281. številka. Ljubljana, v petek 6. decembra 1901. XXXIV. leto i shaja vsak dan zvečer, tzunBi uooeije in i*raaxuke. car velja po p o iti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vse leto 2B1K, sa pol leta 13 K, sa četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 80 h. Za LJubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, *a pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta Qe se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 6L 12. Upravnlštvu naj se.bis« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fet. 2, vhod v apravni&tvo pa s Kongresnega trga Si. 12. »Slovenski Narod" telefon öt. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vseučiliško vprašanje med poslanci in dijštvom. Dunaj 5. decembra. Včeraj, dne 4. t. m. se je vršil na Dunaju dobro obiskan shod slovenskih akademikov, kateremu je prisostvovalo lepo število Hrvatov. Ker se dijaški shodi ne morejo vršiti na drug način, je bila »Slovenija«, ki je sklicala izvanredni občni zbor, da je pod to firmo moglo zborovati dijaštvo. Namen shoda je bil, kakor je to povdaril predsednik M. Rus, ki je ob pol 8. uri otvoril zborovanje, strogo informativen: dijaštvo naj izve, kaj so naši poslanci za slovensko vseučilišče, potem ko so sprejeli to akcijo iz rok dijaštva, storili in česar — niso storili. Tovariša Dimnik in Prijatelj, ki sta bila odposlana v parlament, da poiz-vesta, v kakem položaju je cela akcija, poročata. Tovariš Prijatelj pravi, naj se slovenskemu dijaštvu ne šteje v zlo, da se tudi potem, ko je vseučiliško akcijo oddalo iz rok, še vedno živo zanima za usodo te naše najviralnejše zahteve, ki je zlasti za dijaštvo eminentnega pomena. Govornik pojasnjuje, kako so zastopniki vseh treh jugoslovanskih klubov koncem prejšnjega tedna sklenili, zapostaviti svoj predlog gospodarskim zadrugam, ki so bile prve — pred budgetnim provizorijem — na dnevnem redu. Ker pa so se pozneje zadruge vsled nujnega predloga levice zapostavile budgetnemu provizoriju; moral bi naš predlog, ki je stal pred provizorijem, priti prvi na vrsto, ali se pa odložiti. Grof Vetter je tudi pozval še v ponedeljek posl. šusteršiča kot prvega, ki je podpisal predlog, naj slovenski poslanci še tisti dan govore. Ker se je včeraj že pričelo prvo branje provizorija, nam je bilo jasno, da je naš predlog že na dolgi klopi. V tem nas je potrdila brzojavka »Slovenca«, da bi bilo najbolje, če se naša zadeva odloži do januvarja. Opravičba tega postopanja v »Slovencu« z dne 3. decembra pravi govornik, bi se bolje imenovala obtožba. Strašenje vlade z razpustom je že stereotipen manever. Žrtvovati našo najsvetejšo idejo v namen, da se onemogoči nekaj, česar vlada sama resno ne namerja, je skrajnja nepremišljenost. Slovansko dijaštvo stoji na stališču, da se,slovenska vseuči-liška ideja nobeni drugi zadevi ne zapostavlja, najmanj pa žrtvuje kakemu vladnemu strašenju. Zato mislim, da govorim v imenu vsega navzočega dijaštva, ako izrečem vsem onim poslancem, ki so zadnji petek za zapostavljenje govorili ali kimali, našo nezadovoljnost. (Splošno viharno soglašanje in pritrjevanje). — A sedaj imam poročati nekaj veselejšega: Ko sta se vrnila poslanca Ferjančič in Tavčar na Dunaj in sta uvidela, kako stoji zadeva, sta sklenila rešiti predlog. Dr Ferjančič je najprej v torek pri konferenci načelnikov protestiral proti temu, da se je na ta način uporabila večina in zavlekla zadeva slovenskega vseučilišča. Rekel je, da so jugoslovanski klubi sicer dovolili zapostavljenje, a samo gospodarskim zadrugam, ne pa budgetu. Ker pa je zbornica sklenila, da se gospodarske zadruge postavijo za budget, je torej naš predlog prišel na čelo, in poslanec je zahteval, naj se razpravlja še pred drugim branjem provizorija. Ta predlog posl. Ferjančiča je obveljal. P o slanec Šusteršič si je v tem vprašanju pridržal proste roke. Vsi drugi načelniki so pritrdili, da pride naš predlog naprej, to je že v petek na vrsto. Kakor je žalostno, pravi govornik, da imamo poslance, ki barantajo z našimi predlog:, tako je veselo, da jo vendar nekaj mož spoznalo, da se negre igrati z najsvetejšimi zahtevami celokupnega naroda. In kakor smo izrekli oni poslancem svojo nezadovoljnost, tako predlagam, da izrečemo tem poslancem svoje priznanje. (Viharno odobravanje). Sestavi se brzojavka, s katero se sporoči ta sklep jugoslovanskega dijaštva: »Slov. Narodu«, »Slovencu«, »Politik« in »Obzoru«. Na to govori iur. Dimnik: Kakor znano, namerava govoriti k nujnemu predlogu o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani dr. I. Šusteršič. Po znani, zanj zelo žalostni aferi še ni nastopil kot govornik v poslanski zbornici. Sedaj pa smatra razpravo o slovenski univerzi za ugodno priliko, da se zopet vpelje v poslansko zbornico z govorom za slovensko univerzo in da praznuje tako na račun nam tako svete ideje svoje vstajenje v zbornici. Dve vprašanji sta: Je-li umestno, da nastopi dr. Šusteršič po obsodbi, ki je bila zanj toli uničujoča, ravno v zadovi našega vseučiliškega vprašanja zopet prvokrat kot govornik v zbornici? Drugič pa: Smo-li slovenski akademiki upravičeni kritikovati to nakano g. dra. Šusteršiča in se obrniti nanj z željo, da naj ne praznuje svojega vstajenja pri razpravi o našem idealnem cilju, slovenski univerzi, temveč da naj preloži isto za teden dnij ali do januvarja, kakor je nameraval n. pr. preložiti nujni predlog o slovenski univerzi. V drugih narodih si akademična mladina ne šteje v dolžnost in pravico, kritikovati dejanja politikujočih mož svojega naroda, temveč tudi aktivno posega v politično življenje. Mi slovenski akademiki smo — kakor se je pisalo — z* vzbu ditvijo vprašanja slovenske univerze prvokrat z večjim uspehom posegli v politično življenje. In ta korak se je splošno odobraval. In zato smo menda tudi upravičeni kritikovati, kako napreduje ta od nas započeta akcija, kaj bi ji škodilo ali koristilo. Tovariši! Če nam je dovoljerio za našo sveto stvar boriti se z burši, nam bode tudi dovoljeno, paziti na naše politike, ki od nas započeto akcijo nadaljujejo. In ni ga, in ni jih, ki bi nam prepovedali zaklicati