev pitališča v Globokem za novih 400 stojišč. Razširitev rastlinjakov in vrtnarije, hmeljskih nasadov ter no- ve površine podružbljenih površin so nadaljevanje že pred leti začetih in- vesticijskih vlaganj. Letos bomo^začeli z začetnimi deli na predelovalni vinski kleti v Bizelj- skem, obnovi in razširitvi ribnikov ter ribogojnic. V Trnju pa bomo zgradili nove hleve za 100 glav ži- vine. V drugih panogah smo posve- tili večjo skrb šolstvu, turizmu in komunalno obrtnim dejavnostim. Ta- ko se bodo letos začela dela na iz- gradn.ii hidroterapije in hotela v Cateških toplicah. Dokončali bomo kopalni bazen, katerega otvoritev predvidevamo v začetku polletja. Dogradili bomo nov šolski objekt, razširili in modernizirali bolnico v Brežicah. Povečali bomo kapacitete čatežkega motela in uredili več šol na terenu. Nadaljevali bomo z elek- trifikacijo podeželja in ureditvijo cest. N. S. Savinjska dolina - novo obličje ZDRUŽEVANJE PARCEL TERJA KATASTRSKE SPREMEMBE Savinjska dolina naglo spreminja svoj zunanji videz, njeno kmetij- stvo pa dosega vsako leto višje go- spodarske uspehe. Pridobivanje no- vih zemljišč v žalski občini nastaja z arondacijami, z odkupom, s krče- njem gozdov, z regulacijo potokov in rek ter z izgradnjo hidromelio- racijskih sistemov. Na obsežnih no- vih kompleksih, ki so nastali po združitvi številnih zasebnih parcel, stojijo danes betonske žičnice, ki so zamenjale tradicionalne hmeljev- ke in lesene žičnice. Pri vsem tem pa je ostal še star način evidence. Kataster je v tej občini še vedno nespremenjen. V katastrskih mapah so še vedno vrisane bivše parcele. V vsakem kompleksu se nahaja po ena ali več parcel, ki so še v enoletnem ali več- letnem zakupu, ali pa obstaja kakš- na druga ovira, da jih po obstoje- čih predpisih v zemljiški knjigi ni moč odpisati. To onemogoča zdru- žitev vseh parcel proizvodno za- okroženega kompleksa v eno samo parcelo. Potreba da bi se kataster- ske mape in ostala evidenca zem- ljišč vskladila z dejanskim stanjem, je velika. Treba bo najti način, ki bo to spremembo omogočil. M. F. ►vTOPER«: 200 TISOC SRAJC MANJ Tovarna »Toper« iz Celja je za le- tošnje leto planirala veliko poveča- nje izvoza. Pravzaprav ne samo pla- nirala, pač pa sklenila tudi že fiksne pogodbe z inozemskimi kupci. Glav- no izvozno blago naj bi bile srajce iz sintetičnega blaga. Pri sklepanju teh pogodb so računali že na to, da bodo v januarju prevzeli nove pro- izvodne prostore, ki jih gradijo po- leg stare tovarne. Ker pa se izvaja- lec ni držal pogodbenih rokov in bo- do ti prostori gotovi verjetno šele v juniju, bo tovarna utrpela precejšnjo škodo. Da bi vseeno vsaj delno pokrili ta primanjkljaj, so ta teden uvedli delo v treh izmenah. Uporabili so tudi vse notranje rezerve, da bi čimbolj povečali proizvodnjo. Toda vkljub vsem tem ukrepom bodo zaradi 6 mesečnega podaljšanja roka izgrad- nje novega obrata, proizvedli za okrog 200 tisoč srajc manj, kot so planii'ali. jz SLABA ZAŠCJTNA SREDSTVA v Zclpznrni Štoin jo bila sejn komisije HTV sindikalne podružnice podjetja. V kri- tični analizi i:i razpravi so ugotovili, da je kljul) velikemu prizadevanju HTV službe i« izdatkov v obratih in oddelkih še vrsta problemov, ki terjajo, da se skrbno in čim- prej rešijo. Največ govora in pripomb je bilo na račun slabe kvalitete zaščitnih sred- stev, ki so po izjavi predstavnika HTV tudi jugoslovanski problem. Ugotovili so največ nezgod povzročenih pri novih in mlajših članih "kolektiva, kar so pripisali premajhni sistematični vzgoji pri uvajanju novega de- lavca na delovno mesto. J. M. ESPRESSO VCELJl) v hotelu »Evropa« so uredili v prostorih bivše kavarne nov moder- ''o urejen lokal »Esprcsso«. Na sliki je velika točilna in servirna miza kateri bodo gostje lahko postreženi z mrzlimi ali toplimi jedili in JUačaml. ^ lokalu so tudi prijetne »lože« in mize. Načrte za vso notranjo opremo •»a naredila IVAN ROMIH in JANEZ LAZNIK KONUS - V integraciji uspel Usnjarska panoga je v naši indu- striji ena izmed tistih, kjer je spe- cializacija proizvodnje in združeva- nje majhnih podjetij v večja, verjet- no najbolj nujno potreben proces. V .Jugoslaviji dela namreč 64 večjih in manjših usnjarn, ki jih skoraj vse teži slaba mehanizacija, pomanjka- nje surovin <še vedno namreč uva- žamo nad 45 odstotkov surovih kož), veliki proizvodni stroški itd. Kljub temu pa je proces združevanja v usnjarski industriji šele v začetni fazi in predvsem fizično združevanje. Verjetno je v p>ogledu integracije v usnjarski industriji največ storil kombinat »-KONUS-« iz Slovenskih Konjic. Čeprav so se v začetku ■ s »►Konusom* združevale predvsem manjše, neekonomične usnjarne, pa so vendarle že takrat začeli misliti na specializacijo proizvodnje in na popestritev asortimana izdelkov. V teh prizadevanjih so lepo uspeli, saj je kombinat močno povečal proiz- vodnjo, izboljšal izkoriščanje kapa- citet in smotrno razporeditev stro- kovnega kadra, poleg tega pa je pre- šel tudi na večjo finalizacijo proiz- vodov, saj se z nekaterimi konfek- cijskimi obrati že uvršča med znane proizvajalce usnjene galanterije. Ta- ko dela danes v sklopu »Konusa-« pet manjših usnjarn, poleg ^eh pa še konfekcijska obrata v I^njicah in Ločah ter taninska obrata v Maj- šperku in Sevnici. Nedvomno so k velikim uspehom »Konusa-« v pogledu integracije od- ločilno pripomogli tudi organi uprav- ljanja, sindikati in osnovne organi- zacije Zveze komunistov, ki so bili tudi nosilci in pobudniki razprav o teh vprašanjih. Vedeti je namreč treba to, da je integracija povsod tam, kjer organi upravljanja in druž- beno politične organizacije niso do- volj razpravljale o pomenu in obliki poslovnega sodelovanja, ali kjer so bili pobudniki integracije samo po- samezniki, doživela neuspeh. Neka- teri od teh vzrokov so preprečili tu- di integracijo »Konusa« in Tovarne usnja iz Šoštanja. Menimo pa, da bi ti dve podjetji morali razviti vsaj druge oblike sodelovanja, za kar imata vse pogoje. A. Stvan a CELJSKI TEDNIK Št. 9 — 6. marca 1964 »Otroka so mi hoteli ponemčiti« Visoki) v Košnici, iskrita v majliIIi kotanji, stoji Bobiii- o(!va (loinaoija. Trikrat po- vprašam i>o njej, predno najdem pot v strmi hrib. (iosj)o(linja me pričaka že na prafju. Sstisnem ji roko in se ravoselim njene prijet- ne ziiinanjosti. Povem ji to, ])a me izavrne: >Mogoče je tak« na oko, v resnici, je pa druffače. Veliko hodim okroj? zdravnikov — roke se mi snšijo! Trpljenje med vojno mi je le zapuistilo po- slcdiice..'- Nekoč talko ol)ljndena 1k>bničova liiiša danes naj- večkrat sameva. Le po veče- rili, ko se vrneta domov sin in rejenec — prvi iiz službe v 'kmetijsiki zadrngi, drugi iz šole, je v topli veliki 'ku- hinji ispet tako, kot je bilo še pred vojno; pa vendar ne povsem. »Preveč trdih 'let je vmes, preveč težkih spomi- nov,« pravi tovariišica Bob- ničeva. Ko jo poprosim, naj mi kaj več pove o tem, mi ostro pogleda v oči: »Ne g'o- vorim rada o trpljenju«. To- da potem vendarle za^ne: »Moža — ibila sva poroče- na samo dve leti — so mi Nemci ustrelili že leta 1942. Ze pred vojno je bil komu- nist, pa so g^a izdali. Deset dni nato so zaprli še mene, kaisneje pa so me določili za internacijo. Sin je bil star takrat dve leti. Nikdar ne bom jH>zail),ila najinega slo- vesa. V okoliški šoli v Celju so mi ga gestapovci strgali iz rolk; prosila sem., jokala, zahtevala, da mi ga vrnejo, pa so mi zagrozili is smrtjo, če ne utihnem. Kljnb temu nisem odnehala — toda l)ih> je zaman! Mene so odi>elja- li v Aus€hwitz, sina pa v ta- iborišča na Nemškem ...« Tu ji 'besede prekinejo solze. Ne/kaj časa molčiva, nato pa se Bobničeva mama spet zbere. »Dve 'leti se nisva videla, toda danes vem, da me je obdržala pri življenju samo zavest, da nekje še živi, da je isam, da me bo potreboval. V Auschwitzu sem prebole- la dve vnetji reberne mrene in tifus, toda vse to ni 'bilo nič v primerjavi s tistim, kar smo doživljali vsakdan. Mraz, lakota, jK^nižanja, smrt! Leta 1944. iso me na >osredovanje mojih sorodni- kov spustili domov, vrnila sem se bolna in. duševno uni- čena in takrat sem morala doživeti največje razočara- nje v življenju. Ko sem končno dosegla, da so mi vr- nili sina, ki sem izanj pi?ejo- kala toliko ur, toliko noči, v njem niisem več ispoznala ti- stega ljulbeznivega fantka, ki so mi ga istrigali z rok. Bil je ušiv, zanemarjen, kra- stav, preklinjal je po nem- ško, pred vsaiko Hitlerjevo sliko j(; govoril: Moj tati!« Miislila sem, da mi 1m) počilo sr(;e, ko sem mu morala s silo 'dopovedovati tisto, kar je že nekoč vedel in znal, ko sem to ipodivjano 'bitje spet spreminjala v člove- ka... Vstane in si obriše oči. Iz sosednje sobe mi prinese sli- ko: »Vidite, takšen je zdaj. To je največ kar imam, to je moje življenje. Odtlej mi ni 'bido treba nikdar več po- ložiti roke nanj. Čudovitega sina imam-« »Takoj po vrnitvi iz Au- schwitza sem 'postala sekre- tarka odibo r a Os vo!lxi d i 1 n e fronte in naša hiša, ikamor so prišli izpod Šmohorja že prvi partizani, je ostala še naprej njihovo zbirališče. Vidite, danes pa ljudje tako pozalbljajo na vse tisto. In to celo talki, ki tega nikakor ne bi smeli! Zato me krivica, ki mi jo delajo, tembolj bo- li. Poglejte, kljnb vsemu mi vojnih let ne priznajo dvoj- no, jaz pa vem, da bi to morali storiti!