297 Letnik 39 (2016), št. 2 OSEBNE VESTI PERSONALIA Peter Pavel Klasinc – sedemdesetletnik Dr. Peter Pavel Klasinc je uveljavljen arhivski strokovni delavec, ne samo v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem arhivskem strokovnem prostoru. Ak- tivnosti s področja arhivistike, zgodovinopisja, informatike, heraldike in doku- mentalistike, pri katerih sodeluje kot koordinator, izvajalec ali konzultant, kaže- jo na osebo z jasno postavljenimi cilji, ki jih skozi življenje dosega z njemu lastno upornostjo in vztrajnostjo. Skozi dolgoletno strokovno kariero je izoblikoval lik sodobnega, angažiranega arhivskega strokovnega delavca, ki ga z veliko notra- nje energije prenaša na mnoge sodelavce in kolege. S svojo načelno držo je pokazal, da je za arhivsko strokovno samobitnost potrebno oblikovati trdna in jasna strokovna stališča in jih utemeljeno zagovar- jati v javnosti. Pri dr. Klasincu se to v zadnjih letih še posebej odraža v segmentu izobraževanja arhivistov in dokumentalistov, pri oblikovanju osnov arhivske in dokumentalistične vede ali v zvezi z decentraliziranim razvojem slovenske jav- ne arhivske službe. Z neizmernim virom vedno novih idej in rešitev močno vpliva na različne arhivske dejavnosti. Mnoge izmed njih je prav on teoretično razvil in jih nepo- sredno uvajal v arhivsko prakso. Rezultati teh prizadevanj niso vidni samo v Sloveniji, ampak imajo neposredne odmeve tudi v tujini. Četudi teh ni mogoče popolnoma natančno izmeriti, jih vendarle lahko posredno zaznamo skozi nje- govo obširno bibliografijo in skozi nastope na posvetovanjih v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Hrvaškem, v Italiji in drugod, na mednarodnih arhi- vskih kongresih oz. na predavanjih na različnih univerzah, mednarodnih arhi- vskih šolah, nastopih v sodobnih medijih, kot so radio, televizija, internet, ali z neposrednimi osebnimi kontakti. Na ta način je v strokovnem smislu oblikoval in sooblikoval mnoge, predvsem mlajše kolege, dijake oz. študente. S svojimi spoznanji jim je pomagal, da so lahko razvili jasnejši odnos do arhivistike, pred- vsem pa odgovornost do arhivskega gradiva kot univerzalne kulturne dobrine. Njegov temperament in življenjsko usmeritev na področju arhivske teori- je in prakse je v vezani besedi domiselno opredelil Jovan Popovič, ko je zapisal:1 Jovan Popović Dr. PETERU PAVELU KLASINCU Poluvjekovni kolega i druže, Prkosno, oratorski i smjelo Opijeni strukom Znalački istupamo. U arhivistici ostavismo Utrti trag, Kako bi mlađi lakše koračali. Ne verujem onima što kažu, Da intelektualci najčešće Iskaču iz kolotečine, dogme ruše, I ustaljene i uspavane principe, I nazivaju ih pametne budale. 1 Pesem je nastala na srečanju arhivskih veteranov s področja nekdanje Jugoslavije ob Črnem jezeru (Crno jezero) na Durmitorju, avgusta leta 2015. 298 Osebne vesti || Personalia A nas, prestižni naučniče Za utjehu, Nazivaju doajenima i imenima Arhivske nauke i struke. Profesore Peter, Tempo kojim naukom gaziš, Arhivski svijet uzdižeš na visine, I svoje kolege pomalo plašiš, Zadivljuješ i smaraš. Sebe i svoje srce ne štediš, Već zamaraš i slabiš. Tvoja energija, znanje i krepost, I dalje traju i tobom sijaju, Imaš petlju, muškost i hrabrost, Predan, zanesen, opijen, pa ne računaš Da je malo života ostalo. Na vizijama nijesmo ostali kod očiju slijepi, I razbijali se starošću o hridine mora, Već smo na malo