vsakemu, ki bi utegnil škodovati naši stvari: Roke proč! Nikomur ne pride na misel nasprotovati, da govori kdo kot člen ka-toliško-narodne stranke na Kranjskem. Z največjim veseljem je pač vsakdo pozdravil veselo znamenje, da je v nas še toliko politične zrelosti, da se še pozna kardinalna zapoved: In necessariis unitas. Nasprotovati se pa mora, da misli govoriti pri razpravi nujnega predloga o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani dr. Šusteršič kot politična oseba, ki ne uživa v tukajšnji javnosti posebnega spoštovanja in na ka ter o pada poseben odij nekaterih parlamentarnih strank ; nasprotovati se mora tembolj, ker si je tendenciozno zbral naše univerzitetno vprašanje, da bi ob njem oživel. — Vsi vemo, kako so v maju pisali tukajšnji listi o dru. Šusteršiču in v kako slabem spominu ga ima tukajšnja javnost, in vemo, da ima posebno v Vse nemcih svoje najzveatejše sovražnike, ki so se zarotili, da ga ne puste govoriti v zbornici nikdar več. To ve tudi g. dr. Šusteršič sam. še včeraj je prosil nekega naprednega slovenskega poslanca, da bi se ga branilo, če bi prišel z Vsenemci v kako neljubo dotiko. In zakaj poskuša ravno pri razpravi o našem vseučiliškem vprašanju, če se ga pusti govoriti ali ne?! Naši stvari je gotovo v največjo škodo, če se združi z odijem nekaterih parlamentarnih strank proti naši univerzi še mržnja do osebe dra. Šusteršiča. Oni, ki žele, da se g. dr. Šusteršič rehabilitira v zbornici, poreko, da naša stvar ne bo trpela materialne škode, če tudi govori g. dr. Šusteršič; oni, ki mislijo glasovati za naš nujni predlog, bodo glasovali, naj govori kdorkoli, kateri pa nameravajo proti glasovati, se tudi ne dajo prepričati od naših poslancev. Recimo, da drži ta ugovor Šusteršičevega vstajenja željnih. Naš nujni predlog res ne more posebne materialne škode trpeti. Saj nimamo niti najmanjšega upanja, da bi se dobila zanj dvetretjinska večina. A, tovariši moji, to je ravno! Razprava o našem nujnem predlogu ima samo namen, da se s sijajnim nastopom naših poslancev sijajno manifestira v zbornici živa potreba, da se ustanovi slovenska univerza v Ljubljani. Da bo to sijajna manifestacija, če padejo Vsenemci čez dr. Šusteršiča in »Schlindro«, bi si dovolil dvomiti. A najhujše je, in vsak domoljub se mora zgražati, da si je dr. Šusteršič tende n c i j o zno izbral naše u n i v e r s i t e t n o, celemu našemu narodu tako svetovprašanje, da bi ob njem oživel. G. dr. Šusteršič si namreč misli, da se še najlepše vpelje v zbornico ravno pri razpravi o ljubljanski univerzi. Napredni poslanci ga ne smejo napadati, kadar govori o tako eminentno narodni stvari, — da, on celo na njih pomoč računa, če pride z Vsenemci v osebno dotiko. No, če ga že Vsenemci napadajo, ne napadejo njega, dr. »Žlindro«, ampak boritelja za slovensko univerzo. Prosim Vas torej, tovariši, da pritrdite, da se pošlje dr. Šusteršiču sledeče pismo: Preblagorodni g. dr. Šusteršič, načelnik slov. centra! Dne 4. t. m. v I. Lichtenfelsgasse »Zum Magistrat« zbrano jugoslovansko dijaštvo si usoja Vaše blagorodje prositi, da bi z ozirom na neugodno stališče, katero imate v zbornici po 1. maju 1.1., blagovolili prepustiti svoj govor k razpravi nujnega predloga in reci procitete izpitov na zagrebški univerzi kakemu drugemu članu slov. centra. Uverjeni, da bi bilo to v interesu našega vseučiliškega vprašanja, upamo, da nam ne štejete te naše prošnje v zlo. — Nadalje Vas prosim, da pritrdite, da se pošlje sledeča izjava gospodu poslancu Povšetu: Preblagorodni gosp. Franc Povše, državni poslanec! Dne 4. t. m. v I. Lichtenfelsgasse »Zum Magistrat« zbrano jugoslovansko dijaštvo se zavaruje proti morebitnemu domnevanju, da je hotelo isto s pismom na g. dr. Ivana Šusteršiča, v katerem se ga prosi, da naj ne blagovoli po znani aferi dne 1. maja t. 1. ravno v zadevi našega vseučiliškega vprašanja in vprašanja reci-procitete izpitov na zagrebški univerzi zopet prvokrat nastopiti v zbornici, in da naj blagovoli prepustiti govor kakemu drugemu členu slov. centra, kakorkoli tangi-rati stranko, h kateri pripada gospod dr. Šusteršič. Tovariši! Ne vem, če bo slušal dr. Šusteršič glasu slovanske akademične mladine; Vsekakor je naša dolžnost, da storimo vse, da odvrnemo vsako škodo, ki preti naši stvari. Ne oziraje se ne na levo ne na desno, moramo iti naprej, da pridem® do svojega cilja. Obe pismi se odobrita soglasno s frenetičnim ploskanjem; pooblasti se predsednika shoda, da ju odpošlje takoj jutri. V imenu Hrvatov odobrava g. P r v a n naš korak in pravi, da je večina Hrvatov v tej stvari istih mislij. Nadalje predlaga phil. K ob al, naj se pošlje v časopise poziv na vse slovanske poslance, da podpirajo vzajemno in polnoštevilno našo težnjo v. državnem zboru. Ravno zadnji čas je izvedel, da mnogo slovenskih in hrvatskih poslancev ni navzočih. Tudi ta predlog se sprejme. Končno poroča še tov. Prijatelj, da je prišla jedna peticija za slovensko vseučilišče že v šolski odsek. To peticijo je vložil g. drž. poslanec pl. Berks. Dr. Ferjančič je bil tudi tu oni, kateri se informiral, kam da se oddajejo peticije, katere pošiljajo razni zastopi, korporacije itd. na Dunaj. Reklo se mu je sprva, da so v peticijskem odseku, nato, da so ▼ budgetnem odseku, kateremu predseduje Nemec, odkoder torej ni bilo upanja, da bi se spravile v doglednem času v zbornico. Izrazil je misel, katero je potem z veliko spretnostjo izvel pl. B e r k s, z a k a r mu moramo vedeti zahvalo. Zborovanje je bilo jako burno in dijaštvu se je bralo ogorčenje na obrazih; pokazalo se je, da se akademična mladina zaveda svoje naloge. Ob VjlO. uri zaključi predsednik med. Rus zborovanje. Se nekoliko črtic o slov. pravoslovnih predavanjih v Ljubljani 1849. (Poroča Janko Polec.) m. Dr. pl. Lehmann je potem predaval do 26. julija o zaključnem predavanju poroča zopet »Slovenija« v 64. številki. Dajmo zopet besedo zgovornemu, navdušenemu dopisniku: »V Ljubljani 30. julija. Pretočeno sredo smo bili pravdo-slovci zadnjikrat v šolski sobi skupaj zbrani; dr. žl. Lehman je svoj uk v kaznovavni pravdi končal. Z lepo, iskreno besedo, ki je vsem