« Sele. ko Bobničeve mame ne vidim več in ko mi je drevje že davno skrilo nji- hovo domačijio, se šele prav zavem njene bridkosti. Še celo zdaj ai njeno življenje ])rez razočaranj in udarcev; to pa je danes še tembolj hudo! Iva Burnik TABORNIKI SO PROSLAVILI KAJIHOV PRAZMIK V nedeljo, 23. februarja so ferijalci iz Velenja priredili pohod v Bele vode, kjer je 3adel borec in pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Pohoda po poteh štirinajste divizije se je udeležilo 30 članov Počit- niške zveze celjskega okra- ja. S skupino mladih ljudi sta bila tudi prvoborec An- ton Leskovšek ter Marjan Klančnik, ki sta pripovedo- vala o borbah Štirinajste. ALI BO OTROŠKI VRTEC v ROGAŠKI SLATINI? V Rogaški Slatini imajo otroški vrtec, toda v nemo- goči stavbi, kjer je hladno in vlažno, za otroke neust- rezno in so izpostavljeni bo- lezni. KO SZDL si že nekaj let prizadeva, da bi zbrala sredstva za postavitev otroš- kega vrtca, ki bi ga v Rogaš- ki Slatini nujno potrebova- li. Predsednik KO SZDL Ru- di Peperko je dejal: »Vse sile napenjamo, da bi zgra- dili otroški vrtec. Lani smo se obrnili na vse gospodar- ske organizacije in občinsko skupščino in upam, da bo- mo zbrali vsaj nekaj sred- stev ter letos pričeli z grad- njo. Otroci so naše največje bogastvo in predvsem njim naj gre naša skrb, za kar smo vsi odgovorni. Naši Jjudje to dobro razumejo, upam, da bodo še tisti; ki bi nam naj pomagali.« Na posvetu o vprašanjih družbene aktivnosti žensk pa so sprožili še drugo važ- no vprašanje. Bloki se gra- dijo, toda nikjer ni kotička za otroke. Predlagajo, da bi se moralo uzakoniti to, da bi pri vsakem večjem sta- novanjskem objektu ali sku- pini manjših novih zgradb upoštevala tudi soba za ot- roke, kjer bi lahko prežive- li prosti čas ob igri in na varnem, ko so starši odsot- ni. Ob vseh milijonih, ki gredo v gradnjo, pa je tako težko primakniti sredstva še za skromen prostorček! Tudi tu se bo treba zga- niti! s. r- Vse življenje MED VINOGRADI »Naš Virštanj je še pozi- mi lep,« je dejal upravnik vinogradniške enote kmetij- ske zadruge na Virštanju tovariš Albin JUG. Vse živ- ljenje je preživel med vino- gradi, polnih 35 let. »Tu sem zrasel, saj še vem, ko ni bilo ceste, ki zdaj križa naš kraj. Ce smo hoteli voziti sode, smo morali vpreči več pa- kal pa sem to, da imamo rov živine, da so zmogli pre- gaziti globoko blato. Vča- danes elektriko, da vozijo preko Virštanja avtobusi, da se naši otroci dnevno vozi- jo v lepo urejeno šolo v Podčetrtku. In Virštanj? Spremenil je svoje lice. Ne- kaj vinogradov je že obnov- ljenih, morali pa bi jih še več. Vse življenje sem delal tu, pred očmi se je spremi- njal kraj, negoval sem vin- sko trto in danes, ko odha- jam, sem zadovoljen, ker je bilo vendar toliko naprav- ljenega.« Tovariš Jug je dosegel po- kojnino. vendar s tem ni re- čeno, da ne bo več delal. S srcem je med virštanjskimi vinogradi. »Nisem več čisto zarav. Sladkorna me zdeluje, to pa je neprijetno. Zdravje je največ vredno. Upam, da bom s pokojnino, čeprav je skromna, že nekako. Otroci so zvečina preskrbljeni. Ima- mo jih kar precej: toliko da nimamo .desetega brata'. Pa je le šlo! Kolikor bom mogel, še bom delal, vendar je prišel čas za poki>inino.« Toplo se je smehljal, ko je gledal po zasneženem Vir- štanju. Pomlad prihaja in sredi vinogradov bodo vsak čas spet zavriskali delavci. Jugov oče bo spet med nji- mi, kot je to bil vse življe- nje. Ob delu se pomlajuje, v virštanjskih pobočjih je dosti njegovega znoja, zato ostaja tam, med prijaznimi virštanjskimi vinogradi in prijaznimi ljudmi. Da bi še le dolgo užival zasluženo po- kojnino! 8. MAREC NA ŠMARSKEM v teh dneh se povsod v šmarski občini živahno pri- . pravljajo na praznovanje 8. marca. Največje priredit- ve bodo v RogašKi Slatini, ^, Podčetrtku, Kozjem, Prista- vi in Šmarju pri Jelšah. Med- tem se je sestal tudi občin- ski odbor za družbeno aktiv- nost žensk, ki je priporočal vsem delovnim kolektivom, da v soboto pred praznikom nudijo zadnje štiri delovne ure ženam prosto, da se lah- ko pripravijo na praznova- nje. Upajo, da bodo moški tovariši to uvidevno razu- meli in prispevali tovariši- cam k lepšemu prazniku. Poleg tega so se dogovori- li še za konference krajevnih organizacij SZDL, kjer bi naj bili pomenki z ženska- mi o njihovi aktivnosti, o varstvu in zaščiti mater in otrok, o družbeni vzgoji, obenem bi pa na teh zboro- vanjih izvolili še delegate za občinsko konferenco, ki bo sredi aprila. NOVICE IZ ŠTOR I'o več inesccih Tuzprav in štu- dij jo le dni izšel predlog statuta štorske železarne, kot priloga gla- sila štorske železarne. Statut so dobili vsi člani kolektiva. Po de- setili dneh hodo o njem razprav- ljali po vseli delovnih enotah. Sta- tut so dobili tisti, ki so bolni in 'oni na odsluženju kadrovskega ro- ka v JLA. J. M. v Železarni Štore so vsi člani krdektiva kolektivno zavarovani. V letu lOh'? je 26. članom bila zplača- ' na odškodnina v skupnem znesku nad milijon dinarjev. ; Politične organizacije in krajev- na skiipnost v Štorah, bodo v pe- tek zvečer v prosvetnem domu pri- j-c^lilc proslavo dneva žena. Spo- red pripravlja »Svoboda« in šolski otroei. N« programu bo koncert fiiijmlajših tamburašev. . J. M. ŠE JE CAS! DA SE NAROČITE NA »CEL.ISKI TEDNIK« . • S tem, se boste uvrstili med naše naročnike, za katere bo- mo pripravili v drugi polo- , ,yici marca veliko nagradno žrebanje. ^ „ Ne odlašajte več z naro- čilom* saj se bo morda prav vam nasmehnila sreča. Številni in pestri dobitki v vrednosti 625.000 din čakajo na vas! Uprava Nova šola v Sevnici Na najlepšem mestu v Sevnici je lani zraslo ogrodje velike zgrad- be, ki že po prvih obrisih kaže, da bo nova šola. ko bo zgrajena, prostorna, sončna in se bo v njej odvijal sodoben pouk. Morda bi kdo, ki ni seznanjen z vsemi težavami našega šolstva, pomislil, da je gradnja šole celo nepotrebna, saj ima Sevnica kar štiri šolska poslopja. To je sicer res, toda če si te zgradbe pogleda- mo od blizu, takoj vidimo, da so že zdavnaj odslužile namenu; sta- ri zapiski povedo, da je bila naj- starejša šola na Radni zgrajena pred 230 leti (!), obe .šoli v trgu stojita že 180 (1) oziroma 170 (!) let, najmlajša pa je stara »samo« 80 let. V vseh štirih zgradbah ima os- novna šola Sevnica skupaj ll učil- nic. Prostorov za kabinete ni, te- lovadnica pa lahko sprejme le 15 učencev. V podobnem položaju je tndi šolska oprema. In še podatek; šola v Sevnici je popolna osnovna šola: ima 8 razredov oziroma 26 samostojnih in en kombinirani od- delek ter Hi7 učencev. Učiteljskemu kolektivu (ta šteje 31 članov) gre zasluga, da je kljub težavnemu de- lu pouk kvaliteten. Pobude za izgradnjo nove šole segajo nekaj let nazaj, toda zara- di pomanjkanja sredstev so grad- njo nekajkrat preložili. Da pa bi razmere normalizirali In uskladili pouk s šolsko reformo, je občinska skupščina sprejela sklep, da je treba najprej zgraditi novo šolo. Tako je gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta do zaključka grad- bene sezone »predelalo« nič manj kot 92 milijonov dinarjev in po- stavilo skelet (na sliki). Letos bo- do z gradnjo nadaljevali, saj so sredst\a v višini 125 milijonov di- narjev zagotovljena. To bo prispe- vala skupščina v Sevnici, medob- činski sklad za financiranje šolst- va in Komunalni banka. Za prihod- nje leto bo potrebno še 100 mili- jonov, saj bo nova šola veljala preko 300 milijonov dinarjev. Kakor predvidevajo bo šola do- grajena prihodnje leto, in če bodo dela potekala kot doslej, se pri- zadevanja ne bodo izjalovila in bodo učenci v šolskem letu 1965/66 obiskovali novo šolo. Ta bo imela 15 učilnic, 3 posebne učilnice, te- lovadnico, vse ostale potrebne pro- store in seveda centralno ogreva- lne. J. š. V sevniški občini poteka pouk v zgradbah, od katerih ima najstarejša še 230 let (na sliki). Zato je občinska skupščina sklenila zgraditi novo^ sodobno šolo, v kateri bo tudi več svetlobe. Ogrodje, kot kaže slika, že stoji. NOVICA IZ SLOVENSKIH KONJIC V konjiški občini bodo v teh dneh začeli s predavanji o obramibni vzgoji prebival- iStva. Delavsika univerza je Tibrala za to nalogo zelo do- bre predavatelje. Kjer ibo mogoče, bodo uporaibljali ti^- di diafilme. DROBNE IZ GRIŽ Minulo nedeljo je bila uspešna krvodajalska akcija, pri kateri je darovalo kri 67 darovalcev iz tega območja. Prizadeven odbor Rdeče- ga križa je sicer zbral še večje število prijavljencev, vendar se jih precej ni odzvalo. Med daro- valci je bilo opaziti v glavnem le starejše osebe, premalo pa je bilo mladine, tudi kolektiv rudnika /a- bukovicn bi se lahko bolje izkazal. Za proslavo dneva žena, ki bo na predvečer praznika, se vse za- dolžene organizacije marljivo pri- pravljajo. Rogat kulturni program bodo prikazale: mladinska organi- zacija, šola in Svoboda. Po pro- slavi se bodo lahko žene tudi raz- vedrile na družabnem večeru v re- žiji ZVVI, saj je ta dan za mnoge edinstvena prilika v letu, da pri- dejo v družbo in se nekoliko po- vesele ter pozabijo na vsakodnev- ne skrbi. Na zadnjem zboru občanov je bil izvoljen odbor krajevne skupn«)sti, pred nekaj dnevi pa se je bil od- bor konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen že večletni in požrtvo- valni predsednik KO tov. jurak Anton. Krajevna skupnost si je za- dala dokaj obširen program dela za to leto. Komunalnih problemov je veliko, vprašanje pa je finanč- no stanje, ker mnogih del ne bo mogoče (kljub izdatnemu prispev- ku občanov in pomoči gospodarskih organizacij) dokončno realizirati s skromnimi sredstvi. V programu del« je poudarek na urejanju cest. nadaljevanja vodovoda in cestne razsvetljave. VELIKO BO TREBA SPREMENITI ■ V Rogaški Shitini je slo- vito z,(iravilišolda, si je pri padcu poškodovul.i noRo. -T- l'L\rST\|Ni';R PAVI.A iz Zamorka pri ZiisriHi je iiadia z lestve, /loniilii si je n»t;(). lOZKKA AMTIIv iz Celju je padla. Zlomila si je roko. \|\R1.1A SVAJGi:,R iz Polzelo, jo padla s kolesom. Zlomila si jo levo nogo v sfe^fiui MKRNIK iz Andraža pri rr)lzeli si i(> pri i)a(lcii zlomila nogo. AI.OIZ \Yso dolgo noč« 12. 