zastali kao uspavani vulkan, Da ne bi bili gosti bezdane jame, I usamljeni svetli vihori. Divno je i mnogo vredi, Ne samo za nas, Već i za arhivistiku, Jer u struci Ostajemo spomenici. Znano je, da je dr. Klasinc začel svojo arhivsko strokovno pot v Zgodovin- skem arhivu na Ptuju, kjer je bil najprej zaposlen kot arhivist, v letih od 1972 do 1976 pa je opravljal dela in naloge v. d. ravnatelja te ustanove. Kot je zapisala njegova dolgoletna sodelavka Marija Hernja Masten, mu je ravno ta ustanova zagotovila trdne temelje poznejše arhivske kariere. V ptujskem arhivu se je med drugim spoznal s tehničnimi vprašanji v arhivih, problemi zunanje službe in strokovne obdelave arhivskega gradiva, pa tudi z izdajateljsko in razstavno de- javnostjo. Strokovno kariero je nadaljeval v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer je bil od leta 1976 zaposlen kot arhivist in vodja oddelka za gradivo gospodarstva po letu 1850. Od leta 1982 do 1995 je bil ravnatelj oz. direktor te ustanove. Obe funkciji sta ga strokovno vzpodbujali in navdihovali, da se je povezoval z različ- nimi proizvajalci tehnične opreme za ohranjanje arhivskega gradiva, hkrati pa se je sistematično lotil raziskovanja tehničnih problemov v arhivski teoriji in praksi. Njegova zavezanost in skrb za izboljšanje materialnega varovanja arhi- vskega gradiva, ne samo v profesionalnih arhivskih ustanovah, ampak tudi pri ustvarjalcih, se je v tem času razvila do neslutenih razsežnosti. Njegove raziska- ve in predavanja so daleč presegle meje arhivskih materialno tehničnih izzivov in se razprostirajo na celotno področje arhivske teorije in prakse. Na upravljavsko organizacijskem področju je vzpostavil mnoga sodelova- nja z različnimi domačimi in tujimi strokovnjaki. To je omogočalo razmeroma velike pretoke takrat svežih aktualnih znanstvenih in arhivskih strokovnih in- formacij. Hkrati s tem je poskrbel tudi za danes popolnoma samoumevno infra- strukturo v arhivu, kot je fotokopirni stroj, telefaks ali službeno vozilo. Po prenehanju funkcije podžupana za družbene dejavnosti na Mestni ob- čini Maribor, ki jo je upravljal med letoma 1995 in 1997, se je ponovno redno zaposlil v mariborskem arhivu kot znanstveni in arhivski svetnik. Na tem delov- nem mestu je ostal vse do upokojitve leta 2007. 299 Letnik 39 (2016), št. 2 V zgodnjem obdobju njegovih strokovnih aktivnosti se je ob arhivski de- javnosti v okviru profesionalne arhivske ustanove posvečal tudi zgodovinopisju, posebej lokalnim temam s področja gospodarstva. Ob tem je veliko svoje energije posvečal tudi društvenim aktivnostim profesionalnih arhivskih asociacij. Tako je aktivno sodeloval pri delu Arhivskega društva Slovenije kot tudi na nivoju takra- tne skupne države v okviru Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. Med drugim je leta 1979 opravljal mandat predsednika Arhivskega društva Slovenije. Leta 1981 je bil za eno leto izvoljen za predsednika predsedstva Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. Več let je bil tudi član ožje redakcije strokovnega časopisa Arhivist. Iz obdobja njegovega predsedovanja Arhivskemu društvu Slovenije je po- trebno omeniti organizacijo prve arhivske strokovne ekskurzije slovenskih ar- hivskih strokovnih delavcev na Poljsko leta 1979. Iz časov opravljanja funkcije predsednika predsedstva Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije v letu 1981 