globoko v srce segla, se je ljubljeni učenik od ginjenih učencev poslovil. »Slava, slava! je bil edini odmev, ki mu je odgovoril. — V petek in soboto je bilo izpraševanje, 20 učencev je bilo prašanih, in vidilo se je, de se tudi v slovenskim jeziku natanjko in lahko v kaznovavni pravdi praša in odgovarja, in vsaki stavek z narnatanj-čnišimi dokazi spriča. Perva poskušnja v slovenskim pravdoslovju je bila ta, in hvala Bogu! dobro smo jo obstali. Z veselim sercem tedaj še enkrat zakličemo dr. Lehmannu: Slava Tebi, verli rodoljub! Spominik, ki ga v naše aeroa si postavil, bo v večnost nepremakljivo stal — slava, slava Tebi! S tem so se pa tudi slovenska pra-voslovna predavanja v Ljubljani prenehala. — Gosp. Mažgon je že začetkom julija in čeprav mejtem Slovenija poroča da se mu zdravje »jaderno« boljša zdi-hnil vendar svojo dušo dne 24. au-gusta 1849. Slovenija prinaša dne 28. augusta naslednje naznanilo: »Na posebnih listih z britkim sercam in s solznimi očmi beremo:« »Slovensko društvo v Ljubljani da žalostni prigodek na znanje, de je gospod Anton Mažgon, kriminalni aktuar pri Ljubljanskimu c. k. mestnimu in deželnimu sodništvu, pre-stavljavec in učenik avstr. deržavljan-skiga prava, odbornik slovenskiga družtva, rojen na Jeličnem verhu v Idrijskim kan tonu, v 37. letu svoje starosti 24. dan t. m. ob treh zarano na pljučni bolezni previden s smertnimi zakramenti vmerl. Neutrudljivimu rodoljubu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družtvo vse svoje ude in druge domorodce k pogrebu jutri 25. t. m. ob dveh popoldne. V Ljubljani, 24. Avgusta 1849. Slovenija pristavlja: »Odkritoserčno moramo povedati, da nam je nemili glas od g. Mažgonove smerti kakor goreč meč skozi serce šinil. Vsak je spoznal preveliko zgubo; zakaj taki rodoljubi, kot je g. bil Mažgon, so redki, redki. G. Mažgon je učil prvi slovenske pravdoslovce splošne deržavljanske postave v slovenskim jeziku in sicer sleherni teden po 11 ur. Samo po sebi se razume, de se je mogel za tako važni uk tudi nekoliko ur pripravljati. On je bil pervi prestavljavec deržavljanske postave in je potrosil le posvetovanjem čez prestavek v odboru vsak teden narmanj 3 ure. Kje pa je čas za prestavljanje, ki ga je do § 79 7 dognal! In to vse, kakor je bravcam »Slovenije« že znano, je on brez narmanjšiga plačila, brez narmanjšiga zlanjšanja v svojih uradnih opravkih — to vse je on iz gole ljubezni do prisrčno ljubljene domovine storil. Obljubovalo se mu je sicer po večkrat obnovljeni prošnji zlajšanje v uradovanju; ali to se je odkladalo in od kladalo. Nevtrudljivi rodoljub je bil tedaj neprenehoma naprežen, vender vse popolnoma in radovoljno opravlja. Tode njegova telesna moč že meseca Julija opeša. On se vleže — in že čez 5 dni ga preti huda bolezen zadaviti. Novopoklicani zdravnik g. Mader (homeopat) ga sicer v naše neizrečeno veselje te bolezni popolnoma ozdravi; ali čez kakih 14 dni potem se zpokaže, da se je zoper njega druga pljučna bolezen zaklela. In ta ga je tudi pod zemljo spravila. Po prestani pervi bolezni se je do zadnje ure veselil, po ministrovim povabilu na Dunaj za-stran vstanovljenja slovenske terminologije iti. Žalibog zastonj ! Zapustil je 28 let staro vdovo brez otrok. V isti številki »Slovenija« dalje poroča: »Ljubljana 25. avgusta 1849. Danes popoldne ob dveh so pokopali naše drago — gosp. Antona Mažgona. Vsi tukaj bivajoči udje slov. društva, drugih spošto-vavcev in veliko uradnikov ga je k sv. Krištofu spremilo. Ne samo enimu so se solze v očeh lesketale, ko truplo slavniga moža v merzlo jamo zagrebajo. Žemljica bodi mu lahka!« To je bila žalostna usoda prvega slovenskega pravoslovnega profesorja! Z njim so bila pokopana tudi slovenska pravoslovna predavanja v Ljubljani; trdno upamo, da ne za vedno ! Požrtvovalnemu rodoljubnemu učenjaku pa posvečuje v isti »Slovenijini« številki Fran Cegnar naslednje kitice: V spominu ranjciga g. Antona Mažgona. Slovenija plaka na robu otoka, Na robu otoka iz stalnih višia, Odmeva ji žalostno morje in loka, Odmeva ji glava orjaških planin. In padla v globoko ji morje solzica, Se meša z valovi nekdanjih solza, Krog nje pa sinovi se tužniga lica, Ozirajo klaverno v daljo morja. Zgubljene sinove ji skerbno iskati, Poslala je sina v Široko morje, Na srečni otok jih naaaj pripeljati, Na materno stisniti če jih aerce. Pokoren povelja on prime za veslo, Ter mater poljubi, ji roko poda, Slovenije sreča mu bila je geslo, Verh čolniča njeno bandero vihra. In upno se ozira v globino nevarno, Ko bilo ni vihre, ni bilo valov, Ker ni ga overalo vreme viharno, Čolniček je jaderno plaval njegov. Vse kraje je einjiga morja precolnil, Kar mogel je bratov v čolniček sprejel, In ko ga je z dragimi srečno napolnil, Se vernil nazaj na otok je vesel. Tam čaka na skali ga mati skerbljiva, Odperto naročje nasprot mu moli, če objeti ga hoče - ah sreča goljtiva! V trenotju čolniček mu skala zdrobi. Slovenija le plakaj na robu otoka, Na robu otoka iz skalnih višin, Odmevaj ji žalostno morje in loka, Odmevaj ji glava orjaških planin ! V 1 Jiihljtiiil, 6. decembra. Avstrijski Panamino. Te dni sta se vršili na Dunaji dve veliki sodni obravnavi proti bukovinskim lesnim tatovom en gros. Obravnavi sta dognali, da je Bukovina dandanes Eldorado vsakoršne korupcije, avstrijski Pa namino. Bukovina ima ogromne in bogate gozdove in je sploh bogata dežela, a vsled zanikerne uprave in radi bojev Malorusov in Rumunov je propala docela. Sistem, ki vlada ondi, mora oropati deželo vseh zakladov ter jo opustošiti, kakor je opusto-šila benečanska vlada adrijanske dežele. Podkupovanje in korupcija v Bukovini cveteta. In vendar ima uboga nesrečna dežela docela nemško upravo, ki je baje — ideal vsake uprave. Po uradno dogna-nem občevalnem jeziku je v Bukovini 41-8% Malorusov, 3240/8 Rumunov, 3-70/0 Poljakov, 1'3°/, madjarskih Čangov in baje 20"80;o Nemcev. Ali šolstvo je uravnano tako, kakor bi bilo vsaj 99% Nemcev v deželi! Na dveh gimnazijah v črnovicah se poučuje nemško in rumunsko ter nemško in maloruski. Vseučilišče je nemško in vsa višja učilišČa imajo nemški učni jezik. Vsa politična in