3. i<)64 francoski film »Ljubezen pri pet- najstih« _ Kino sevnica iJno 8. in 9. 3. 1%4 jugoslovanski film »Sreč- no Kckcc« 11. 3. i%4 sovjetski film »Stava in dekletu«. •prodam PHODAM 2 postelji. 2 nočni omarici s psi- lio. koinodo. čoiič, ("olje. Oblakova 6. opremo za spalnico prodam. Gajšek, Nova vas. Pohorska 12. AVIR dunajske znamke prodani. Ogled v soboto iu nedeljo. 3Jaslov v upravi li- sla. "OSFSTVO niiinj.še, "5 minut od glavne ceste, prodam. Informacije pri Renda, Celje, '^OBIU) ohranjen pianino prodam. Naslov . v upravi lista. ^'ylNO i)rodaui zaradi plačila avtomobila »fezhihno PRIMO 130, prevoženih MKK) '''"I. Plačilo možno v treh mesecih. Na- Mov v upravi lista, ^^n GLAVNI CFSTI prodam hišo in 13 a zcuiljc, s temeljem za novo hišo 8X0 v ' l''lorjanu pri Šoštanju. Informacije: ..Snriiga Olga. Šoštanj, Cesta Tulcev 2. '•ODNO prodam 5000 kg sena. Vedenik Marija. Prebold 16 'flVisKO KREDENCO ugodno prodam, i^uslov v upravi fista. ■"'jnVlSKO KREDENCO, dve omari in oToski voziček na tri kolesa, lesena iz- PliAf • P''"'^"'"- A. Celje, Ipavčeva 16. novo 80 basno klavirsko harmo- "tko »Melodija« — 5 registrov in steklene iPne z okni, primerno za vrtno verando. IJrobničeva 1. il dobro ohranjeno mlatilnico (ve- 1)0. . I," čisti). Naslov v upravi lista, ho _ sladak, za pijačo ali preku- ^ zganja prodam, fijavž, Frankolovo, »erpete lo. ['GODNO prodamo veekend hišico s štirimi ležiSči in raznim inventarjem, v Filip ^ Jakovo pri Zadru. Cena 600.000 din. Sin- dfkalua podružnica Gostinskega podjetja »Na-na« Celje. VSELJIVO hišo z 64 a zemlje v .Šentjnrjn pri Celju prodam proti gotovini. V hiši vodovod in kopalnica. (Primerno za iz- seljenca). Informacije: Fendre. Celje, Zg. lludinja 48. DOHRd ohranjeno »Lambreto« prodam, tudi na ček. Naraks, Celje, Stanetova 3. PRODAM ali zamenjam za hlevski gnoj: pohištvo za samsko spalnico, trdi les (po- stelja, nočna omarica, uniivalna miza). Na- slov v upravi lista. PRODAM del hiše, oziroma sobo, in kuhi- njo z delom gospodarskega poslopja in nekaj zt^inlje v bližini Žalca. Naslov v ii[)ruvi listu. l"'OI)AM skoraj nov« hrastovo spalnico brez omare, kavč, nova garažna vrata in nekaj sobnih vrat, obešalno steno, 4 mize s stoli ter raze dele malo rabljenega po- hištva. Naslov v upravi lista. FIAT — 600 D letnik 1961 — prodam ugod- no, Naslov v upravi lista . # kupim KIPIM enodružinsko dograjeno ali nedo- graj(Mio hišo v Celju. Ponudbe pod »Plač- ljivo takoj.« /. # STANOVANJA ZA ENOSOBNO stanovanje v Celju nudim posojilo ali plačam za dve leti vnaprej. Naslov v nr)ravi lista. USLUŽBENEC išče sobo v Celju ali bližnji okolici. Plača dobro. Naslov v upravi li- sta. ZAKONCA brez otrok iščeta* nujno, prazno ali opremljeno sobo v Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo 5X3 oddam samo za krojaš- ko ali šiviljsko obrt. Celje, Kidričeva 4. OPRFMLIENO sobo za dobo enega leta i.Ščo dekle. Naslov v upravi lista. # SLU2BE M c-ic pomočnika-co, sprejme kro» jač Andorsek. ( olje, Linhartova 18. "ODINjSKO pomočnico sprejme štiri- članska družina. Naslov v tipravi lista.- MFH\NIKA — pomočnika za popravilo mo- pedov spre^jmem. Stanovanje preskrblje- no. Strašek, Mestinje — Mehanik. # RAZNO V počastitev spomina pokojne Suharjeve mamo so poklonili uslužbenci uprave Že- lezarne y Štorah, Zvezi slepih v Celju 6.100 dinarjev. — Iskrena hvala. MANJŠO sobo s kuhinjo ifi sobo s poseb- nim vhodom zamenjam za večje. Ogled od 11. do 17. ure. Naslov v upravi lista. DFl.AVCA vzamem na hrano in stanovanje. Prodam tudi sladko seno, semenski zgod- nji in pozni krompir — cvetnik. Naslov* v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje (ob tržnici) zame- njam zf. enako ali večje v bloku nn Oto- ku. Ogled od 14. do 15. ure. Ribič Franc, Celje, Lirhartova 8. ČTST7M sadno drevje in režem brajdc. Do- pisi; A^rnsnik, Teharska cesta 38. ZAMENJAM novo dvosobno stanovanje na Otoku s centralno kurjavo za enako brez centralne kurjave. Naslov v upravi lista. BREZPLAČNO stanovanje nudim mlajšj tipokojenki ali dekletu za majhno pomoč v gospodinjstvu. Videnšek, Celje, Slan- drov trg 3/1. # TURIZEM PREDAVANJE O GRČIJI V CELJU Olepševalno in turistično društvo Celje prireja v četrtek, dne 12. marca ob 19.30 v Narodnem domu turistično predavanje s šte- vilnimi barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr. Valter Bohinec iz Ljubljane z diapoziti- vi Francija Bara »PO ZNANI IN NEZNANI GRČIJI«. prospekti ZA .SORODNIKE V INOZEMSTVU Celjska turistična zveza vabi vse, ki ima- jo sorodnike in znance v inozemstvu, da ji pošljejo njihove naslove. Poslali jim bomo bfez[)lačno turistične prospekte. PRIREDITVE V VELENJU V soboto, dne 7. marca ob 20. uri bo dru- žabni večer v hotelu »Paka« Velenje. Ples bo vodil plesni mojster Simončič. V nede- ljo. dne S. marca pa bo ob 18. uri v restav- raciji »Jezero« v Velenju lovska pojedina. # RAZPISI RAZPIS Občinska zveza za telesno kulturo knjigovodski servis Celje Trg Svobode 10 razpisuje prosto delovno mesto POMOŽNEGA KNJIGOVODJE Pogoj je končana ekonomska, administra- tivna šola ali pa daljša praksa. Plača po in- ternem prvilniku zveze. Nastop službe s 1. aprilom, ali po dogovoru. Prošnje pošljite na gornji naslov najkas- neje do 14. marca 1964. # OBJAVE LICITACIJA Splošna bolnišnica Celje bo V TOREK 10. MARCA 1964 OB 9. URI javno razprodajala staro opremo in material in sicer 2 litoželezni peči za centralno knrjavo, železno stopniščno ograjo, ploče- čevino od žlebov, glinaste ploščice, grad- beni les. stavbo in naprave za destilacijo vode, rabljen parket in lončene peči. Pri razprodaji bodo imele prednost gospo- darske 'organizacije in ustanove. Zasebniki morajo kupljene predmete takoj plačati. Ogled predmetov in materiala je možen od 8. are dulje istega dne. SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJS Po določbah Zakona o financiranju grad- nje stanovanj (Uradni list FLRJ štev. 47/ 1959), pravil sklada in po sklepu 6. redne seje upravnega odbora z dne 25. februarja 1964 RAZPISUJE SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBCINE ŠMARJE PRI JELŠAM VI. NATEČAJ za dajanje posojil za gradnjo, dovršitev o/iromu odkup novih stanovanjskih hiš in stanovanj ter komunalnih objektov, ki so s temi gradnjami v neposredni zvezi. Po tem natečaju bo odobril sklad za ko- riščanje v letu 1964 naslednja pojasnila: 1. Družbenim pravnim osebam do višine din 60,328.000 2. Osebam v delovnem razmerju do viši- ne din 30,000.000 I. POGOJI ZA POSOJILA A) Za družbeno pravne osebe: 1. Minimalni lastna udeležba — za gospodarske organizacije in zavode, ki poslujejo po načelih gospodarskega po- slovanj« 40 % — za druge pravne osebe 20 % 2. Najdaljši rok odplačila 15 let 3. Obrestna mera — z rokom vračila do 10 let najmanj 2 % — z rokom vračila nad 10 let najmanj 3 % B. Za osebe v delovnem razmerju 1. Lastna udeležba najmanj 50 % 2. Rok vračila največ 20 let OSNOVNA SOLA ŽALEC proda rabljen harmonij ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Tisolj Marjan, Celje, —T voteiiunr Celje Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežie) tel. 28-71 on 7. do 14. III. 1%4. ?0 SLOVENSKI KOROŠKI! Stalni dvodnev- ni avtobusni izleti. MILANO — štiridnevni avtobusni izlet nn mednarodni velesejem v aprilu; prijave do 10. marca. VARŠAVA — desetdnevni avtobusni izlet v aprilu; prijave do 10. marca. POSEBNA FRILO^^NOST! V času od 26. do 30 . 4. 1064 izlet Tia Mad- žarsko za prosvetne delavce. Prijavo do 15. marca 1964. PRVOMAJSKI IZLETI V času prvomajskih praznikov vabimo na na<) izlete: RIM—SAN MARINO — sedemdnevni avto- busni izlet; prijave do .30. marca. AVSTRT.TA—ŠVICA—ITALIJA - sedemdnev- ni avtobusni izlet (Inshruck—Ziirich—Bern —Luzern—Milano); prijave do 25. marca. Pred vs.Tlčim izletom obiščite turistično podietio Kotnpas — Celje. Organiziramo kolekfivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in ročne plovbe in posebnirni letali. Kompas — Celje posreduje prodato vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v naj- krajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in spreje- ma depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro. metno in turistične informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, filatelis- tično znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča Kompas — Celje Tomšičev'trg 1 — tel. 23-50 OBJAVA Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Ob- činske skupščine Šentjur pri Celju razpi- suje po sklepu seje upravnega odbora skla- da z dne 27. 2. 1964. pravil sklada in do- ločb 43., 46. in 47. člena zakona o financi- ranju »fradnje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št; 47-752/59) VI. N A T E Č A J za posojila iz sredstev sklada za zidanje stanovan1«kih hiš Občinske skupščine Šent- jur pri Celju. 1. Po tem natečoju daje sklad posojila do 85,000.000 in sicer: a) gospodarskim in drugim organizacijam do zneska din 55.000.000 od tega 20.000.000 din v letu 1964, ostanek 35.000.000 din pa v letu 1965, b) fizičnim osebam (osebam v delovnem razmerju) do zneska din 30.000.000 od tega v letu 1964 20,000.000 din in v letu 1965 10,000.000 din. 2. Posojila se bodo dajala za novogradnje, dozidave in dovršitve stanovanjskih hiš ozi- roma blokov, prvenstveno v zazidalnih oko- liših. 