je po- trebno omeniti, da se je na začetku svojega mandata izpostavil z rabo slovenske- ga jezika na sejah tega organa. Dr. Klasinc je bil leta 1980 imenovan v komisijo za edicijo Arhivski fondi in zbirke v SFRJ, hkrati pa je bil tudi urednik obsežnega slovenskega prispevka v tej ediciji, ki je izšla leta 1984 pod naslovom Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ = Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odelje- njima u SFRJ = Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odeljenjima u SFRJ = Arhivski fondovi i zbirki vo arhivite i arhivskite odelenia vo SFRJ : SR Slovenija = SR Slovenija. Obsežno publikacijo je pripravila slovenska redakcija, ki so jo se- stavljali Marjetka Legat, Marija Hernja Masten in Miha Kološa pod vodstvom dr. Klasinca. Njihovo delo je dolgo časa predstavljalo odlično arhivsko pomagalo, ki je metodološko zastavljeno na ta način, da so nekatere rešitve še danes upora- bljene in implementirane v slovenskem vzajemnem arhivskem informacijskem sistemu slovenskih regionalnih arhivov. Desetletje po izidu slovenske edicije Arhivski fondi in zbirke v arhivih in ar- hivskih oddelkih SFRJ je kot direktor Pokrajinskega arhiva Maribor med drugim tudi spodbujal in organiziral aktivnosti za izdelavo Vodnika po fondih in zbir- kah Pokrajinskega arhiva Maribor. Ideja je bila uresničena v letu 1990. V celoti je bila izvedena v Pokrajinskem arhivu Maribor, vključno s tiskanjem in vezavo publikacije. To na prvi pogled marginalno dejstvo predstavlja pomembno pre- lomnico razvoja Pokrajinskega arhiva Maribor. Pod vodstvom dr. Klasinca je bila v mariborskem arhivu razvita knjigoveško-restavratorska dejavnost do te mere, da je bilo mogoče takrat izvesti projekt tiska knjižnega vložka, izdelave platnic in vezave celotne naklade. Vodnik Pokrajinskega arhiva Maribor iz leta 1990 ne predstavlja le neposredno uporabnega arhivskega informativnega pomagala, ampak tudi »spomenik« hitrega razvoja javne regionalne arhivske ustanove v segmentu podporne knjigoveško-restavratorske dejavnosti. Drugo pomembo raziskovalno in organizacijsko polje dr. Klasinca iz ob- dobja od druge polovice 80. let dalje pa predstavlja uvajanje računalniške ob- delave podatkov v arhivsko ustanovo. To je bil čas, ki ga v zgodovini slovenske informatike opredeljujemo kot »downsizing«. Velike računalniške sisteme so počasi zamenjevali osebni računalniki in njihova omrežja. Dr. Klasinc je v tem videl priložnost in se je skupaj s sodelavci lotil »know-how« razvoja dveh pro- jektov. Prvi je bil manj obsežen in je predstavljal aplikacijo za podporo zbrani dokumentaciji takratnega Arhivskega centra za strokovna in tehnična vprašanja v arhivih. Projekt je bil predstavljen strokovni javnosti spomladi leta 1987. Dru- gi projekt, Popis arhivskih fondov in zbirk v arhivu, pa je bil predstavljen arhivski strokovni javnosti jeseni istega leta. Tudi na tem področju moramo izpostaviti strokovno širino dr. Klasinca, ki si je takrat močno prizadeval za vzpostavitev takšne informacijske platforme, ki bi zagotovila potrebe računalniške obdelave podatkov slovenskih javnih arhivov. S tem so bila dejansko postavljena teoretič- na izhodišča slovenskega vzajemnega arhivskega informacijskega sistema. Ope- rativno pa so bila uresničena šele več kot dve desetletji pozneje z vzpostavitvijo 300 Osebne vesti || Personalia Vzajemnega arhivskega informacijskega