sodnijska uprava je nemška. Protežirajo se le oni uradniki, ki deželnega jezika — ne znajo. Poslan cev ima Bukovina v parlamentu 11; trije hvalijo upravo, 8 pa jih slišati le, kadar složno grajajo in tožijo to upravo, dasi so zastopniki treh raznih narodnostij. Toda niti ti grajalci niso mogli poznati razmer v svoji domovini natančno, kajti uprava se zna odtezati vsaki centralni in domači kontroli. Omenjeni dve obravnavi pa sta razkr Ii, da je Bukovina raj vladnih prote žirancev, ki izsesavajo deželo, si dajo polniti žepe, a puščajo narod v nevednosti, zatirajo narodni jezik ter mu ne dajo niti dovelj šol niti uradov. Bukovina se je pokazala po zaslugi vsiljene, protmaravne in krivične nemške uprave kot avstrijski Panamino. Vojna v Južni Afriki. Iz Bruslja se brzojavija 4. t. m.: V včerajšnji seji je izjavil zastopnik Trans-vaala, dr. Leyds, da ni došel doslej noben sprejemljiv mirovni predlog Anglije. Avtonomije pod Milnerjevo kontrolo pa ne sprejmö Buri, ker so preskrbljeni z orožjem in z živili še za pet let. Z bojišča pa poročajo angleški listi: V angleški Kap-landiji preganja še vedno general French Bure, ki imajo v 13 oddelkih skupaj le 1500 mož (brez ustašev?) in katere goni 8 angleških kolon po severnih in zahodnih okrajih. Polkovnik Monroe je imel 29. t. m. pri Holyroadu boj z Buri, Ladygrey pa proti Fouchöu. Wesselsu in Myburgu. My burga je ujel. Na jugovshodu pa je ušel Theron skozi angleške straže ob železnici v Clanwilliam. »Times« poroča, da stoji izmed omenjenih 13 burskih oddelkov 7 v okraju Calvinija, 2 južno Sutherlanda in severnozahodno Piquetberga, 1 oddelek pa v okraju Clanwilliam. V Transvaalu operira 12 kolon med Wilge Riverjem in Greylingstadom proti Bothi, ki je med na-talsko in delagoa železniško progo. Okraji Roos, Senekal in Steenkampsberg so zopet v oblasti Burov. Zahodno Pretorije operirajo kolone Methuena, Kekewicha in Hi ckierja, in sicer ob progi, tako da tvorijo zvezo straže in orožniki. V severnovshod-njem kotu Oranja operira 9 kolon gene rala Eliota. V vshodnjem okraju stoji ge- neral Rundle. Južno »blockhaus«-linije, ki pelje preko Oranja od vshoda proti zahodu skozi Bloemfontein, operira deset kolon. Zahodno Kimberleya zadošča baje oroiniitvo, ker je menda ondi le še malo Burov. V Londonu se govori, da se vrše med Botho in Kitchenerjem zopet mirovna pogajanja, ter da se še pred koncem t. 1. začno pogajanja oficialno, ker je tudi Krüger zadovoljen, da se sklene mir na podlagi pogodbe iz leta 1881., ki jamči burskima republikama neodvisnost in le v zunanjih zadevah priznava Angliji kontrolo. Da bi bili dali Buri ujete Angleže postreliti, se zopet zavrača kot laž in podtikanje. „ Slo venec" pred sodiščem. Klerikalnim listom je častikraja prišla že v navado. To je njih najpogla-vitnejše orožje, katero porabljajo sistematično, strogo po liguorijanski nemorali in s tisto prekanjenostjo, ki označuje ves jezuvitizem. Navzlic mnogoštevilnim ob sodbam, delujejo s tem orožjem še vedno naprej. Danes je stal »S I o v e n e c« zopet jedenkrat pred porotniki. Sodišču je predsedoval deželnosodni podpredsednik Paj k, votanta sta bila svetnika Pole in Vedernjak, zapisnikar dr. Grasselli. Proti »Slovencu« je bilo podanih pet tožba in sicer so tožili: 1) člani obč. sveta ljubljanskega dr. Karol vitez Blei weis, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. D. Maja-ron, Franc M a 11 y , Ivan Plan tan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, Josip Prosenc, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Skerjanc, Franc Terdina, dr. Ivan Tavčar, Ivan Tosti, Josip Türk, Ivan Velkavrh, Jernej Žitnik in Frang Žužek vsi zaradi pregreška zoper varnost časti po §§ 5, 7, 488, 491 in 493 kaz. zakona; 2) Mestni župan ljubljanski Ivan Hribar; zaradi pregreška zoper varnost časti po istih paragrafih kaz. zak.; 3) Državni poslanec dr. Ivan Tavčar zaradi pregreška zoper varnost časti po §§ 7, 5, 488 in 493 kaz. zak.; 4) Gospa Franja dr. Tavčarjeva zaradi pregreška zoper varnost časti po istih paragrafih; 5) Slovensko žensko telovadno društvo v Ljubljani oziroma njega članice gospe in gospodične Franja Tavčarjeva, Ida Podgorškova, Milica Hribarjeva, Ida P o d g o r-šekova, Milica Hribarjeva, Jo-sipina Kajzeljeva, Cecilija Kavčnikova, Darinka Franke-tova, Marija Kušarjeva, Minka Jebačinova, Sofija Peganova, Marija Kokaljeva, MarijaPraun s e i s o"v a , Berta Trillerjeva in Ana Župnekova — zaradi pregreška zoper varnost časti po §§ 7, 5, 488 in 491 kaz zak. Prve tri tožbe zastopa odvetnik dr. Karol Triller, ostali dve pa odvetnik dr. Jos. Kušar. Pri konstituiranju porotniške klopi se je za toženega šef urednika in izdajatelja »Slovenca«, dra. Evgena L am peta in za toženega odgovornega urednika, Ivana Rak ovca, oglasil kazenski zago vornik dr. P oče k, dočim je v preiskavi, naznanjeni zagovornik dr. Brejc izostal. Ravno tako sta izostala dr. Lampe in Rakovec, bodisi, da imata slabo vest ali pa imata tako malo spoštovanja pred sodniki in porotniki, da se jima ni zdelo vredno osobno priti. Obravnava se je začela ob štirih popoldne. Uložene in prečitane obtožnice raz krivajo uprav neverjetno brezobraznost in surovost ter toliko hudobnostij, da je pač le obžalovati, da širši svet zanje ne izve. Iz njih bi spoznal, da klerikalnemu časopisju ni nobeno sredstvo pregrdo in nobeno dosti nečastno, samo da doseže svoj namen, da to časopisje nima spoštovanja niti pred žensko častjo. Vsebino danes prečitanih obtožnic priobčimo vsaj v glavnih odstavkih v jutrišnji številki. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. decembra. — Za vseučilišče v Ljubljani so dalje poslale peticije na ministrstvo potom mestnega magistrata sledeče občine: Draga pri Kočevju, Naklo pri Kranju, Bučečovci in Kred; dalje: Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji, Prostovoljno gasilno društvo v Bu-čečovcih in Učiteljsko društvo zaptujski okraj. — Klerikalci in vseučilisko vprašanje. Včeraj smo priobčili nezaupnico, ki so jo sklenili graški akademiki z ozirom na poskušeno, a srečno preprečeno zavlačevanje vseučiliškega predloga, danes pa prijavljamo poročilo o tozadevnem zborovanju dunajskih akademikov. Bilo bi jako hvaležno, ako bi temu energičnemu nastopu slov. akademikov napisali primeren komentar, ali nam je za stvar več, kakor za vse drugo, vseuči lišče nam je prevaina zadeva, da bi se še sedaj spuščali v rekriminacije, ko smo dosegli, kar smo hoteli. Ko bi se bil vseučiliški predlog uvrstil za kmetijske zadruge, za budgetni provizorij, za obrtno novelo in za zakon o avskultantih in di-urnistih, kakor se je hotelo, bi bil prišel morda v februvarju enkrat na vrsto. To se je preprečilo. Ce jugoslovanski poslanci, kakor pravi »Slovenec«, ostro obsojajo, da je dr. Tavčar »separatistično« nastopil, to pač nikogar ne vznemirja, saj so se vsaj nekateri izmed njih malo blamirali, in saj je dr. Tavčar s tem »separatističnim nastopom« onemogočil izvršitev njihovega sklepa, da se vseučiliška akcija zapostavi. Toda, kakor rečeno, nam ni za to, da bi še sedaj kalili soglasje v tej zadevi in zato se nečemo spuščati v polemiko, zlasti ker kaže nastop dunajskih in graških akademikov, da spoznavajo, kakšen je bil dejanjski položaj in kaj se je izposlovalo s »separatističnim nastopom«. Pač pa se nam zdi potrebno, da nekoliko, povsem mirno in stvarno, reagiramo na neke posamezne trditve v »Slovencu«. Tam se je pred vsem izkoristilo za klerikalno stranko dejstvo, da je Berks spravil celjsko peticijo za univerzo v naučn: odsek. Klerikalci predstavljajo to, kot svojo zaslugo, in sučejo stvar, kakor bi bili vsi klerikalni poslanci uprizorili diplo-matičen »coup«, češ, na videz smo zapostavili naš predlog, po ovinkih pa smo jo le spravili v odsek. Resnica pa je, da so klerikalci pri tem popolnoma nedolžni. Posl. vitez Berks, ki ne pripada nobenemu klubu, ni o svoji nameri nikomur nič povedal. Klerikalci niso o njej ničesar vedeli. Berks je izkoristil občni šum in občni nemir, da je stavil svoj predlog. Poslušal ga ni nihče, in tako se je zgodilo, da je bil predlog sprejet, če je to zasluga, gre jedino in izključno samo poslancu Berksu, in nimajo klerikalci prav nobene pravice se šopiriti s tem pavovim perjem. Kar se tiče nas, pa odkrito poven čeprav priznavamo, da je Berks na ta način pokazal posebno spretnost, nam ta »coup» vendar nič prav ne ugaja. Vseučiliški predlog je namreč po naši sodbi toli znamenit, toli vzvišen, da se nam njega utihotapljenje v odsek ne zdi posebno častno, ker postavlja naš predlog v nekako neprijetno luč. B<«j v javni zbornici se nam zdi važnejši in častnejši- Klerikalci bi radi javno mnenje zapeljali, naj zameri dr. Tavčarju, ker nam je ta telefoniral, da je glavno, če pride do razprave o vseuči-liškem predlogu in je precej vse jedno, če se sedaj dobi večina ali ne. Klerikalci dobro vedo, da dvotretjinske večine v zbornici absolutno ni dobiti, morda se celo navadna večina ne dobi. Predlog bo torej za sedaj gotovo odklonjen, ali važnost njegova tiči ravno v tem, da se uprizori sijajna manifestacija in celi državi važnost in nujnost naše zahteve postavi pred oči. In nujna je ta manifestacija nad vse, zlasti z ozirom na vladno izjavo glede univerze, če propade naš predlog, nič za to! Ko je v angleškem parlamentu bil prvič stavljen predlog glede emancipacije katoličanov in takozvanega žitnega zakona, se je vse smejalo, ali predlog se je ponavljal, manifestacija je sledila manifestaciji, sčasoma se je javno mnenje zavzelo za ta predloga, in naposled sta učakala sijajno zmago, ker se je zanjo resno delalo. Tako si predstavljamo tudi mi akcijo za vseučilišče, ki se naj drži v okviru, kakor ga je ustvaril naš deželni zbor. V parlamentu naj se uprizarjajo manifestacije, vedno in vedno se mora stvar vnovič na dan spraviti, doma pa delujmo, da pripravimo vse, kar je treba za izpolnitev našega prizadevanja, in končno moramo doseči svoj smoter, končno moramo dobiti univerzo. — Deielnezborske volitve na Goriškem. Pri včerajšnji volitvi iz kmetskih občin je napredna narodna stranka zmagala na Krasu, kjer sta bila izvoljena dr. Tre o in Štrekelj. V goriškem okraju sta bila izvoljena klerikalca Berbuč in Grča, v tolminskem okraju klerikalca dr. Gregorčič in — Klav-žar. Razmerje glasov še ni znano. O teh volitvah bomo še govorili. — Izjava. Glede na članka »Grobo-kopi koroških Slovencev«, priobčena v našem listu dne 26. in 29. januvarja t. 1., izjavlja uredništvo »Slov. Naroda«, da se je vsled natančnih poizvedeb, ki so se v tej zadevi vršile posredovanjem koroških Slovencev, uverilo, da se v omenjenih dveh člankih zoper g. dr. Janka Brejca naperjena očitanja ne strinjajo z dejanj-skimi odnošaji, kar resnici na ljubo s tem konstatiramo. — Odlikovanja. Jury pariške svetovne razstave je na predlog c. kr. avstrijske pomološkega društva podelila ravnatelju kranjske c. kr. kmetijske družbe, gosp. Gustavu Pircu zlato, deželnemu potovalnemu učitelju za vinarstvo, gosp. Franu Gombaču pa srebrno kolajno. Nadučitelj na Dobrovi g. Matija Rant je dobil za svoje 401etno učiteljeva nje častno kolajno. — Repertoir slovenskega gledališča. Radi obolelosti gosp. režiserja Nollija se je morala preložiti operna predstava »Tannhäuserja« na prihodnji teden, in se vrši zato jutri, v soboto repriza Bissonove velezabavne burke »Kontrolor spalnih vagonov«, ki je pri premijeri vspela izvrstno. Kdor ljubi smeh in ko-miko, najde pri tej burki vsega dovelj. Opera pripravlja razen »Tannhäuserja« Vilharjevo »Smsljano«, ki pride na vrsto koncem t. m. — Glasbeno akademijo priredi »Slovensko umetniško društvo« v proslavo 60let.nega rojstnega dne slav. češkega skladatelja dr a. Antoni na Dvora k a dne 8. decembra 1901. leta v mali dvorani »Narodnega doma«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži po 2 K, stojišča 1 K, za dijake 50 vinarjev. Členi so vstopnine prosti. Vstopnice se dobivajo v trafiki pri g. Sešarku v še lenburgovih ulicah in zvečer pri blagajni od polu 8. ure naprej. Vspored: Vse glasbene točke, katere se izvajajo, so dr. Ant. Dvorakove skladbe. 1. Ouvertura k drami »Josip Kajetan Tyl« po motivih »Kje dom je moj«, izvajata čveteroročno na klavirju gospodična M. Nedbalova in g. J. Prochazka. 