3. Pogoji za pridobitev posojila so: a) lastna udeležba pod 1 a vsaj 30 % pred- računske vsote in pod 1 b) dovršena vsaj II. faza gradnje. b) najnižja obrestna mera 2 % c) najdalj! rok odplačila pri blokovni gradnji 30 let pri ostalih gradnjah 20 let. d) urejena dokumentacija po pravilih skla- da in predpisov o gradnji investicijskih ob- jektov. 4. Ponudbe po te mnatečaju se vlagajo na obrazen KB-S-1 do vključno 25. marca 1964 v zapečatenem ovitku z oznako »VI. NATE- ČAJ« pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš Občinske skupščine Šentjur pri Celju. 5. Upravni ooprdvila obstoječih stanovanjskih hiš, kjer bo adap- tirano nad 50 % vrednosti stanovanjske hi- še, če je popravilo nujno potrebno. II. VLAGANJE PROŠENJ IN DOKUMENTACIJE Prošnje se vlagajo pri Komunalni banki Celje ekspozitura v Šmarju pri Jelšah in sicer na obrazcih, ki se dobijo pri tej ban- ki. Prošnjo je označiti z označbo »VI. na- tečaj«. Vložiti se morajo najkasneje do 20. marpa 1964. V prošnji je navesti' višino zaprošenega posojila, ponujen rok vračila, ponujeno obrestno mero, rok koriščenja in rok do- vršitvo gradnje. Prosilci, ki želijo koristiti posojilo v dveh letih (če gradnja ne bo končana v letu 1964), morajo navesti, koliko posojila želi- jo korisfiti v letu 1964 in koliko v letu 1965. Prošnji je priložiti: a) družbene pravne osebe 1. Sklep najvišjega organa upravljanja o najetju posojila 2. Potrjen investicijski program in glav- ni projekt s predračunom celotnih gradbe- nih stroškov 3. Gradbeno dovoljenje 4. Poroštveno izjavo pristojnega oblastne- ga organa b) osebe v delovnem razmerju 1. Potrjen gradbeni načrt s predračunom celotnih gradbenih stroškov 2. Gradbeno dovoljenje izdano v svojstvu osebe v delovnem razmerju 3. Izpisek iz zemljiške knjige 4. Potrdilo o zaposlitvi z višino rednih mesečnih prejemkov, oziroma prepis odloč- be o višini pokojnine ali invalidnine 5. \'inkuIacijsko izjavo zavarovanja v ko- rist sklada 6. Potrjeno odstopno izjavo o administra- tivni prepovedi na osebne prejemke 7. Navedbe vseh eventuelnih posojil z vi- višino mesečnih obrokov, 8. Seznam družiue graditelja, ki se bo vse- lila v novo stanovanje 9. .Aktivni udeleženci NOB, ki želijo ko- ristili bolj ugodne pogoje, prepis dokumen- ta, iz katerega je razvidno, da so se aktiv- no udeležili narodnoosvobodilne vojne (uve- renje o demobilizaciji) in potrdilo pristoj- nega stanovanjskega organa, da nimajo pri- mernega stanovanja. 111. OSTALA DOLOČILA Posojila se bodo odobraval« samo kredit- no s(»osobnim prosilcem, ki bodo z zapro- šenim posojilom in z lastno udeležbo zago- tovili dokončno zgraditev stanovanjske hiše ali stanovanja, /ii katerega prosijo posoji- lo. Z dokončno zgraditvijo je mišljena vključno fasada. N« natečaju ne morejo sodelovati osebe, ki so posojilo že dobile po prejšnjih nate- čajih. Na natečaju bodo uspeli najugodnejši po- nudniki, z ozironi na višino razpoložljivih sredstev. Kot bolj ugodni ponudniki se bodo vračila. Upoštevala se bo tudi ekonomičnost smatrali prosilci v višjo lastno udeležbo, z višjo obrestno mero iu s krajšim rokom gradnje. Pod enakimi pogoji, ki jih bodo nudili, bodo imeli prednost nosilci, ki že gradijo, z ozrom na fazo gradnje. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismeno odločbo. Celotni izid natečaja pa bo objavljen na občinski oglasni deski v Šmarju pri Jelšah in |)ri Komunalni banki Celje, eksp. Šmarje pri Jelšah. Upravni odpor Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Šmarje pri Jelšah Veliko nagradno žrebanje KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja veliko nagradno žrebanje. V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 15. januarja do 31. marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpovedni rok nad 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hra- nilnica in ek.spoziture v Žalcu. Mozirju, Laškem. Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. NAGRADE: 1 HLADILNIK 1 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 1 TRANZISTOR ^ 1 ELEKTRIČNI GRAMOFON 1 ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti? ' Komunalna banka Celje INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE INŽENIRSKO PROJEKTANTSKO PODJETJE RUDARSKO INDUSTRIJSKE SKUPNOSTI >-R U D I S« potrebuje za ojačitev svoje projektantske grupe v Zah. Nemčiji: 2 gradbena tehnika za obdelavo armatur in inženirskih gradenj Ponudbe poslati na Investicijski biro Trbovlje, Gimnazijska 16. Gostinsko podjetje »Ojstrica«, Celje, Ljubljanska c. 5 prodaja rabljeni gos.tinski inventar (mize, stole, kredence, vinske sode in drugo) 9. 3. 1964. Za družbeni seiktor od 8. do 10. ure, po tem času pa za ostale interesente. Stran 8 CECJSKI TEDNIK št. 9 — 6. marca 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPOR I - ŠPORT DELA NIKOLI NE ZMANJKA Pogosteje kot kdajkoli prej se zdaj sestaja upravni odbor okrajne zveze za telesno kulturo v Celju. Pet sej v osmih mesecih potrjuje, da celotno problematiko obravnava ta organ. V vrsti številnih problemov, ki jih je upravni odbor obravnaval pod vodstvom predsednika FRANCA VI- TANCA na zadnji seji, so bile po- udarjene predvsem tri naloge: 9 poživitev in uspešen zaključek akcije »telesno kulturo mladi- ni«, # priprave na letošnje plavalne šole ter # priprave na prikaze telesno- vzgojne dejavnosti v občinah in krajih v počastitev dvajsete ob- letnice osvoboditve. Odgovornost za uspešno nadalje- vanje prejšnje vsejugoslovanske pi- onirske akcije so v drugi in nadalj- nji fazi — vsaj tudi v tem primeru ne gre za kampanjsko, marveč za stalno nalogo — prevzele organizaci- je za telesno kulturo, zlasti pa občin- ske in okrajne zveze. V letošnjem septembru bi naj bili objavljeni re- zultati tega dela ter podeljene na- grade najboljšim organizacijam, zla- sti še telesnovzgojnim. Vse to pa zahteva, da bodo morali ustrezni odbori pri občinskih in okrajni zve- zi za telesno kulturo proučiti dejav- nost, izluščiti iz pestre aktivnosti naj- boljše in določiti njihov vrstni red. To je delo, ki ga ni moči odložiti ali zavlačevati. Ce smo lani začeli z akcijo »naučite se plavati« s precejšnjo zamudo, je letos dovolj časa, da se že zdaj iz- delajo konkretni programi plavalnih šol in tečajev. Za najboljšo izvedbo takih šol imamo v okraju naravnost idealne pogoje. Tu so številni plaval- ni bazeni, reke in potoki, ki omogo- čajo izvedbo plavalnih tečajev. Iz- vršitev te naloge je hkrati moralna obveznost telesnovzgojnih organiza- cij do tiste mladine, ki ne zna pla- vati; te pa je po podatkih več kot preveč tudi v našem okraju. Prihodnje leto bomo počastili dvaj- seto obletnico osvoboditve. Ta praz- nik bodo proslavile tudi telesno- vzgojne organizacije. Tako se šolska mladina pripravlja na številne na- stope. Razen tega je okrajna zveza za telesno kulturo priporočila tudi svojim organizacijam, zlasti še ob- činskim zvezam, da tudi one izvedejo podobne prireditve, oziroma da so- delujejo na tistih, ki jih pripravljajo šole. Predlog je, naj bi v občinskih središčih, pa tudi v drugih krajih pri- pravili takšne telovadne nastope, na katerih bi prikazali vso pestrost te- lesnovzgojnega udejstvovanja v ob- čini oziroma okraju. Članica občinskega strelskega odbora Šoštanj, Marija Venešnikova, izroča Ivanu Supovcu zlato puščico Zlata puščica za Ivana Supovca Občinski strelski odbor v Šošta- nju je izvedel tekmovanje za zlato puščico. Na tekmovanju se je zbra- lo kar 32 strelcev, ki so izpolnili normo na družinskih preizkušnjah. Najboljši med njimi je bil član SD Usnjar iz šoštanja, Ivan Supovec, ki je zmagal s 510 krogi in tako os- vojil občinsko zlato puščico. Na os- tala najboljša mesta so se uveljavi- li: Franc 2učko 508, Marjan Smeh 507, Janko Smeh 504, Jože Hriber- šek 500, Ivan Leskošek 500 itd. Vsi ti so izpolnili normo za udeležbo na okrajnem tekmovanju za zlato pu- ščico. I. P. ŠPITALIC IN MAGERLOVA V počastitev osmega marca je ob- činski strelski odbor v Slovenskih Konjicah izvedel v nedeljo tekmo- vanje, na katerem se je zbralo 45 žensk. V ekipnem ocenjevanju so se najboljše vrste uveljavile takole: SE špitalič 570, SD LIP Konjice 495 Konus 448. Posameznice: I.Zofija Magerl 150, 2. Nežika Gilveret 148, 3. Jožica Klo- kočovnik 148 itd. I. P. CELJSKI INVALIDI V MARIBORU V organizaciji invalidskega šport- nega društva Maribor je bil v nede- ljo četveroboj članov invalidskih društev iz Slovenjega Gradca, Ljub- ljane, Maribora in Celja. V skupni oceni so Celjani zasedli prvo mesto, sicer pa so zmagali v kegljanju in šahu ter bili drugi v streljanju in namiznem tenisu. S to pomembno zmago so celjski invalidi-športniki osvojili prehodni pokal za letošnje leto. DVE GRADNJI NAENKRAT Kolikor toliko ugodne vre- menske razmere so dovolile, da so se razmeroma kmalu začela nadaljevalna dela pri gradnji dveh pomembnih športnih objektov v Celju. Stare in dotrajane lesene tri- bune na atletskem, stadionu Borisa Kidriča ni več. Name- sto nie bo bržkone že do dru- ge polovice julija zrasla nova trfbuna, pod katero f^o ^:udi zelo primeren prostor za zim- sko "vadbo atletov in šolske mladine. Z nastoor^*^ toni^Jšfvja vre- mena je tqdi nr- dvvnlišoji v mostnem, nr^k-n. -/-^mrl "'jv-žav. Led je vzelo sonrr«- nfv^T.u.Me kot ledena nr^-'—šin.i na hjajo kupi snesa. Nav/.lic te- mu so tudi tn v toku vsa -".ri- pravljalna dela za nadaljeva- nje gradnje umetnega o:>ali- šča. In če bo šlo \'se tako 'cot je predvideno, potem borno že v letošnjih pozno iesciskih mesecih gledali na umel.p.fm drsališču prve tekme m cir salne revije. PRIZNANJE NAJBOLJ PRIZADEVNIM Ce kdo, potem se lahko zlasti