sistema slovenskih regionalnih arhivov leta 2009. Dosežene rezultate mariborske arhivske ustanove in s tem povezana pri- zadevanja dr. Klasinca je potrebno postaviti tudi v širši kontekst, ki se je takrat oblikoval in razvijal na področju organizacije posvetovanj Sodobni arhivi in iz- menjave informacij v okviru takratnega Arhivskega centra za strokovna in teh- nična vprašanja v arhivih. Veliko tovrstnih transferov informacij je bilo mogoče izvesti le ob upoštevanju profesionalnega zaupanja in osebnega angažiranja dr. Klasinca in njegovih sodelavcev, katerih jedro je prihajalo iz Pokrajinskega arhi- va Maribor, iz Zgodovinskega arhiva Ptuj ter občasno tudi iz drugih slovenskih in tujih arhivov. Predanost dr. Klasinca arhivski stroki lahko zaznamo tudi skozi evidenti- ranja arhivskega gradiva v tujini, ki jih je opravljal v obdobjih, ki niso bila naklo- njena odpiranju arhivov (v novejšem času na Hrvaškem in v Srbiji, v njegovem zgodnjem strokovnem obdobju pa v arhivih v Italiji in Avstriji). S svojim dele- žem pri evidentiranju arhivskega gradiva in z vzpostavljanjem osebnih stikov z odgovornimi arhivisti v tujini je odpiral mnoga vrata slovenskim raziskovalcem v tujih arhivih in tako omogočal dostop do ohranjenega arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovence in slovensko ozemlje. Neposredni rezultat njegovih tovr- stnih aktivnosti je bila med drugim tudi obsežna publikacija z naslovom Vodnik po informativnih pomagalih Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu iz leta 1991. Tudi na tem področju si je prizadeval za uvedbo informacijske podpore in v ta namen organiziral preizkuse povezav med dunajskim in mariborskim arhivom, ki so tudi v veliki meri uspeli, vendar so zaradi slabe komunikacijske infrastruk- ture lahko zaživeli v mariborskem arhivu šele dobrih pet let pozneje z uvedbo prve infrastrukture za dostop do svetovnega spleta. Na podlagi izkušenj z evidentiranjem in uporabo arhivskega gradiva lahko razumemo tudi priprave, urednikovanje in objavo publikacije z naslovom Glosar zgodovinskega domoznanstva : nemško-slovensko-italijanski, katerega pobudnik in idejni vodja je bil prav dr. Klasinc. Projekt je bil uresničen v sodelovanju z italijanskimi, avstrijskimi in slovenskimi strokovnjaki v letu 1995. Širina strokovnega razmišljanja dr. Klasinca se kaže tudi skozi aktivnosti in organizacijo arhivskih strokovnih srečanj, ki so znana pod imenom Srečanje obmejnih arhivov = Das Treffen der Nachbararchive = Susret arhiva na granici = Határmenti levéltárak találkozója = Convegno degli archivi vicini = Meeting of Neighbouring Archives. Iniciativa je bila sprožena v drugi polovici devetdesetih let. Izvedenih je bilo nekaj tovrstnih srečanj, vključno z izdanimi priložnostnimi zborniki, katerih urednik je bil dr. Klasinc. Dr. Klasinc je deloval tudi na področju zgodovinopisja. To dokazuje ob- sežen seznam strokovnih in znanstvenih prispevkov s področja lokalne zgodo- vine. V tem kontekstu naj izpostavim le uredništvo 4 zvezkov zbornika Ormož skozi stoletja. V zadnjem času pa se posveča predvsem objavi arhivskih virov iz polpretekle zgodovine. Omenim naj samo publikacijo z naslovom Arhivski doku- menti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni iz leta 2005 in publikacijo Okupacija dela slovenske zemlje s strani Neodvisne države Hrvaške v času med letoma 1941 in 1945 iz leta 