2. Predavanje o dru. Ant. Dvofdku, g. Fr. Gerbic. 3. »Milostne pisne« št. 2. in 3, poje gdč. M. Romanova. 4. Romanca v F molu za gosli in klavir, izvajata gg. J. Vedral in J. Prochazka. 5. Pesmi v narodnem duhu: a) »Ah ni več tu, ni več«, b) »Ej, mäm ja koüa faku«, poje gdč. E. Noemi. 6. »Na tačkach« in pa ^Nočni cesta«, iz zbirke »Poeticke' nä-3ady«, izvaja na klavirju g. J. Prochazka. 7. Moravski dvospevi a) »Žalo dčvče, žalo travu«, b) »Prsten«, pojeti gdčni. E. Noemi in M. Romanova. 8. Arija iz opere »Šelma sedlak«, poje g. Vašiček. 9. »Ciganske melodije« št. 5. in 7. poje gdč. M. Nedbalova. 10. »Slovanski plesi« II. serija št. 8. in 15., izvajata čveteroročno na klavirju gdč. M-Nedbalova in g. J. Prochazka. — Miklavžev večer „Sokola". Vsako leto zbere »Sokolov« Miklavž okoli sebe majhne in velike otroke, da jih posvari, pohvali in obdaruje. Ze desetletja so zategadelj Sokolovi Miklavževi večeri priljubljeni, in navadno je primanjkovalo v dvorani prostora spričo ogromnega po-seta starišev in mladine. Tudi sinoči je bil poset prav lep, dasi je radi konkurence nekoliko zaostal za prejšnjimi. Večino gostov so tvorili seveda otroci, ki so nervozno in z veselim strahom pričakovali, kdaj se razgrne zastor na odru ter se prikaže Miklavž z vsem svojim sijajnim spremstvom. Letošnji Miklavžev štab je bil zopet mnogoštevilen in lep; razločeval pa se je od prejšnjih štabov v tem, da je pripeljal letos mesto komičnih in dovtipnih vragov vratolomnih produkcij zares pristne peklenščke hudičeve be-snosti. Tudi sinoči je bilo zelo živahno v Sokolovi dvorani, k čemer je bistveno pripomogla meščanska godba s svojim marljivim in dobrim sviranjem. Žela je mnogo priznanja. »Sokolu« gre zahvala, da je priredil slovenski mladini zopet lep večer, članom »Sokola«, zlasti g. Terglavu, reditelju večera, pa za njih požrtvovalnost. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Opozarjamo še jedenkrat na javni društveni shod, ki se bo vršil dne 7. decembra ob 7l/a uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedništva. 2. 3% potresno deželno posojilo in vrače-vanje istega. 3. Slučajni predlogi. K temu shodu vabljeni so vsi hišni posestniki ljubljanski, so li člani društva ali ne. - Čre vljarska zadruga v Ljubljani vabi vse svoje p. n. člene, naj se gotovo udeleže v p o 1 n e m številu obrt-neda shoda, ki se bo vršil v nedeljo dne 8. decembra ob 2. uri popoldne v veliki dvorani »Motnega doma». Pokažite, da se zavedate, kolike važnosti je ta prvi obrtni shod! — S Cola nad Vipavo se nam piše: V »Domoljubu« štev. 23 se je zopet zrepenčil neki »kmet« — nad mano. Piše namreč: Sprejmi, dragi »Domoljub«, par vrstic od svojega prijatelja. Že večkrat bi ti bil rad kaj poročal, pa nam kmetom — ne preostaja veliko časa za pisanje. Strašansko se veseli ta kmet — prihodnje občinske volitve, katere bodejo imeli tukajšnji klerikalci, kakor on piše, prihodnjo spomlad. Vsi drugi imeli bodemo občinsko volitev na Colu v septembru prihodnjega leta, in tako lahko dosežemo, da bomo imeli dva župana! Klerikalna stranka seveda onega »kmeta«, ki ima premalo, namreč samo po 24 ur na dan prostega časa za dopisovanje v »Domoljuba«. Veselejši časi, pravi dopisnik, bodo nastopili potem za nas, ko bomo imeli odbor in župana po svoji volji. Prav imaš dragi »kmet« — veselejši časi te čakajo, če nas Bog tako pozabi — da se bode z občinskim imetjem tako gospodarilo, kakor takrat, ko se je zidalo novo štedilno ognjišče v farovžu, in ko se bodejo delali občinski računi tako kakor v farovžu, namreč, da jih cerkveni ključarji kar po več let niti ne vidijo, še manj podpišejo. To je vzgledno gospodarstvo! Svetujem pa ti, dragi »kmet«, da se dobro pripraviš za agitacijo, da se ti ne bodejo zastonj cedile sline po teh »veselejših časih«, kajti — zora puca, bit ce dana. Andrej Rovan. — Promet na dolenjskih železnicah. Meseca novembra t. 1. se je tovorni promet na obeh progah pomnožil, osebni pa je ostal na višini prejšnjega meseca. Dovažalo se je v prvi vrsti: stavbni les, drva za kurjavo, goveja živina, prašiči, kočevski in ^-ntjanški premog ter razna živila. — Odbor za zasledovanje premoga v Rovtah je letos z izkopavanjem nadaljeval svoja dela. Premogova žila je do zdaj bila tem močnejša, čim dalje se je s kopanjem nadaljevalo, in so uspehi, ki jih je do zdaj odbor dosegel, istega zadovoljili. Rov meri v daljavi zdaj kacih 12 m. Prihodnjo pomlad se bo zasledovanje nadaljevalo. — Umri je danes popoldne uradnik drž. železnice g Srečko Štupar. — Čemu imamo domače obrtnike? Poroča se nam: Kakor čujem, uporabljajo se v justični palači in deželnem dvorcu za slikarska, podobarska in druga dela skoro sami tujci — Nemci, čeravno se domačih močij ne manjka. Ali se pravi to domačo obrt podpirati? Pa seveda: kjer ima krajska stavbna družba kaj govoriti, tam pridejo pod streho le njene facone ljudje, mej tem ko justična uprava pri oddaji del molči kot zid! — To vam je pa vojaški erar že drug mož! — Tujci in Ljubljana. Odkar se je Ljubljana prenovila, se je — kakor nam pričajo mesečni izkazi — tudi promet s tujci v našem mestu pomnožil. Pretekli mesec jih je brojil 1180, 320 več nego v enakem mesecu lanskega leta. Približno tretji del jih odpade vedno na take iz tujih držav. Zdaj je dokaza dovolj že: Bolj ko se Ljubljana razvija, večji je naval tujcev; mnogokrat primanjkuje zanje v hotelih prostora. To je ugodno spričevalo za Ljubljano, že zato, ker priča, da se tujci ne boje tistih razupitih — »surovih Slovencev«, kakor jih imajo v zalogi seveda — graški ultragermani! — Frane Josipov jubilejski most dobi prihodnji teden svoj kovinasti okrasek za električno razsvetljavo — kan-delabre za električne žarnice, katere izdeluje tukajšnja tvrdka Avg. Žabkar na Dunajski cesti. Kandelabrov bo osem, vsak s štirimi žarnicami v temnih steklenih kroglah. — Zgradba šentjakobskega eraričnega mostu. V kratkem ima zginiti, kakor čujemo, tudi ta most, kakor bo zginil za tem šentpeterski. Oba sta že vredna peči, ali dočim so mestnemu že kolikor toliko šteta vsaj leta, če ne že meseci, čaka vlada s svojim eraričnim baje osušitve barja in reguliranja Ljub-ljančine