te- lesnovzgojni delavci pritožujejo, da so po navadi prikrajšani za družbe- no priznanje za svoje vestno ama- tersko delo v najrazličnejših organi- zacijah. Redki so primeri, ko dobijo ti delavci za svoje požrtvovalno delo vsaj majhno priznanje, p tem problemu je pred kratkim razpravljala tudi okrajna zveza za telesno kulturo in sklenila, da bo občasno vabila na razgovore, najbolj prizadevne delavce v posameznih strokovnih komisijah in jim ob tej priložnosti podeljevala tudi skromne materialne nagrade. Skromne pred- vsem zaradi tega, ker nima zadostnih sredstev, da bi plačevala delo, ki ga ti ljudje sicer opravljajo in so ga že opravili. Tako je bilo v ponedeljek popoldne prvo takšno srečanje, na kate- rem so se sestali nekateri prizadevni delavci rokometne, smučarske, keg- Ijaške, namiznoteniške in še neka- terih drugih komisij. Razen tega so predstavniki okrajne zveze ob tej priložnosti čestitali še skupini nogo- metnih sodnikov za njihovo dolgo- letno delo v organizaciji pa tudi na nogometnem polju sploh. Razgovor je pokazal, da je okrajna zveza za telesno kulturo izbrala pravšno pot in da so tudi takšni po- menki ter podelitev skromnih pri- znanj ena izmed oblik tistega dela, ki lahko rodi zaželene uspehe. ZASLUŽIJO PRIZNANJE Klub za vzrejo športnih in službe- nih psov v Celju je priznan med naj- boljšimi v Sloveniji; po priznanju viš- jih forumov pa lahko sodimo, da je tudi eden najboljših v državi. To če- stitko so klubu izrekli v soboto na občnem zboru predstavniki ustrezne republiške zveze pa tudi mnogi za- stopniki drugih klubov. Na to pri- znanje so lahko ponosni vsi. Na skupščini so sprejeli pester program dela in finančni plan za letošnje leto. Tako so predvideni na- stopi v raznih krajih celjskega okra- ja, posebno še pri bolnišnicah in zdraviliščih, nadalje dva nastopa iz- ven okraja ter eden v sosednji Av- striji. Klub bo poslal svoje člane tu- di v lavinski tečaj. Z dresuro pa se bo pričelo še v tem mesecu na lepo urejenem vežbališču v 'gozdu nad mestnim parkom. ZMAGA ZA SOSTANJCANE V odsotnosti igralcev iz Velenja in Prebolda je bil v nedeljo v Storah turnir takoimenovane zimske okrajne lige v košarki. Zmagala je druga vr- sta šoštanjske Elektre, ki je v final- nem srečanju odpravila ekipo sodni- kov (v podaljšku igre) z rezultatom 55:44. Na tretje mesto so se plasirali igralci iz Stor, na četrto pa košpr- karji celjskega Partizana. ORLICNIK DRUGI Judo sekcija celjskega Olimpa je tudi tokrat potrdila sloves dobrega organizatorja. Tako je tudi v soboto in nedeljo odlično pripravila ter iz- vedla republiško prvenstvo v judu po kategorijah ter borbe za naslov absolutnega prvaka. Od celjskih udeleežncev sta se naj- bolje držala Medved ter Orličnik, ki sta v svoji kategoriji zasedla četrto oziroma drugo mesto. NOVA ZMAGA DVIGALCEV UTEŽI Zadnji dan prejšn.iega tedna so dvi- galci uteži Partizana nastopili že v šestem kolu republiške lige ter pre- magali ekipo Partizana iz Kočevja za 55 kilogramov. Kot po navadi sta se tudi tokrat še posebej izkazala Jože Urankar ter Salej. Medtem ko je prvi dvignil 292.5, je drugi zabeležil re- zultat 280 kg. Po tej zmagi so celjski dvigalci uteži na prvem mestu republiške lige. KLADIVAR : CAKOVEC 2:1 V drugi prijateljski tekmi v le- tošnjem letu je Kladivar izbojeval zmago proti moštvu Cakovca z re- zultatom 2:1. Gola za domače barve sta dosegla Kokotec in Devčič. Si- cer pa lahko tudi po tej tekmi so- dimo, da je moštvo celjskih plavih solidno pripravljeno na bližnje pr- venstveno tekmovanje. TRI ZMAGE IN PORAZ Namesto troboja je bil v nedeljo v Slovenskih Konjicah le dvoboj na- miznoteniških ekip Celja in Pomurja. Celjsko ekipo so sestavljali igralci iz Celja, Konjic, Žalca in Smartna ob Paki. Celjani so zmagali v vseh ekip- nih dvobojih razen pri pionirjih. Po- samezna srečanja pa so se končala takole: pri članih 8:1, članicah 4:1 ter pri mladincih 9:0 za Celje. Dvoboj najmlajših igralcev pa se je končal z zmago pomurskih pionirjev z rezul- tatom 6:3. Na turnirju posameznikov pa je zmagal Klemenčič (Pomurje), ki je v finalni igri odpravil Celjana Kvasa 2:0. Medtem ko je tretje mesto pri- padlo Gajšku, se je na četrto uve- ljavil Mikeln. Sem in tja po Celju »VESNA« VPRENOVLJENI HIŠI Trgovsko podjetje »Moda« je v po- nedeljek odprlo prenovljeno poslo- valnico »VESNA« v Stanetovi ulici. S tem, moderno urejenimi lokalom, SOCIALNI DELAVCI SO ZBOROVALI Pred dnevi je bil v Dobrni občni zbor društva socialnih delavcev okra- ja Celje. Zbor so sklicali takoj po dvodnevnem strokovnem seminarju, kjer so razpravljali o aktualnih na- logah bodočega dela. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki društev iz Kopra, Ljub- ljane in Maribora, pa tudi pokrovi- telj občnega zbora — predsednik okrajnega sindikalnega sveta Celje, tov. Vlado Crešnik. Člani društva so izvolili 29-članski plenum in 7-član- ski izvršni odbor, katerih sestav je nedvomno porok za še uspešnejše delo društva v prihodnjem razdobju. Sedež društva socialnih delavcev okraja Celje je v centru za socialno delo občinske skupščine v Celiu. Gledališka ulica št. 2. Uradne ure pa so vsako sredno od 15. do 16. ure. -elj je Celje pridobilo prepotrebno trgo- vino, ki je bogato založena z vsako- vrstnimi tekstilnimi in galanterijski- mi izdelki. Ta lokal so pričeli preurejevati v lanskem juniju. Prvi del je bil go- tov že v oktobru in so v njem od takrat naprej tudi poslovali. V lo- kalu so specializirani oddelki za tek- stil, pletenine, moško p>erilo, žensko perilo ter galanterijo. Lokal je za- radi velikih oken zelo svetel in se kupec v njem dobro počuti. Za solid- no postrežbo se trudi 20 prodajalcev, ki pa so se morali prvi dan pošteno truditi, da so lahko postregli vsem » potrošnikom, ki so ta dan obiskali lokal. Lokal ima 230 kvadratnih metrov prodajnega prostora in priročna skladišča. Ker ima idealno lego v trgovskem centru Celja, pričakujejo velik promet. Za letošnje leto imajo planiranih 460 milijonov dinarjev prometa. Upajo pa, da bodo s solidno postrežbo in bogato izbiro kvalitet- nega blaga, številko zaokrožili na- -elj RADIO C E LJ E v tednu od 9. do 15. marca bo imel celj- ski radio naslednji propratn: Celjska kro- nika bo vsak delavnik na sporedu ob 17.(K), obvestila ob 17.10, ploščt^ po željah ob 17."ii ter zabavna pl^sba iii reklame ob 17.45. Ra- zen teea bo v ponedeljek, t. m. ob 17.25 ŠT>ortni pregled, v sredo ob 17.20 šola za starše. \ četrtek ob 17.25 radijska univer- za. Glasbene oddaje pa se bodo zvrstile ta- kole: ponedeljek, 9.: trfje pevci; torek, 10.: trio Maksa Kovačiča; sreda, ti.: glasbeni interinezzo; četrtek. 12.: zvoki iz klavirja: ' petek. 15.: jugoslovanske narodne pesmi; sobota, 14.: za prijeten konec tedna. Nedeljska odd«|a 15. marca se bo začela ob 12.00 s pogovorom s poslušalci. Vtem ko bodo deset minut zatem obvestila, se bo ob 12.15 začela oddaja: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Po glasbenem vlož- ku, v katerem boste poslušali orglice, har- monike in kitare, bodo nedeljsko oddajo za- ključili spomini interniruricev iz Auschvvitza. V SEVNICI NOVI OBRATNI TEHNIKI Pretekli teden so v Sevnici diplo- mirali slušatelji večerne šole stroj- nih obratnih tehnikov, ki jo je or- ganizirala Delavska univerza. Večer- na šola je začela s poukom že v letu 1959; za študij se je prijavilo 26 slu- šateljev. Delo in študij je bil zelo pester, potrebno je .bilo mnogo obo- jestranskih naporov, da se je prišlo do diplome. V zadnjem letniku je bilo že samo osem diplomantov, ki so prejšnji teden diplomirali. fotokronika »LEPO MESTO« Tokrat smo z našim objektivom poiskali nekaj najbolj kričečih pri- merov »lepo urejene« okolice novih stavb v Celju. Sedaj, ko se je stopil sneg, se je prikazalo vse tisto, kar se je vso zimo skrivalo pod njim. Toda ne mislite, da so to edini pri- meri, kjer je komunala »pozabila« na svoje naloge. Se mnogo je takih in podobnih slik po Celju. In sedaj, s sezono, bo postajal problem lepe- ga mesta vedno bolj pereč. No, upajmo, da bo kmalu bolje. In od kod so naše slike? # Prva prikazuje močvirje pred bloki na Ljubljanski cesti, pri Avto- servisu. Koprivnica, ki tam teče, pa je kot kaie, smetišče za vso bliž- njo okolico. # Druga slika pa je posneta, ka- kor ste verjetno že uganili, na vho- du v mesto, pri plavalnem bazenu. Kupi materiala okrog njega že dol- go časa čakajo nekoga, ki bi jih splaniral. Lep pozdrav ob prihodu v lepo mesto. # Tretja je iz stanovanjskega na- selja »Dolgo polje«. Stanovalci tega okoliša se že dolgo borijo za to, da hi jim uredili vsaj dohode do sta- novanj, če že drugega ne morejo. Kajti sedaj hi ob slabem vremenu potrebovali skoraj čolne, da hi pri- veslali po blatu do vežnih vrat. # Zadnja slika pa je posneta pred celjsko »Samopostrežbo«. Tudi tu- kaj delajo kupi nesplaniranega ma- teriala kar »lep« videz lokalu, kjer se dnevno hrani nad tisoč Celjanov. /z št. 9 — 6. marca 1964 CEr.TSKT TEDNIK Stran 9 tednikov roman — humoreska — slikanica — roman — humoreska — slikanica — tednikov roman - 9 Ko je Delia Eyre zapustila sobo, smo nekaj časa molče sedeli. Hotel sem nekaj reči, toda Heppel si je po- ložil prst na usta. Naglo je vstal in tiho stopil k vratom na teraso, ki so bila za tanko špra- njo odprta, čeprav jih je bil Clay poprej zaprl. Komaj zaznaven šum — potem nagli koraki, ki .so se oddaljevali po pesku. Planili smo na teraso. »Zbežal je,« je rekel Heppel. Stekel je po stopnicah; še predno sva prišla s Clayem za njim, je že klečal in mi zaklical, naj brž naročim stražniku, da prinese nekaj mavca in vode. Ko sva sc s stražnikom vrnila, mu je Heppel ukazal, naj posname odtise. »Kam je zbežal?