2011. Svoja ožja strokovna in teoretična spoznanja s področja materialnega var- stva je najprej poglabljal na podiplomskem študiju Univerze v Zagrebu, kjer je leta 1987 magistriral na temo Vzdrževanje in materialno varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva. Leta 1992 je na isti univerzi doktoriral s temo Ma- terialno varovanje klasičnih in novih nosilcev informacij v arhivih. Zaradi inten- zivnega tehnološkega razvoja in specifike problemov na področju materialnega varstva se je ob rednih podiplomskih študijskih obveznostih strokovno izpopol- njeval v arhivih, arhivskih službah ter v drugih arhivom sorodnih ustanovah v Angliji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Franciji, Kanadi, Združenih državah Amerike, Kitajski, Madžarski, Češki, Slovaški, Poljski ter v skandinavskih drža- 301 Letnik 39 (2016), št. 2 vah. Kmalu pa je njegovo raziskovanje in strokovno delo dobilo ob tehničnih problemih upravljanja arhivskega gradiva ter ob intenzivnem izvajanju arhi- vske zunanje službe nove razsežnosti, ki so se razširile predvsem na področje uvajanja novih informacijskih tehnologij v arhivsko strokovno delo. Ob bogatem in raznolikem arhivskem strokovnem in raziskovalnem delu je bil aktiven tudi na področju organizacije in izobraževanja arhivskih strokov- nih delavcev in delavcev, ki so delali z arhivskim in dokumentarnim gradivom. Kot predsednik ali član različnih organizacijskih odborov je snoval tematsko vo- denje strokovnih posvetovanj, med katerimi vsekakor izstopa vsakoletno arhi- vsko strokovno posvetovanje Sodobni arhivi v Radencih. Dr. Klasinc je bil pobu- dnik tega posvetovanja, hkrati s tem pa tudi pronicljiv usmerjevalec strokovnih vsebin ter promotor strokovnega izobraževanja odgovornih za delo z dokumen- tacijo pri ustvarjalcih javnega arhivskega gradiva. V tem okviru je vzpodbujal reševanje različnih arhivskih strokovnih praktičnih problemov ter pri tem ak- tivno sodeloval. Četrt stoletja je vodil organizacijski odbor za pripravo in izved- bo posvetovanj o strokovno tehničnih vprašanjih v arhivski teoriji in praksi z naslovom Sodobni arhivi. Ob tem je bil ves čas tudi glavni in odgovorni urednik publikacije Sodobni arhivi od leta 1978 do leta 2003. V tej seriji publikacij je bilo po statistiki iz sistema COBISS objavljenih nekaj manj kot 500 strokovnih in znanstvenih prispevkov, ki jih je pripravilo 190 različnih avtorjev. Posvetovanje v Radencih se je v obdobju od leta 1978 do danes razvilo v pomemben vsakoletni dogodek s področja arhivske teorije in prakse. Zaradi svoje programske in organizacijske konsistence, predvsem pa zaradi izrazito naprednih strokovnih usmeritev, je posvetovanje postalo srednjeevropsko pri- znan dogodek z dobrim vsakoletnim strokovnim odzivom. Na njem se zberejo angažirani številni domači in tuji arhivski strokovni delavci kakor tudi strokov- njaki sorodnih strok. S skupnimi ali samostojnimi raziskavami in študijami je dr. Klasinc v tem kontekstu aktivno sodeloval in pripomogel k boljšemu in kakovo- stnejšemu prenosu različnih strokovnih znanj ter medsebojni interakciji različ- nih arhivskih praks, kar je v veliki meri pripomoglo k razvoju arhivske znanosti, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah. Prav tako je že več kot 20 let aktiven v Mednarodnem inštitutu arhivskih znanosti Univerze v Mariboru (MIAZ/IIAS). Ta se je razvil iz Centra za strokovne