struge, razen tega pa tudi od mestne občine — 10.000 gld. prispevka. Most ta pa se pod težkimi vozovi kar trese, in zato ga cestnemu eraru toplo priporočamo v — prihodnji budget! — Letošnji lovski uspehi. Lovska sezona je letos donesla lovcem v vseh loviščih z malo izjemo veliko plena. Zlasti ljubljanski okraj se je obnesel takrat z obilim številom zajcev, jerebic in divjih rac, a manjkalo se tudi ni gosi, potap-ljavcev in druzih močvirskih tic. Razen tega so ustrelili na Kočevskem že enega medveda in na Gorenjskem jedno divjo kozo. — Odsek plesnega kluba „Mepkiir" uljudno naznanja vabljenim gospicam in gospodom, da je prvi plesni večer v soboto ob uri in prosi točne udeležbe. — Prijeti tatici. Kakor smo že poročali, bilo je Mariji čamernikovi na Gruberjevi cesti ukradena hranilna knjižica z vlogo 2000 kron. Mestna policija je sumila tatvine bivšo natakarico Marijo Malovrhovo, katera je bila odšla v Gradec in njeno mater posestnico na Dobravi. Marijo Malovrhovo je prijela in dala pod kjuč, ko se je vrnila iz Gradca, policija, njeno mater pa je aretovala žandarmerija. Slednja je imela 1000 kron zakopanih v gnojni jami. Kupila si je bila tudi že kravo in prešiče. Obe tatici sta že na Žabjeku. — Tatvina. Trgovki V. E. je včeraj zvečer ukradel neznan tat izpred pro-dajalnice rujavo žensko obleko. Tatvine je sumljiva neka majhna, 30—40 let stara ženska. — Nepošten hlapec. Premogarski hlapec I. G. je poneveril svoji gospodinji, prodajalki premoga, Katarini Kugi denar, ko ga je dobil za premog in je pobegnil. — Z drugega nadstropja na dvorišče padel je danes dopoludne na Dunajski cesti dveletni otrok trgovca Jos. Schneiderja. Otrok se je igral na hodniku, odpri okno in padel na dvorišče na železo. Pretresli so se mu možgani. — Izgubljene reči. Na Kongresnem trgu je izgubila gospodična M. H. srebrno žensko uro in srebrno verižico, na kateri je bilo več obeskov. Na istem trgu je izgubila delavka A. K. staro črno denarnico s 6 kronami.— V Šolskem drevoredu je izgubila posestnikova žena A. P. rudečo usnjato denarnico z 20 K. — Priloga. Današnjemu listu je dodana priloga o urarski zalogi gosp. H. Suttnerja v Kranji. * Srečkanje. Že 12. decembra t. 1. se vrši žrebanje 34. državne loterije za občanske dobrodelne namene, koje srečke dajejo veliko upanja na dobitke. V enem iz prejšnjih številk t. 1. je bil že omenjen glavni dobitek — 200.000 kron, razun še drugih 10.404 znatnih dobitkov, po 20000 K, 10.000 K, 5000 K, 2000 itd. Cene srečke4 krone. * S plesa v smrt. 11. junija t. 1. so potegnili iz kanala dunajskega Nove-gamesta 201etno Terezijo Mayer, ki je bila prejšnji večer na plesu, potem pa je brez sledu izginila. Pozneje se je dognalo, da je Terezijo Mayer pahnil v kanal njen ljubimec Haderer, kateri je to zaupal svojemu prijatelju Leopoldu Balgu. Balg je Hadererja naznanil sodišču, a par dni zatem se je ustrelil, ker ga je bržčas pekla vest, da je izdal svojega najboljšega prijatelja. Te dni se vrši proti Hadererju sodna obravnava, a Haderer vse taji. ' Ženski lakaji v Londonu. V mnogih odličnih hišah londonskih so odpravili v zadnjem času moške posle in jih zamenjali z lepimi dekleti. Gospem je ležeče na tem, da so dekleta čim najbolj zala in krepka. Iščejo se zato velika in leporasla dekleta. Neka dama ima skoraj šest črevljev visoko dekle, da sprejema goste. Oblečena je črno, ima bel predpasnik in belo čepico. Ker pa je preširoka okoli pasu, ji je obljubila za vsak cm, ki ga bo merila manje okoli pasu, 1 Sterling na leto več. Zato tekmujejo dekleta v tem, katera bo imela ožji obseg. Tanke so vse kakor ose, a velike in široke črez pleča kot grenadirji. Neka druga dama pa je oblekla svoje ženske lakaje v tesne, ozke atlasaste hlače do kolen, črne svilene nogavice, cipele z zaponko, v bel telovnik iz brokata in črn žake" iz žameta. Tudi pazi so deklice ter so oblečene bolj ali manj teatralično. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6. decembra. V poslanski zbornici se je danes začela razprava o ljubljanskem vseučilišču. Utemeljeval je predlog dr. Š u š t e r š i č, ki ni hotel na noben način odstopiti. Vsled tega je prišlo do velikih škandalov. Vsenemci, ki so že naprej povedali, da Šušteršiča ne puste govoriti, so Šušteršiču napravili obljubljeni škandal. Obsipali so ga z vsakovrstnimi medklici kakor: „In meinen Augen sind Sie e'n Schuft", „Feiger Schuft", „Verschaffen Sie ihm, Herr Präsident, eine alte Pistole, dass er sich er-schiesst", „ Wie kommt dieser Kerl dazu, zu sprechen", „Erschiessen soll er sich, der elende Denunciant" i. t. d. i. t. d. „Žlindre" je kar mrgolelo.Dr. Schaik je zaklical da bo sušteršič na ljubljanski univerzi predaval „Spitzbu-benologie". Sušteršič je bil bled ko smrt in je govoril tako tiho, da nobene besede ni bilo razumeti. Utis, ki ga je naredil, je bil jako slab in je že to, da je sploh nastopil veliko škodovalo naši stvari. Upamo, da bodo naslednji govorniki razpravo povzdignili zopet na višji rivo. Dunaj 6. decembra. Ko je začel govoriti o ljubljanskem vseučilišču posl dr. Sušteršič, dvignili so se Vsenemci kot en mož ter klicali: „Elender Denunziant! Er spricht nur, um sein Mandat zubehalten! Ein Schuft!" Sramota za Slovence, da imajo takega govornika! Vzemite mu besedo! Zakaj se ne ustreli, ko je (radi žlindre) pogorel pred vsemi sodišči!? V ječo ž njim! Tu smejo govoriti le živi, ne pa mcralični mrtvici! Najhujše so kričali nanj posl. Stein, Schalk, Pa eher, Mally in Berger. Razumeti ni bilo govornika skoraj niti besede. Za Sušteršičem je govoril posl Berge r tricetrt ure, ki je govoril kakor Wolf. Zasramoval in poniževal je Slovane sploh in Slovence še posebej ter primerjal nemško slovstvo s slovanstvo. Poslanec dr. Z ä č e k je zaklical, da govori lažnjivo in Čehi so hoteli Ber-gerja naskočiti, kar je preprečil posl. dr Schalk Tudi posl. Mally je psoval z mejklici, in Čehi so ga hoteli pre-tepsti. Podpredsednik Kaiser je poklical posl. Mallyja k redu. Za Bergerjem je dolgo govoril naučni minister Härtel, a ni povedal nič druzega, kot da je vprašanje ljubljanskega vseučilišča jako težavno. Sedaj govori češki