« sem vprašal. »Ne vem.« »Ali ste ga videli?« Heppel je odkimal. »Prehitro jo je popihal.« Ko smo sc čez kakšnih dvajset mitmt vrniii v knjižnico, je bila tam Delia Eyrc. Poleg nje je stal tuj moški. »To je gospod ...« Delia je pogledala na vizitko. »Gospod Wol- land. Prišel je na Lincot, ker hoče govoriti z in- špektorjem Heppelom. John mi je rekel, naj ga pripeljem sem.« Mr. VVolland je bil suh, toda mišičast moški, srednje velik, oblečen v svetlosivo, tesno obleko. Nasmehnil se ie: »Zelo me veseli, da sem vas spoznal, inšpektor.« »Vi ste novinar New York Ttfnesa?« je re- kel Heppel, ko je prebral vizitko. »Tako je«, je odgovoril tujec. »Napisati mo- ram dva stolpca o tragični smrti lorda Bax- terja.« »Zelo mi je žal...« »Samo nekaj besed, inšpektor!« »Ste se pripeljali z vlakom?« »Da.« »Ste prišli s postaje nara\yiost na Lincot?« »Seveda ...« »Ste v parku koga srečali?« Novinar je segel po svoji beležnici: »Mi lah- ko poveste kaj več o človeku, ki naj bi ga sre- čal v parku?'Stavim, da ste morilcu že za peta- mi!« Detektiv ga je nekaj časa molče gledal. Nato pa mu je prijazno pojasnil, da je vse, kar je mogoče povedati o umoru, tako že objavlje- no v časopisju. »Toda inšpektor!« je vzkliknil novinar. »Pri- peljal sem se naravnost iz Pariza na Lincot sa- mo zato, da bi zvedel kaj več o tem tragičnem primeru. Saj me menda ne boste odslovili kar tako! Pomislite, da vam lahko tisk koristi ... Mi v New Yorku ...« Heppel ga je spremil v avlo. Ko sta prišla do vrat, je potegnil iz žepa dozo. »Pri nas v Angliji smo nemara res konserva- tivni,«- je rekel prijazno. »Jaz, na primer, nju- ham. Vam lahko ponudim ščepec ...?« Ponudil mu je odprto dozo in še preden je lahko Amerikanec odprl usta, da bi odklonil, se mu je izmuznila iz rok in padla v oblaku finega prahu na tla. »VVolland!« je rekel Heppel, ko je premeril mavčni odlitek ob obris stopala, ki je ostal sre- di raztresenega njuhanca, ko je bil novinar od- šel. »Kaj vraga je hotel pfejle na terasi!« »Novinarska vnema,« sem rekel. »WollaTid je toliko novinar kot jaz,« je rekel Clay. »Ameriškega reporterja se ne otrpseš ta- ko zlahka.« DEVETO POGLAVJE »Tale luč me moti,« je rekla Sophie de Man ca in popravila senčnik. Njena izpoved se je ujemala z izpovedjo Delie Eyre. ' Sir Arthur je približno ob pol enajstih za- klenil za sabo vrata knjižnice. Klopotanje pi- salnega stroja jo je pregnalo iz sobe. »Kaj veste o modrih pismih?« »Ničesar. Sploh ničesar več ne vem o zade- vah sira Arthurja, odkar ...« Tu je Sophie de Manca obmolknila. »Zakaj se vam zdi ta knjiga tako pomemb- na?« je vprašal Heppel. »V tej hiši nisem edini, ki se mu zdi pomemb- na,« je rekel Lucien Clay. »Iz česa to sklepate?« »Ker je knjiga izginila!« Medtem ko smo iskali knjigo, je vstopil prvi sluga, in javil, da je pred vrati Mr. Mackenzic, ki želi govoriti z inšpektorjem. »Eden mojih ljudi,« je rekel Heppel. »Pre- veril je Rothmannov alibi.« Vstopil je mladenič bledega obraza in pro- dornih sivih oči. Prste je imel vse ožgane od tobakovega dima. Povedal je, da jc Rothman- nov alibi popolnoma v redu. »V Marylebonu sem govoril z uslužbencem, ki trdi, da je v ponedeljek tik pred pol dva- najsto govoril v Rothmannom. Blagajnik pri sosednjem okencu je njegovo izjavo potrdil.« »No, končno!« se je zarežal Clay. »Zdaj ga boste morali izpustiti.« »Nič ne de. Ce bo prost, nam bo več ko- ristil.« Macl^enzie se je obrnil, da bi odšel. »Na vlaku proti Londonu sedi Amerikanec po imenu Wolland. Telefonirajte na Scotland Yard. naj pošljejo človeka, ki ga bo počakal na Marvlebonu. Rad bi vedel, kje stanuje.« »Se bo zgodilo, sir.« t X Ko je bil na vrsti lord John, ga je Heppel prosil, naj mu pove vse, kar ve o tisti usodni noči. »Ne vem veliko,« je odvrnil mladi lord mračno. »Tedaj mi povejte vsaj tisto, kar vam je po- vedal stric po večerji.« Lord John se je zdrznil. »Tega vam ne morem povedati,« jc rekel po kratkem molku. »Mar ne bi radi, da odkrijemo morilca?« • »Moj odgovor bi vam nič ne koristil.« »Sir John, bojim se, da ne veste kako nepri- jetne posledice utegne imeti vaš molk ...« Lord je skomignil z rameni. »Kam ste šli, ko ste zapustili knjižnico?« »V biljardno sobo, da bi pokazal gospe de Manca načrte za prezidavo. Potem sem bral časopis.« »Kdaj ste zažgali pisma?« je vprašal Heppel nedolžno. Sir John je zardel: »Kakšna pisma?« »Pisma, katerih pepel so našli preiskovalni uradniki v kaminu, biljardne sobe.« »Zakaj naj bi jih bil sežgal jaz?« »Preiskovalni uradnik je našel pepel, ko je zjutraj po umori- pregledal sobe. Sobarica je izjavila, da je bil k^in, ko je pospravljala med večerjo biljardno sobo, prazen. Razen vas pa tam ni bilo nikogar. Rad bi vedel, kdo jih je pisal in kaj je bilo v njih napisano.« »Tega vam ne morem povedati.« »Okoli pol dvanajstih vas je Freeman pokli- cal v knjižnico?« Lord je prikimal. »Naročili ste mu, naj pokliče policijo. Ste bili v knjižnici, ko se je vrnil?« »Ne vem. Mogoče sem se vrnil v biljardno sobo...« »Skušajte se spomniti.« »Bil sem zelo razburjen.« »Ali ste opazili, da jc bil spodnji predal pi- salne mize odprt?« »Ničesar nisem videl. Gorela je samo na- mizna svetilka, ki ne daje dosti svetlobe.« »Saj res, že prej sem hotel z lestenca odvi- li močnejšo žarnico, pa je nisem dosegel...« Sir John je vstal in odvil žarnico. »Hvala, sir.« Ko smo ostali sami, je Heppel z zanimanjem strastnega zbiralca 'podržal žarnico pred luč. »Prekrasen prstni odtis!« je zamrmral za- dovoljno. NAZADNJE i KORISTNO I v Konjiču (Bosna) so Nem- | ci med zadnjo vojno zgradili | na koncu mostu velik bunker, = ki pa je ostal cel do današ- E njega dne. Morda bi ga kdaj = porušili, če bi se mladina tega = okoliša ne znašla. V bunker- E ju so si uredili prav prijeten | klubski prostor. Morda bi se E komu, ki tega ne ve, čudno S zdelo če sliši: = — Pridi danes na zabavo v | bunker! — E iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif »Od kdaj ne veste?« »Oh, vprašajte raje Miss Eyre!« »Ali hočete s tem reči, da je imela Miss Eyrc velik vpliv na lorda Arthurja?« »Pri njem je dosegla vse, kar je hotela. Z Johnom ni nič bolje ...« »Saj se bosta menda poročila?« »Delia? — Toda prej bo morala še nekaj po- jasniti!« Heppel je ppstal pozoren: »Kaj bo morala pojasniti?« »Vprašajte Lcvvisa Hopa, kaj je slišal na terasi...« »Zakaj mi tega ne bi povedali kar vi?« Toda Sophie je bilo že žal. »Oh nič. To nima nobene zveze z umorom ...« Heppel je bil dovolj pameten, da ni več silil vanj z vprašanji. »Zakaj ste jo odpustili?« je rekel Clay. »Rad bi jo bil še nekaj vprašal.« »Kaj ?« »Po sedmem zvezku Dodsleyjevih del.« Slikar je vstal in šel k polici, kjer je bil pu- stil sumljivo knjigo. Probiemi od obveščanja v našem časopisu V Naši občini ni nobene- ga Problema od obveščanja državljanov o aktualnih do- godkih, kateri se dogajajo na vseh področjih in poljih dogajanja. Namreč nad ob- veščanjem sc res ne inore- nu) pritoževati, da nebi bili obveščeni. Imamo štiri Ca- ^sopise. In sicer. Mlada^ la- stovka, Čmrlj, Šilo in kopi- to (tega dobesedno takoj pograbijo) in Udarnik. Ta- zadnji je naše glasilo, kate- ro izhaja samo za Nas. V njem so nekateri Član- ki in prispevki. Pa tudi Za- hvale. (Na primer Direktor- ju, kateri ie pokazal neke- mu članu Kolektiva Tolažbo v težkem trenutku udarca Usode, kar se reče Človeško gesto). Ta oblika obvešča- nja je novost, katere še ni- ma noben drug časopis. Članki v Udarniku so po strukturi različni. So zelo dolgi in manj dolgi. Pa tudi ne kratki in manj kratki. Prispevki pa so izredno dol- gi. Po vsebini so Članki kon- struktivni, prispevki pa ob- jektivni. Eni in drugi so brezhibni, vsestranski, pozi- tivni, analitični in na visoki stopnji kulturelnosti v po- gledu materinščine, v kateri so napisani. (Na primer od- lomek iz leposlovja: ».. .Pač! Ponovno srknem šilce žga- nega in misel se skrotoviči v pozitivnejši, kostruktiv- nejši in bujnejši spirali! — Kje je čaša nesmrtnosti? V kredenci? Ne. Tu. Saj sem pravkar srknil iz nje šilce Žganega! Ha, ha!