in tehnične probleme v arhivih, ki je nastal leta 1986 prav na pobudo dr. Klasinca. Njegov začetek je bil povezan z arhivi nekdanje Jugoslavije, pozneje pa je začel povezovati arhiviste iz Avstrije, Madžarske, Italije in drugih evropskih in izvene- vropskih držav. V tem kontekstu je pomemben podatek, da je leta 1985 več kot 70 % takratnih jugoslovanskih arhivov podpiralo in uresničevalo idejo dr. Kla- sinca, da bi na enem mestu zbirali strokovno-tehnične informacije. Idejo je leta 1986 na Simpoziju evropskih arhivskih služb, ki je potekala v Radencih, podprl tudi Mednarodni arhivski svet pod takratnim vodstvom generalnega sekretarja dr. Chalesa Kecskemetija. Leta 1992 se je Center na novo organiziral in preimenoval v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti (MIAZ), ki je vse do leta 2001 deloval kot organizacij- ska enota Pokrajinskega arhiva Maribor. Pod vodstvom dr. Klasinca je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja MIAZ organiziral nekaj mednarodno odmevnih arhivskih strokovnih dogodkov. Ome- nim naj le organizacijo Mednarodne arhivske šole za arhivske zgradbe in opremo (ISFABUS), konferenco Blue Shield pod okriljem UNESCA, katere rezultat je t. i. »Radenska deklaracija o zaščiti kulturne dediščine v nevarnih in izjemnih situ- acijah«, nato vsakoletno posvetovanje Mednarodni arhivski dan (od leta 1991 v Radencih, od leta 2005 v Trstu), Konferenco članov MIAZ od leta 1986 dalje ter soorganizacijo Arhivske jesenske šole v Trstu od leta 2007 dalje. Hkrati pa je že več kot 20 let tudi odgovoren za mednarodno arhivsko znanstveno publikacijo Atlanti. Statistika sistema COBISS kaže, da je tej ideji sledilo več kot 250 avtorjev, ki so pripravili približno 650 arhivskih strokovnih ali znanstvenih prispevkov. 302 Osebne vesti || Personalia Ob bok aktivnostim s področja upravljanja materialno-tehničnih in arhi- vskih sodobnih izzivov, ki jih je izvajal dr. Klasinc, pa nikakor ne moremo mimo unikatnega projekta, ki je znan kot Mednarodni slovensko-madžarski arhivski raziskovalni tabor. Prvi tovrstni tabor je bil izveden leta 1991 na obmejnem ob- močju v okolici Lendave. Vsakoletni tabor še danes v osnovi poteka po enakih načelih kot na začetku. Njegove rezultate lahko sistemiziramo v dve skupini. Medtem ko v prvo skupino lahko uvrstimo promocijo arhivske dejavnosti na pristojnem območju Pokrajinskega arhiva Maribor, Županijskega arhiva v Som- botelu in Županijskega arhiva v Zalaegerszegu vključno s popularizacijo arhivske dejavnosti med mladimi, v drugo skupino sodi nekaj odličnih najdb arhivskega gradiva tako na madžarski kot tudi na slovenski strani, ki so obogatili arhivske fonde v vseh treh arhivih. Kot arhivist in raziskovalec različnih arhivskih tehničnih problemov je bil dr. Klasinc imenovan v komisije za pridobitev naziva magister ali doktor znano- sti na Univerzi v Zagrebu. V tej zvezi naj omenim doktorande: Branka Bubenika, Azema Kožarja in Živano Heđbeli, ki so z njegovo podporo uspešno zagovarjali svoje doktorske disertacije. Ob tem je bil dr. Klasinc imenovan tudi v nekatere druge strokovne komisije v Sloveniji in tujini. Tako je bil že leta 1988 imenovan za konzultanta Okrogle mize arhivov sveta (CITRA/ICA) in istega leta za člana sekcije profesionalnih arhivistov (SPA/ICA) pri Mednarodnem arhivskem svetu s sedežem v Parizu (MAS-ICA). Bil je tudi član opazovalec Mednarodnega komi- teja