posl. dr. Žačefc. Dunaj 6. decembra. Slovansko di-jaštvo je skoraj celotno zbrano v parlamentu in sledi napeto razpravi. Po neugodnem odgovoru naučnega ministra se je bati demonstracij. Dunaj 6. decembra. Spočetka seje je predložil domobranski minister zakon glede vojaških novincev. Potem se je primeril dogodek, kakoršoega zbornica še ni doživela. Predsednik grof Vetter je prečital pismo, s katerim se posl. Herzog odpoveduje svojemu mandatu. Zbornica je vzela odpoved na znanje, tedaj pa je vstopil posl. Herzog Vsa zbornica se je smejala. Herzog je izjavil, da ni poslal nobenega pisma in da se mandatu ni odpovedal ter da je prečitano pismo mistifikacija. Proti posl. Pernerstorferju pa je dejal: To je sleparija socialnih demokratov. Posl. Pemerstorfer mu je zaklicali Molčite, predrzni fantalin! Nato je proglasil predsednik pismo za ponarejeno. Dunaj 6. decembra. Češki poslanci so imeli danes z drom. Koerberjem daljšo konferenco, včeraj pa nemški poslanci s Češkega. it *\ Poslano »Slovencu V St. 276. drgne se neki kapelan „v dolenjskih pismih" ob liberalne advokate v Novem mestu in posebno ob mene. Nekaj kmetov v Prečim je kupilo od grofa Thurna, solastnika zaloške grajščine, nekaj parcel. Kupnino «o plačali. Grof je zbolel in umrl. Odpis brez dolgov se ni iz vršil -pač pa so se po grofovi smrti intabulirale kup, nine na polovico grajščine, last grofice Thurn. Jaz nisem imel pri tem nič opraviti. — Kupci-kmeti so se po smrti g Thurna obrnili do mene, naj pomagam. Oljubil sem. če to storim, delam potem, kar je treba, brezobzirno proti vsakemu. Ker poznam razmere, sem kmetom, ki so mi rekli, da je neki mož za to jamčil, da dobijo kupljene parcele čiste, razložil njihovo stanje tako: Grofica, ki je lastnica polovice grajščine in prodajalka ter dedinja grofa Thurna nema premoženja, ki bi se dalo zgrabiti. GrajSčina je z dolgovi preobložena. Dasi so kupci za kupnine na polovici grofice zavarovani in to na zadnje, jim samore od te strani le tedaj reSilo priti, (gre za več tisoč gld.) — ako se grajšcina v Zalogu, ali iz proste roke, ali na dražbi tako proda, da vrže č#b 200 tisoč gld. Slednje menda ne bo. Ali morebiti se najde kupec, kojemu se grajšcina dopade in ki toliko da Pravda proti istemu, ki je baje jamčil za odpis kupljenih parcel brez dolga, ni tako sigurna, kakor se misli. Za to pravdo je časa 3 leta, ako se toži za odškodnino. Torej potrpite, da se vidi, kako se stvari v zaloški grajSčini odpletejo. Tožba proti grofici, da izpolni svojo dolžnost, je bob v steno. Ona tega ne more storiti, ker nekateri UDniki nečejo odpisa brez prenosa njenih hipotek dovoliti, premoženja pa nima, da bi plačala. — To vse so kmetje razumeli in uvideli, da nimajo druzega pota iz zagate ven. Iz pravdnega stališča se ne da drug svet dati Ravnal sem vestno kot človek in advokat. Računil nisem za to nič, dasi sem večkrat imel konferencijo 8 kupci in drugimi faktorji. Pred 4 tedni izvem, da so navedeni kmeti, posvetovani po svojem župniku, stvar dr. Šušteršiču v Ljubljani izročili in da je bil g. dr. Schweitzer tukaj se informirat. Dr. Šušteršič ne more s pravdnega stališča druzega storiti, kakor sem jaz svetoval. Te dni mi ja grofica Thurn rekla, da ima kupca, ki grajščino kupuje, vse intabulirane dolgove plača. Bravo. sem rekel ter grofici nujno nasvetoval, naj pogodbo hitro podpiše. Take ponudbe ne dobi nikdar več. Rekla mi je, da mi pride čez par dnij povedat, ako je sklenila pogodbo. Vesel sem bil, da se rešijo navedeni kmeti, da vsaj svoj denar nazaj dobe. Grofice ni bilo in je ni. Govorilo se je, da je neki duhovnik bil na grajščini v Zalogu ter da je ponujal 225 tisoč gld. za grajščino. A zdaj je vse tiho o tem. — Nemara je duhovnik, ki je kmetom svetoval, da se na dr. ŠuSteršiča obrnejo, jo dobro ukrenil. Gratuliram! — Ker hoče duhovnik, ki je v .Slovencu" meni očital, da nisem svoje dolžnosti kot advokat napram navedenim kmetom storil, mi čast krasti, mi zaupanje mej kmeti jemati, sem moral to objaviti. Veseli me, da imam zopet priložnost, katoliškemu duhovniku dokazati lumparijo. Novo mesto, dne 4. decembra 1901. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le tolike, kolikor določa zakon 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo svoje čitatelje, da se srečkanje vrši nepreklicno dne" 16. januvarja 1902. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje itlaeptl^na Meteorologično poročilo. MCI a. Btaftajl — m . Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2680j Mlad trgovec s dežele želi takoj vstopiti kot volonter v komptoir kake večje trgovine z deželnimi pridelki ali mešanim blagom, najrajo v Ljubljani. Ponudbe pod šifro „Trgovec" upravništvu »Slov. Naroda«. (2646—3) Proda se izvrsten z enajst registri, eno leto rabljen, in sicer tudi na obroke. (2644—3) Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. Cts. kr. mtrljski ^ državni žrtizmct, Krakovo št. 64. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljnbljanc jut. kol. Proga 6ez Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selstha) v Auuee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne oso h ni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzecsfeste, Inomost, Monakovo. ,Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. un 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, fc>"lii ograda, Linea, Steyra, Aasseea, Ljubna. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Prage, direktni vozovi I. in U. razreda i, Budejevic, öoluogr&da, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Cur» ha, Bregenca, Inomosta Žella ob jezeru, Lei -i-0ahte.au. Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabia. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljaina, Seizthala, Beljaka, Celovca, Monako 7ega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabia. — Ob Ö. uri 51 m zvečer osobni vi ak z Dunaja, Ljubna, beljaka, Celovca, Pontabia. — Prog« is Novega mesta in Zočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri -5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktooru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is TT*mn