«) Da se je doseglo tako vi- sok nivo kvalitete obvešča- nja, se je treba zahvaliti Za- slugi Seminarjev, katere so organizirali za Kadre, kate- ri obveščajo. Na njih so ob- ravnavali sledeče Teme: 1. borba proti kritiki, 2. posledice kritiziranja, 3. škodljivost prikazova- nja slabosti, 4. pozitivni učinek hvale, 5. problemi — negativni pojavi v pravem tisku, 6. pretiravanje in pačenje, 1. izvijanje iz trte, 8. enostransko prikazova- nje resnice, 9. vpliv posameznika in njegova nedotakljivost, 10. o indigu papirju in teh- niki razmnoževanja člankov in prispevkov. Na ta način se je doseglo enotno obveščanje. Namreč občani, kateri berejo Naše glasilo, takoj vejo, da drugi časopisi, kateri obveščajo o istih stvareh na drugačne načine iz drugačnih obzor- nih kotov, niso objektivni in konstruktivni, ampak so enostranski. Največji problem od ob- veščanja je pri nas v tem, ker praktično sploh ni Pro- blemov, temveč marveč so Problemi le teoretično. Zato je naš Udarnik toliko bolj izredno interesanten, ker je tako rekoč takozvana psiha v smislu ogledala Našega dogajanja. Pri nas drugih psih sploh ne rabimo — od- premo Udarnika in se vidi- mo, takoda se lahko počeše- mo ali naredimo kako gri- maso. Pepi Šolar 1. r. stran li CBSarSKl S3KSINIK St. 9 — 6. mmcn 1964 spomini udeležencev pohoda štirinajste — spomini udeležencev pohoda štirinajste — spomini udeležencev pohoda štirinajste — spomuii stane tercak: ZADNJE BORBE NA ŠTAJERSKEM »Po tragični Kajuhovi smrti pri 21ebniku se je divizija umikala pre- ko Belih vod proti Žaloki. Tja smo prišli premrli in utrujeni. Ustavili smo se pri kmetu Leskovšku, ki je imel tako veliko gospodarsko po- slopje, da je lahko na njem preno- čila vsa divizija. Pozno popoldne, proti večeru, je dobila Šercerjeva brigada nalogo, da se prebije preko Rome v Podpla nino in preko Ljubnega proti NIo- ravškemu. Gazili smo sneg — za meti na Romi so bili tudi po tri metre visoki — in prišli v Podpla- nino okrog štirih zjutrajokrog pe- tih pa smo že bili v majhni vasici Rastke. Tu so nas pričakale nem- ške zasede, ki so se raztezale od tam pa pjeko kmeta Rabona do Pod- komna. Iz daljave kakih tridesetih metrov so udarili po nas. Bili smo v ozki soteski, kjer teče reka Ljub- nica, pa smo se morali brez strela umakniti nazaj v prvi hudournik in od tam pod vznožje Komna do kmeta Ratjona. Ker so Nemci vso našo predhodnico ujeli, smo bili brez vsakih obveščevalnih vesti. Tako smo pri kmetu Rabonu spet padli v nemško zasedo. Tu je padlo devet naših borcev, jaz pa se še dobro spominjam, da sem dobil štiri stre- le v nahrbtnik, kjer sem nosil vleko. Po skalovju Komna smo se nato umikali na vrh — in menim, da je bil to najtežji del pohoda. Na vrh Komna smo prišli okrog enajstih. Kljub temu, da je bilo okrog dva metra snega, je bilo vendarle toplo. Sonce je sijalo. Bili smo umazani in zanemarjeni, pa smo posedli po snegu in se začeli umivati. Ko smo bili vsi slečeni, so se nad nami ne- nadoma pojavili avioni, ki so na- padli Celovec. Za njimi so se pripo- dila nemška letala in se spusiila nad nas na nekaj desetin metrov. V strahu, da nas ne bi opazili, smo se goli zarili v sneg! Letala so nas pre- letela. .. Še isti dan popoldne smo se spu- stili v doline Cme do kmetov Laha in Lipovca. Tam smo kupili tri ovce, jih zaklali in jih kuhali v svinjskih kotlih. Toda še preden je bilo meso kuhano, so že prišli Nemci. Pripra- vili smo se za boj in vsak borec je odšel na položaje s kosom napol surovega mesa. Pomaknili smo se čez cesto na Oražmov vrh in tam sprejeli zadnjo borbo z Nemci. Bi- la je patrulja kakih deset mož v belih haljah in na smučeh. Pridr- sali so do nas, toda oddrsal od tam ni nfhče več ... Tatioj /atem smo pohod nadalje- vali. Bili smo obupani — nikjer ni bilo nobene hiše. Nenadoma pa smo zaslišali večerno zvonenje. Sli smo za tem zvokom in prišli do Svetega Jakoba na Koroškem. - Tu Se je naša ofenziva končala. Koroški kmetje so nas sprejeli tako kot nihče na Štajerskem. Go- spodar domačije, na kateri smo se ustavili, nam je dal ključ od kleti in rekel: »Pojdite v klet in vzemite pijače, kolikor hočete, pojdite v hlev in zakoljite vola.« Koroška dekleta so šla ure daleč v črno, da bi prinesle cigaret in vsak borec je dobil vsaj par nogavic, da se je lahko preobul. Tako se je kon- čala naša pot čez Štajersko.« Danes objavljamo drugo in poslednje nadaljevanje spo- minov nekaterih preživelih borcev Štirinajste divizije. Medtem ko so v sedmi števil- ki našega lista, ki je izšla 21. februarja, o dogodkih, ki so jim s poli štirinajste 6.'Z štajersko ostali najbolj v spominu, pripovedovali dr. Ivan ^ Kopač-Paučck, Rudi Bunc-Riidi in Milan-Ivanc- Adani, odgovarjajo danes na isto vprašanje še Anton Ja- veršek-Tomai, Edvard Maver- čiČ-Blai, Tone Mavrič in Sta- ne Terčak. Tako se zdaj ob koncu vsem udeležencem na- šega razgovora iskreno zahva- ljujemo za zanimivo pripove- dovanje, ki nam je omogoči- lo zbrati dragocen materiai o nekaterih akcijah, ki jih je Štirinajsta divizija izvedla v času svojega prihoda čez šta- jersko. edvard mavercic-ela2: RANJEN OD HIŠE DO HIŠE štajerska v tistih dneh ni bila povsod gostoljubna. Nemci so do- mačinom vcepili strah, ki je bil vča- sih močnejši od narodne zavesti. Bilo je treba že precej poguma, da so partizane nahranili in prenočili, kaj šele, da bi pod streho sprejeli ranjenca, ki marsikdaj tudi tedne iij tedne ni mogel nadaljevati poti. Včasih je takega izmučenega ranje- nega in preganjanega borca obdr- žala pri življenju samo izredna vo- lja, tako trdna in močna, da danes komaj verjamemo, da je bilo to mogoče. Eden takih ranjencev, ki so hodili od hiše do hiše in prosili za zatočišče, je bil tudi Maverčič Edvard. Takole je pripovedoval: »Bilo je že proti koncu ofenzive — na Graški gori, ko me je težka --rana na nogi prisilila, da sem zapu- stil soborce. Hoditi nisem mogel, oni pa me niso mogli nositi, zato smo se morali posloviti. Ustavili smo se pri neki majhni kmetiji, kjer sem se zavlekel, se zakopal v seno in tam ostal — ne vem — dva ali tri dni, ne da bi domačini ve- deli, da je v njihovem hlevu parti- zan. Ko me je pod večer tretjega dne lakota prisilila, da sem prišel na svetlo, sem gospodarja in dve ženski na smrt prestrašil. Razbur- jeni so mi dopovedovali, da moram takoj proč, kajti ob tej večerni uri vedno prihajajo Nemci, ki iščejo ranjence. Zlil sem vase skodelo mleka, pojedel nekaj fižola ter se bolj odvlekel kot odšel po ozki za- sneženi stezi, ki je vodila kdo ve kam. Nenadoma sem pred seboj za- gledal luč. Proti meni so prihajali ljudje. Bil sem prepričan, da so Nemci, zato sem storil edino, kar mi je preostalo: zaril sem se v sneg in čakal, kaj bo. Luč se je pribli- ževala in ves srečen sem opazil, da prihajata po poti moški in ženska. Ustavil sem ju, jima povedal, kdo sem in ju prosil za pomoč. Ženska je skoraj zajokala. »Pet otrok imam,« je rekla, »Pusti me pri miru. Če bi te Nemci našli pri nas, bi te ubili, nas pa odpeljali v internaci- jo.« Bilo mi je težko, vsiliti pa se ji vendar nisem mo^el. »Pa mi vsaj povejte, kam naj grem,« sem po- prosil. Napotila sta me po poti na- prej do neke hiše, v kateri je go- rela luč. Pogledal sem skozi okno. V izbi je bilo vse veselo, nekdo je raztegoval harmoniko, drugi pa so plesali. »Ne,« sem si rekel. »Sem noter jaz ne sodim.« Pa sem se po- dal k drugi hiši. V njej sem našel nekaj žensk in jih končno poprosil, da so me prenočile. Zbudile so me že ob štirih zjutraj in me napotile k neki osamljeni hiši, kamor da Nemci nikoli ne pridejo. Bil sem na smrt utrujen, ko sem prišel do tiste hišice in zaprosil dva stara človeka za zatočišče. Vendar tudi tu nisem imel sreče. Vso noč, ko sem se grel pri peči in ko so me skelele moje zmrznjene roke in "ra- njena noga, sta na ves glas molila in prosila boga, da bi jima poma- gal srečno prestati to strašno noč. Tako tudi tam nisem mogel ostati. Ko sem bil že čisto na koncu mo či in prepričan, da smrti pač ne bom ušel, sem našel kmeta Anžeta na Graški gori. Takrat še nisem ve- del, da je naš človek in da je pove- zan z dr. Kopačem. Pa sem mu de- jal, da ne morem nikamor več, on pa naj odloči po svoji vesti. Tudi mu ne bom zameril, če me bo na- znanil. Pa me ni! Odpeljal me je v hlev, kjer so mi v gnoju napravili bunker. Tam se končno lahko umil in slekel z rok črno, zamrznjeno kožo. V bunkerju sem ostal dvajset dni. Medtem so enkrat prišli Nem- ci, pa me niso našli, obiskal pa me je tudi dr. Kopač, ki me je zdravil rane. In po dvajsetih dneh sem bil spet toliko zdrav, da sem se lahko priključil borcem.« tone mavric; , i LAKOTA IN MRAZ - NAŠA SPREMLJEVALCA »v štirinajsti diviziji sem bil ob- veščevalni oficir. To je bila dolž- nost, ki jo je bilo njj Štajerskem zelo težko solidno opravljati. Med- tem ko smo na hrvaški strani iz- redno tesno sodelovali s prebivalci, je bilo na naši poti čez Štajersko precej manj terencev in aktivistov. Pa tudi pohod sam je bil mnogo težji kot na Hrvaškem. Obveščeval- ci smo kar naprej padali v zasede, štirinajsta se je prebijala iz obro- ča v obroč in na tej trdi poti je padla menda več kot polovica vseh obveščevalnih oficirjev. Najbolj ži- vo se spominjam priprav, ki smo jih morali opraviti predno so naši borci prišli v kakšno vas. Nemci so namreč domačinom zabičali, da morajo vsak prihod partizanov ta- koj javiti nemškim komandam in ker nismo vedeli, če so v vasi sami zanesljivi ljudje, smo jo morali ob- koliti.« Tovariš Mavrič je nato podrobno in slikovito opisal vso trdo pot Šti- rinajste čez Štajersko. Govoril je je o bitki na Graški gori, o smrti kajuha pri Belih vodah, o borbah nad Ravnami, o tako težko priča- kovanem. tridnevnem počitku v Sol- čavi, o lakoti, mrazu in boleznih, o veliki \^eri partizanov v jutrišnji dan itd. Zaključil pa je takole: »Pot Štirinajste divizije čez Šta- jersko je bila težka, da jo je nemo- goče z besedami popisati. Samo dva stalna spremljevalca smo imeli — lakoto in mraz, pa svinčenke in po- kanje, ki nam niso dovolili ne mir- no pojesti, ne mirno zaspati in ne hoditi. Nikdar ne bom pozabil pri- zora, ki sem ga videl, ko smo se pomikali proti Cernivcu. Stopil sem na obronek, da bi bolje videl našo kolono, pa sem pretresen obstal. Ve- liko borcev je hodilo ob palicah, mnogi so imeli povite glave in ude, mnogi zamrznjene prste na rokah in nogah. Tudi to je dokaz nečlo- veških naporov, ki so nas spremlja- li vso pot čez Štajersko.