za gradnje in opremo pri MAS (CBQ/ICA) in član Mednarodnega komiteja za zgradbe in opremo v zmernih klimatskih razmerah pri Mednarodnem arhivskem svetu (ICA-CBTE). Kot gostujoči predavatelj sodeluje z Univerzo v Zagrebu, ki mu je leta 1996 podelila naziv znanstveni sodelavec, prav tako pa tesno sode- luje z Arhivom Tuzelskega kantona, Društvom Media_doc in drugimi organizaci- jami na področju organiziranja in prenosa znanj, predvsem s področja arhivske teorije in prakse. Hkrati je še vedno predstojnik Mednarodnega inštituta arhi- vskih znanosti Univerze v Mariboru in njegove izpostave v Trstu. Njegovim prizadevanjem po sistemskem in poglobljenem študiju arhivi- stike in dokumentologije, ki bi morala imeti značaj multidisciplinarnega in in- terdisciplinarnega študija, lahko sledimo skozi več kot četrt stoletja. Neuspeli poskusi organizacije in izvedbe tovrstnega študija na različnih fakultetah in nji- hovih oddelkih mariborske in ljubljanske univerze mu niso preprečili njegovih nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Še več. Z veliko vnemo se je pred leti lotil priprav in organizacije študija na zasebni izobraževalni ustanovi Alma Mater Europea – Evropski center Maribor, kjer mu je uspelo skupaj s sodelavci akredi- tirati študij arhivistike in dokumentologije na drugi stopnji. Sam pa je prevzel odgovornosti predstojnika katedre za arhivistiko in dokumentologijo na Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor (AMU-ECM) in s tem tudi obveznosti, ki jih ima kot član senata te izobraževalne ustanove. V procesu priprav dokumentacije v zvezi z akreditacijo tega študijskega programa, nato pa še v sami izvedbi študija, si je prizadeval za interdisciplinarni in multidisciplinarni študijski program, ki bi uresničeval in zagotavljal strokov- ne in praktične zahteve sodobnih upravljavcev dokumentacije skozi celoten ži- vljenjski cikel dokumentov. Njegova prizadevanja so leta 2016 obrodila prve sa- dove, ko so prvi študenti uspešno zaključili magistrski zagovor s tega področja. Osnovne usmeritve predstojnika Katedre za arhivistiko in dokumentologi- jo dr. Klasinca lahko povzamemo v naslednjih točkah: 1. Sistematičen študij arhivistike in dokumentologije je pomemben, saj se odgovorni za hrambo arhivskega in dokumentarnega gradiva ne morejo več usmerjati zgolj v preteklost, ampak morajo s svojo proaktivno vlogo ustvarjati takšne pogoje in zahteve, da bo arhivsko gradivo, ki nastaja v fizični, elektronski ali hibridni obliki, ostalo »univerzalno« uporabno tudi v prihodnosti, ne glede na uporabljeno tehnologijo v času njegovega na- stanka. 303 Letnik 39 (2016), št. 2 2. Sistemska raziskovanja na širokem področju arhivistike in dokumentolo- gije predstavljajo osnovo sodobnega arhivističnega pristopa k reševanju nastalih problemov. Ta zahteva izhaja tudi iz spoznanja, da se nekoč jasno oblikovana samostojna profila arhivista in dokumentalista vedno bolj do- polnjujeta, njuno delo pa se vedno bolj prepleta tako na teoretičnem kot tudi praktičnem okolju. 3. Potrebe sodobnega upravljanja z dokumentacijo narekujejo kompleksne poglede in s tem povezane rešitve na celoten življenjski cikel dokumentov. 4. Sodobna informacijska družba, še posebej pa arhivska stroka, mora iz leta v leto poskrbeti za vedno večje količine različnih oblik arhivskega gradiva. V tem kontekstu je pomembno, da obstaja v Sloveniji možnost študija na drugi in kmalu tudi na prvi bolonjski stopnji. 