« Zdi se mi. da se je tudi on hotel prepri- čati, če nisva nemška špijona. Po kosilu naju je odpeljal v svoj štab. Fisher je bil šef enega izmed oddelkov ameriške obveščevalne službe OSS (Office of Stragetik Service), ki se je ukvarjala z dejavnostjo v sovražnikovem zaledju. Sem so poleg zbiranja obvestil spadale tudi diverzantske akcije, sabotaže i. pd. Pisarne štaba so bile v luksuzni vili Mig- non na eni izmed vzpetin Alžira. Vila je bila prepolna ameriških oficirjev v civilu in uniformah. Fisher me je odpeljal v svojo pisarno v prveui nadstropju, ki je bila hkrati tu- di njegova spalnica. Razgovor z njim ni prinesel nič novega. Zanimal se je za mož- nosti diverzantskih akcij na našem ozeni. lju, za reševanje zavezniških vojnih ujet- nikov itd. Lahko sem ga prepričal, da so za takšne akcije njihovi oficirji popolno- ma odveč ter da mi opravljamo »to sumi zelo uspešno že več kot dve leti. Skušal sem se dotakniti naših konkretnih vpra- •šanj, vendar ni hotel »prijeti«. Prosil me je, da bi to pustila za jutri, ker mora opraviti še neke nujne i)osle. Poslovila sva se in dogovorila, da bova naslednji dan razgovore nadaljevala. Ta večer smo skušali narediti bilanco dosedanjih prizadevanj. Razgovorov je bilo dosti, celo preveč. Uspelo nam je navezati stike z najvišjimi zavezniškimi komandami. Toda v pogledu konkretnih rezultatov je kazalo slabo. Ne le, da še nismo nič dosegli, nihče nam še tndi ni nič obljubil. .Skušal sem analizirati vse_ dosedanje razgovore, pri čemer sem dobil vtis, ko da so se vsi zelo spretno izogi- bali vsake konkretnosti. Imel sem le Fisherjevo obljubo, da se bova naslednje- ga dne o vsem pogovorila. Toda to je bi- lo premalo. Premalo, da bi opravičilo mo- je nepooblaščeno potovanje v Alžir. Obhajali so me še drugi dvomi. Posebej me je skrbel problem izdajalske vlu«!^, k' so jo omenjali skoraj vsi zavezniški ofi- cirji. Kaj bi bilo, če bi se ta vmešala v zadevo, da zavezniki prekinejo vsak raz- govor z nami in nas pošljejo tja, od ko- der smo prišli! Prav tako me je mučila misel na »Bakar« in tovariše, ki so ostali v Bariju. .Se bodo znašli, če bo prišlo do kakšnih provokacij? * Še danes nisem prepričan, če je bilo to njegovo pravo ime. NASTOPI LOl lS IILOT Naslednji dan 6. oktobra 1943 zjutraj sem se zbudil s trdno odločitvijo, da prei- deni k ost\aritvi naše naloge. V vilo Mig- non sva stopila ob 10. uri. Toda Fisher naju dejl časa ni hotel sprejeti. Po kakš- ne pol ure čakanja sem postal vznemirjen in ži\čno razdražen, še toliko bolj, kfr jc bilo iz Fisherjeve pisarne slišati gla- sove in smeh. Pra\ tedaj so se odprla vra- ta in med njimi se je pojavil Fisher sko- paj z nekim oficirjem, ki nama ga je predslavil z besedami: »To je vaš človek in odslej boste delali z njim.« To je bil major Louis Iluot. šef odsega za Jugoslavijo — Lrada za posebne ope- racije v Kairu. Huot je pri ostvoritvi na- ših načrtov odigral pomembno vlogo Po poklicu je bil novinar iu publicist. Odlič- no je obvladal francoščino. Bil je zelo bister, hraber in odločen, vendar je bilo v njem dosti avanturističnega dnha. Tak, kakršen je bil, je lahko prevzemal nase rizike in ni bežal od odgovornosti. Bil je pravzaprav človek, kakršnega smo v t.^Mi času potrebovali. Spremljal ga je poroč- nik Robert Tonipson-Bob, prav tako no- vinar ipo poklicu, nenavadno pošten in dober tovariš. Ko naju je pobliže spoznal, bi bil za naju storil vse. Iluot in Tompson sta delala v Kairu iz- ključno na tako imenovanih balkanskih operacijAh. Naključje je hotelo, da sta dan poprej prišla v Alžir. da bi od ko- mande. za Mediteran dobila dovoljenje za premestitev urada in baze iz Kaira v Ita- lijo. V tem čosu je bil namreč .Medite- ran kot vojno področje rnzi!u- strira« njegovo pridigo s pantomimami iz sodobnei^';a življenja. Pastor meni, da bo tako privabil v cerkev zlasti več mladine. Toda on ni edi- ni, ki uvaja »moderne« me- tode — v nekaj angleških cerkvah so nadomestili or- gle s pravimi jazz orkestri! OPTIMISTIČNO SPOZNANJE Mladi kirurg se je pohvalil kolegi: — To operacijo sem opra- vil pravočasno. Ce bi bil okleval še nekaj ur, bi pa- cient ozdravil tudi brez nje. • VELIKANSKA URA Podjetje Elektroura v Pia- gi je izdelalo uro, katere številčnica ima v premeru 3 metre. Uro, ki je bila izde- lana za Romunijo, bodo na- mestili na svetilniku v Kon- star\ci. da bo kazala čas mor- narjem in obiskovalcem te- ga pristanišča. MLADOST NI OVIRA Mlada Angležinja, ki jo vi- dite na sliki, je s sedemnaj- stimi leti postala ena izmed najvidnejših primabalerina angleškega kraljevskega ba- leta. Ko je začela vaditi ba- let, je bila štirinajst let stara dijakinja. Zdaj, ko je že pri vrhu svoje kariere, je še vod- no dijakinja, kajti ima ko- maj .sedemnajst let. To je redek primer, da bi po tako kratkem času začet- nica zavzela vrh. Toda tudi mladost ni ovira, če je tu talent. Dve mikrozgodbi VZGOJNA: Bila je zelo lepa. Stala sva na visokem stol- pu nad mestom. Nikjer ni bilo žive duše. Poljubil sem jo. Rekla je: »Mrzim ljudi. Vsi so licemerski, nesram- ni.« Poljubil sem jo. Rekla je: »Vsi so licemer- ski, nesramni.« Poljubil sem jo. Rekla je: »Vsi so nesram- ni.« Poljubil sem jo. Rekla je: »Vsi... joj, saj sem. grešila!« Odšel sem in se veselil, ker sem dobro opravil svoje po- litično vzgojno delo. LJUBEZENSKA: V daljavi je bilo slišati brzovlak. Zašepetal sem: »Draga, odpotujva nekam skupaj...« Na prihodnji sestanek je prišla s kovčkom. BERNARD O ZAKONU Neka dama je po vsej sili hotela izvedeti, kakšno mne- nje ima pisatelj o zakonu. Bernard se je nekaj času obotavljal, češ da je sam po- ročen. Ko pa le ni odneha- la, je menil: »Nu, če ze hočete vedeti: zakon je kakor prostozidar- ska loža, nepbsvečenci ne ve- do ničesar, posvečenci pa ne smejo ničesar povedati!« »Nikarte! saj kapljice niso tako grenke-« LJUDSKE KNJIŽNICE IN BRALCI V Češkoslovaški je trenut- no več kot 13.280 ljudskih knjižnic, v katerih je vpisa- no" 1,812.000 bralcev. V njih si letno izposodijo 43 milijo- nov različnih publikacij. Razen tega imajo po me- stih zelo veliko sindikalnih knjižnic. Te imajo preko milijon bralcev^ ki si izposo- NAZORNOST Nekdo je vprašal duhovi- tega Bernarda: »Ali mi lahko pojasnite, kaj je kapital, a kaj delo?« »Zelo rad, odgovori Ber- nard. Posodite mi" tisoč frankov, to je kapital«. »Dobro, kaj pa je delo?« »No, delo pa je tisto, kar boste počeli, da boste dobili denar nazaj.« dijo letno 10 milijonov knjig. Prav tako se nenehno po- večuje knjižni fond. Od ce- lotnega števila knjig odpa de na znanstveno literaturo 32,3 odstotkov, na družbeno politično 12,6 in na gospo- darsko 4,2 odstotka. Zadnja leta so na CeŠkem odprli celo vrsto univerzi- tetnih knjižnic. Od teh je 63 centralnih in 1.344 manj- ših, ki jih obišče letno čez 80.000 študentov. IKARUSI 20. STOLETJA Nizozemec Wim Wagenaar pozna samo eno strast: po zraku leti na »zmaju«, ki ga vleče avtomobil. Ta šport, ki se je pred kratfodvo- jen uspeh! ZGODBA O PELIKANU Pelikan je lepa ptica v zraku. Toda takoj ko se dotakne zemlje in stopi na svoja širo- ka stopala, postane grotesken, nespreten, predolgega kljuna in prevelike glave. Sme- jejo se mu ceio otroci. Pelikan je znan iz mnogih legend in je mnogim izredna ptica, takšna, kakršno je v svojih Majskih nočeh naslikal Alfred de Mus- t. Pesnik je prikazal pelikana, ko ga pri- čakujejo mladiči, da jim bo v polnem klju- nu prinesel hrano. Toda prinesel ni nič, ker je bilo morje tistega dne prazno. Bo pustil svoje mladiče, da bodo umrli od lakote? Ne. Sklenil se je »božansko žrtvovati«, z močnim kljunom je razdejal samega sebe, potem je umirajoč tožno kriknil, da so morske ptice V strahu zapustile obalo. Toda v resnici se pelikan nikoli ne »odlo- či« za takšen podvig. Nasprotno, je samolju- ben in prepušča vso skrb za mladiče samici. A samica? Ta je resnično požrtvovalna mati. Kadar odleti po hrano, nese s seboj mrežo — to je ogromna roembrana pod klju- nom. Napolni jo z ribami, ki se v času, ko prileti do gnezda, spremenijo v pravo kašo. V zvezi s tem, kako pelikan prinaša svojim mladičem hrano, so nastale mnoge legende. Da bi spraznil svoj kljun se pelikan pritiska z njim na prsa, kar daje vtis, kakor da se hoče raniti. Samica je zelo nežna mati. Njeni trije, štirje mladiči so zelo požrešni že ko se ro- dijo. Da bi potešila njihovo lakoto, mora mati nenehno napolnjevati svojo naravno »torbo«. Ko postanejo mladiči sposobni, da si sami iščejo hrano, zapustijo mater, ki je 'tedaj že vsa izčrpana in suha kot skelet. VODORAVNO: 1. (arodejni pes- nik v sftirogrški mitologiji, ♦>. flam- ski pesnik, prista.š patriotske poe- zije (18fl4-1839): 11. nemški katoli- ški teolog in sociolog (Franc Ksa- ver); 1"?. indijski naslov za učene- ga človeka; 14. ime arabskega mo- gotca Sanda; 1?. mesto \ severni Franciji, kjer so velike ladjedel- nice; 1". letoviščarsko mestece pri Opatiji; 18. mir, disciplina; 19. naj- višje staroindijsko božanstvo; 20. gonja, preganjanje; 21. varuh og- njišča pri starih Rimljanih; 2>. do- lina: 24. velika rečna riba; 23. ori- entalsko barvilo za lase; 26. zanič- I Ijiv za llerccgovca: 27. židovsko moško ime; 29. znak določenega pomena; >1. zgodovinska pokrajina v zahodnih Pirinejih; 33. mesto v se\erni Rodeziji; 34. tropski veter. ri.\VPl('ISO: 1. gor« na Koroš- kem; 2. francoski satirik in pisa- telj (Francois); 3. star španski na- rodni ples; 4. okrajšava za »edici- ja«; 3. staroslo>anska črk«; 6. žen- sko ime; francoski nedoločni člen; predsednik Gvatemale (Fuentes Miguel); 9. vrsta smokve; tO. snov, ki se nahaja v naftnem plinu; 12. vrsta kitice; 13, sintetič- no tekstilno blago; 11». udrtina. udiranje; 32. angleški filmski Re- žiser: 24. najdaljša jugoslovanska reka; 23. grška črka; 2S. ime pev- ca Colz«; 30. krnticH /« ad acta. RE.>?1TEV KRIŽANKE 17. PREJŠNJE jSTEVILKE VODORAVNO: 1. lama. 3. grozd. 1«. ajvar, 11. Lesbos, 13. pult. U. VA. 15. tona, 16. aba, 17. pisk, 19. Rim. 20. NL. 21. pionir, 22. ZO, 23. ajd. 25. Klis. 26. let. 27. žara. 29. Ik. 3«. reta. 31. anilin. 33. Pjotr. 34. anieh«, 35. sani. ŽELITE LEPO NAGRADO? naročite se na celjski tednik!