5. Študijski program sam po sebi pa nikakor ni dovolj. Pomembno je, da ga uspešno zaključi določeno število študentov in da ti dobijo tudi primerne zadolžitve na področju upravljanja z dokumentacijo. 6. Prav tako je pomembno, da katedra za arhivistiko in dokumentologijo raz- vija široko polje primarnih teoretičnih raziskav in s tem povezanih apli- kativnih rešitev, ki jih je mogoče v okviru izvajanja študijskega programa arhivistike in dokumentologije preizkušati in vedno znova preverjati. Na podlagi prikazanega lahko povzamemo, da je arhivsko strokovno, or- ganizacijsko ter znanstveno-raziskovalno delo dr. Klasinca po vsebini raznoliko, predvsem pa dolgoročno konsistentno. Njegove bogate praktične in teoretične izkušnje so aktualne in dragocene tako na področju prenosa znanj v okviru štu- dijskega programa Arhivistika in dokumentologija kot tudi sicer v sami arhivski stroki. Dejstvo je, da obsega njegov strokovni in znanstveni opus 426 objavljenih in izvedenih del s področja arhivistike, dokumentologije in zgodovinopisja. Re- zultate njegovih raziskav in ugotovitev je mogoče najti v slovenščini, mnoge pa so prevedene v različne tuje jezike. Obseg izvedenih in objavljenih del je inspiriral Jovana Popoviča, da je dr. Klasincu posvetil še eno, to pot nekoliko hudomušno pesem.2 Jovan Popović KOLEGI I PRIJATELJU DR KLASINCU Iako si dalje snažan, Ne pravi se mnogo važan Duša ti je mnogo sjetna Živiš kao vulkan Etna. Ostao si kao strava, Naučna si vrednost prava, Obaveze preuzimaš, Trudni život ugrožavaš. Pregaoče, umom obdareni, U svetu si posta uvaženi, Život prođe k’o najkraći dan, Il’ neki nedovršen san. 2 Tudi ta pesem je nastala na Durmitorju (avgusta 2015, na srečanju arhivskih veteranov s po- dročja nekdanje Jugoslavije). 304 Osebne vesti || Personalia Budi isti, ostaj u visine, Poznato je da mrziš nizine. Ime imaš, u snu i na javi, Odmori se, Na stečenoj slavi. Slušaj Peter, iskreno ti zborim, Na padine Durmitora stojim. Porazmisli da li sam u pravu Il’ me vino udrilo u glavu. Arhivski in znanstveni svetnik doc. dr. Peter Pavel Klasinc je brez dvoma iniciator in začetnik mnogih novih arhivskih strokovnih aktivnosti, ki ne pred- stavljajo inovativnih rešitev samo v Sloveniji, ampak tudi na mednarodnem ar- hivskem strokovnem področju. Kot človek z izjemno življenjsko energijo, ki jo je usmeril v napredek arhivske stroke, je »spiritus agens« prizadevanj za razvoj arhivske stroke. Njegovim raznolikim arhivskim strokovnim in organizacijskim aktivnostim ter znanstveno-raziskovalnemu delu moramo slediti vse od njego- ve prve zaposlitve do danes. Vse to kaže na mnogostransko in inovativno osebo, na odličnega organizatorja in v nekem smislu tudi »trend setterja« na področju arhivske stroke. Svoje cilje dosega z vztrajnostjo, upornostjo in popolno preda- nostjo. Prav zato so njegove bogate in raznolike izkušnje aktualne in dragocene na področju prenosa arhivskih strokovnih znanj in izkušenj med generacijami, ne glede na čas in prostor, v katerem živijo. Vsa njegova prizadevanja za napredek arhivske stroke tako doma kot v tujini pa je prepoznala tudi slovenska arhivska stroka, ki ga je v letu 2016 na- gradila z »Aškerčevo nagrado« za življensko delo in izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike. »Še na mnoga zdrava in uspešna leta, dragi Peter!« Miroslav Novak